DOLENJSKI UST - it. 2 (1483) - 12. januaija 1978
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 12. januarja 1978
St. 1
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ:
1. Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Črnomelj
OBČINA KOČEVJE:
2. Odlok o upravnih taksah
3. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevnje za čas od 1. januarja do 31. marca 1978
4. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za Turjaško ulico v Kočevju
5. Odlok o potrditvi lestvice katastrskega dohodka katastrskega okraja Kočevje za območje občine Kočevje
6. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
OBČINA KR S K O:
*!. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem od&odnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Krško
8.	Odlok o ukinitvi gasilskega sklada občine Krško
9.	Sklep o listi oseb, ki jo določi zbor združenega dela občinske skupščine za delovanje v disciplinskih ko
omisi-
10. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu in urbanističnem redu za območje občine Krško
OBČINA METLIKA:
11. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1976
12. Odlok o občinsk ih upravnih taksah
13. Odlok o nadomestilu za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in zunanje ureditve okolice objektov v naseljih občine Metlika
14. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditev vaških poti v vasi Zemelj, ki so predvidene v planu za leto 1978
OBČINA TREBNJE:
15. Odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Trebnje
Občina Črnomelj
1.
Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 4. odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. 1. SFRJ št. 22/74), 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. 1. SRS št 23/76), 93. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
29.	4. 1977 sprejela
ODLOK o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Črnomelj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred zračnimi napadi in drugimi vojnimi učinki se morajo na območju občine zgraditi zaklonišča, zakloni in drugi zaščitni objekti.
2. člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali zunaj nje, ki zagotavlja predpisano zaščito pred vojnimi učinki in je ustrezno urejeno in opremljeno.
Zakloni so:	odprti	rovi,
pokriti rovi, jame, zakloni v hišah, v gradbenih objektih. Gradimo jih neposredno pred vojno nevarnostjo ali v vojni.
Drugi zaščitni objekti so: tuneli, predori in drugi objekti.
Gradnja zaklonišč in drugih zaščitnih objektov se izvaja po določilih tega odloka in v skladu z veljavnimi predpisi in pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč (Ur. 1. SFRJ št. 11/76).
3. člen
Upravne zadeve v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezno evidenco.
4. člen
Zaklonišča se gradijo v mestu in okolici mesta ter naseljih v skladu z urbanističnimi doku-
menti ter odlokom in programom gradnje zaklonišč, ki ga sprejme svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter je sestavni del tega odloka.
Z urbanističnim načrtom se določajo vrsta, urbanistični pogoji in makrolokacija zaklonišč, z zazidalnimi načrti pa vrsta in lokacija zaklonišč ter prilagajanja prostorov in naravnih objektov za zaščito občanov in materialnih dobrin.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo, tudi če so zunaj mesta oz. naselja, iz prvega odstavka tega člena.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ
5.	člen Zaklonišča so:
— javna zaklonišča,
— hišna in blokovna zaklonišča,
— zaklonišča organizacij združenega dela.
Javna zaklonišča gradi, opremlja in vzdržuje občina kot
samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
Javna zaklonišča so namenjena občanom, la so v času nevarnosti v bližini zaklonišča.
Hišna in blokovna zaklonišča gradijo investitoiji zgradb in so namenjena za zaščito stanovalcev v hišah in blokih.
Zaklonišča v organizacijah združenega dela gradijo organizacije združenega dela in so namenjena za zaščito delavcev te organizacije.
Zaklonišča se, kjer je to
lvona-
6. člen
mogoče, gradijo kot dv menski objekti:
— za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki,
— za možnost uporabe v miru, za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
7. člen
Zaklonišča se gradijo praviloma v vseh stanovanjskih objektih.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da je na 50 m2 razvite bruto površine stanovanjskih objektov, za katere se gradi skupno zaklonišče, zagotovljen zakloniščni prostor najmanj za enega prebivalca.
Za objekte, v katerih je manj kot 25 stanovanj, praviloma ni potrebno graditi zaklonišča. V tem primeru se gradi skupno zaklonišče za več objektov skupaj.
8. člen
Investitorji novih večstanovanjskih in poslovnih objektov so dolžni graditi zaklonišče v objektu ali v njegovi neposredni bližini.
Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
9. člen
Pri adaptaciji obstoječih poslopij mora investitor pri povečanju uporabne površine ali spremembe namembnosti objekta v sklopu objekta zgradi ti zaklonišče. Če to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje od upravnega organa za ljudsko obrambo skupščine občine, da lahko odstopi od graditve zaklonišča.
10. člen
Investitor si mora pred izdajo
lokacijskega dovoljenaja pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo o pogojih za gradnjo ali adaptacijo zaklonišč.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Kolikor je tehnična dokumentacija nepopolna ali ni izdelana v skladu s predpisi in z normativi o gradnji zaklonišč, predlaga občinski upravni organ za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja.
11. člen
Občinski inšpekcijski organi
izvajajo inšpekcije nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč.
12. člen
Komunalne in druge objekte
v mestu, ki jih gradijo pod površino tal in so primerna za pre-
ureditev v zaklonišča, mora investitor prilagoditi za zaščito prebivalstva in dobrin.
Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal, morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Dodatni stroški zaradi prilagoditve ali povečave se krijejo iz osebnega računa za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini Črnomelj.
13. člen
Gradnja individualnih zaklonišč je obvezna v naslednjih krajevnih skupnostih oz. naseljih, ki se glede na izpostavljenost delijo v dvoje območij:
I. območje:	zaklonišča osnovne zaščite, odpornost 1 atm nadpritiska;
II. območje:	zaklonišča dopolnilne zaščite, odpornost
0,5 atm nadpritiska, ki se gradijo v neposredni vojni nevarnosti.
I. območje obsega naslednje krajevne skupnosti: Črnomelj — aaselje oziroma mesto, Semič — naselje Semič, Vinica - naselje Vinica.
Pri projektiranju zaklonišč za industrijske objekte, objekte, kjer se zbira večje število ljudi in večje stanovanjske objekte je treba upoštevati nadpritisk na I. območje, ne glede na to, če so ti objekti zunaj območja gradnje zaklonišč.
II. območje obsega naslednje krajevne skupnosti:
Črnomelj — naselji Kočevje in Svibnik
Kanižarica - naselje Kanižarica Semič — naselja Kot pri Semiču in Sela pri Semiču ter Vrtača Vinica — naselje Se^e selo, Drenovec in Ogulin Petrova vas — naselje Lokve Talčji vrh - naselje Otovec Adlešiči - naselje Adlešiči Dragatuš - naselje Dragatuš Stari trg - naselje Stari trg.
III.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
14. člen
Zaklonišča je treba vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča vzdržuje občina.
Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo organizacije združenega dela.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljavci stanovanjskih
poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju objektov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijska vzdrževanja objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču.
15.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela upravljajo samoupravni organi teh organizacij.
S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oziroma upravljavci teh poslopij.
V	hišah v etažah — z mešanimi lastništvi upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
IV.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
16.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč, ki znaša 2 % od obračunske vrednosti gradbenega dela stavbe oz. adaptacije.
Sredstva	se zbirajo	na
posebnem računu za gradnjo in adaptacijo zaklonišč v občini.
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišče v višini 2 % od skupne stanarine oz. najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini
0,03 % od nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini
0,03 % od vrednosti stavbe oziroma prostora.
Vrednost stanovanjskih stavb, poslovnih prostorov in drugih stavb se določa v skladu z odlokom o davkih občanov v občini Črnomelj.
Odločbo o obveznosti plačila prispevka za občane, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oz. prostore kot posamezne dele stavb, izda davčna uprava skupščine občine.
Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (elektrika, vodovod, kanalizacija in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Prispevek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
Sredstva, zbrana na podlagi določil tega člena, se uporabljajo za gradnjo, adaptacijo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč.
17. člen
Prispevek iz prvega odstavka
prejšnjega člena plačujejo družbeni investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb od plačila začasnih mesečnih situacij.
Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prispevek za zaklonišče iz tretjega, čertega in petega odstavka prejšnjega člena plačujejo:
- organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec;
- imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih ter drugih prostorov in stavb v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo, enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto;
- občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore, kot posamezne dele stavb, v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
18. člen
Zavezanci prispevka iz tretjega in četrtega odstavka 16. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost njihovega obračuna.
DOLENJSKI LIST — St. 2 (1483) — 12. jantarja 1S78-
Zavezanci prispevka iz petega odstavka 16. člena tega odloka morajo vložiti napoved v vrednosti stavbe oziroma prostora. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinska davčna uprava. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov.
19. člen
Sredstva za graditev zaklonišč se plačujejo na poseben račun občine.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v razširjeni sestavi s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za graditev, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč v skladu s programom graditve zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana družbenopolitične oziroma temeljne ali druge organizacije združenega dela.
Izjemoma se sredstva iz prvega odstavka tega člena na podlagi samoupravnega sporazuma lahko uporabijo tudi za združevanje sredstev za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za graditev zaklonišč ali pa prilagajanje objektov za zaklonišča. Iz teh sredstev se lahko dajejo tudi posojila za graditev zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana teh organizacij in skupnosti.
V.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
20. člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela, hišna in blokovna zaklonišča se v mirnem času lahko uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji:
— da se v zakloniščih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih, zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi;
— da v njih niso uskladiščene vnetljive in strupene snovi;
— da se ne uporabljajo na način, s katerim bi se poslabšali higienski in tehnični pogoji zaklonišča;
— da se zaklonišča v primeru vojne nevarnosti lahko takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazni in usposobi za zaščito.
21. člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja
zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča (najemna pogodba) za mirnodobske namene mora vsebovati:
namen in čas uporabe zaklonišča, vzdrževanje, prenehanje, pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za usposobitev prostorov, stanje zaklonišča od oddaje zaklonišča v najem in višina najemnine.
V	primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljenih ukrepov in ob razglasitvi vojnega stanja najemna pogodba preneha veljati, ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili.
Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik.
22.	člen Upravljavci stanovanjskih objektov dajejo zaklonišča v upravljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih.
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljavcih vodijo posebej in se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje zaklonišč. .
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če pri gradnji objekta ne zgradi zaklonišča, če gradi zaklonišče, ki ne ustreza predpisanim tehničnim pogojem, če ne vplača vsega prispevka za gradnjo zaklonišč.
Z denarno kaznijo od 500 do
2.000	din se kaznuje tudi odgovorna oseba v OZD ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
— če pri gradnji stavbe ne zgradi zaklonišča v skladu z odločbo pristojnega občinskega organa, če zgradi zaklonišče, ki ne izpolnjuje pogojev zaščite;
— če ne plačuje ali ne vplača pravočasno ali pa ne plača vsega prispevka za gradnjo zaklonišč, ki ga je po zakonu in odloku dolžan vplačati.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo revidirati. Zazidalni načrti, ki so bili realizirani ali so v realizaciji, se morajo dopolniti v smislu tega odloka.
25. člen Organizacije združenega dela
in druge organizacije ter organizacije za gospodarjenje s stavbami in prostori v družbeni lastnini so dolžne opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih objektov za zaščito ter dostaviti podatke občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo Črnomelj najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-129/77 Datum: 29. 4. 1977
Predsednik skupščine občine Črnomelj:
dipl. ing.
MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
Občina Kočevje
2.
Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/77) in 125. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1977 sprejela
ODLOK o upravnih taksah
1. člen
V	občini Kočevje se uvajajo upravne takse za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih, kot za druge predmete in dejanja pri teh organih.
2. člen
Z organi iz prvega člena tega odloka so mišljeni:
1. upravni organi občinske skupščine Kočevje,
2. organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon, ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank.
3. člen
Taksam zavezane spise, dejanja in druge predmete (v nadaljnjem besedilu: spise in dejanja) ter višino taks doioča taksna tarifa.
4. člen
Nobena taksa se ne more pobrati, če ni v taksni tarifi predpisana, pravtako se ne more pobrati večja ali manjša taksa, kot je predpisana.
5. člen
Glede splošnih določb in oprostitev se neposredno uporabljajo določila republiškega zakona o upravnih taksah.
6. člen
Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda pooblaščenim prodajalcem izvršni svet občinske skupščine Kočevje. Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic v maloprodaji smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti Službe družbenega knjigovodstva Kočevje, morajo jih imeti vedno na zalogi ter organizirati prodajo tako, da bodo na razpolago uporabnikom skozi ves delovni čas.
Provizija za prodajo taksnih vrednotnic v maloprodaji znaša 10 % od nominalnega zneska kupljenih taksnih vrednotnic.
7. člen
Za občinske upravne takse se neposredno uporablja tarifa republiškega zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 23/77).
8. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/72).
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 423-5/77-4/1 Datum: 30. december 1977 PREDSEDNIK občinske skupščine Kočevje: SAVO VOVK, dipl. ing., L r.
3.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust, št. 39/74) in 125. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopoUtičnega zbora dne 30. decembra 1977 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januaija do 31. marca 1978
1. člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1978 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali za čas oa 1. januaija do 31. marca 1978 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1977.
2. člen
Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1978 se vrši na podlagi trimesečnega finančnega načrta dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme izvršni svet občinske skupščine Kočevje.
3. člen
Trimesečni finančni načrt izdatkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih izdatkov po občinskem proračunu za leto
1977.
4. člen
Dohodki in izdatki, zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del pro računa občine Kočevje za leto
1978.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januaija 1978.
Številka:	400-16/77-3/9
Datum: 30. december 1977 PREDSEDNIK
občinske skupščine Kočevje:
SAVO VOVK, dipl. ing., L r.
4.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 123. člena in 125. člena statuta občine Koče\je je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1977 sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za Turjaško ulico v Kočevju
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za Turjaško ulico v Kočevju.
Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana, septembra 1977.
2. člen
Zazidalno območje obsega površine zapadno za Turjaško
ulico v Kočevju z naslednjimi parcelami oziroma	deli teh
parcel, in sicer:	2860/1,
2860/2, 2863, 2864, 2867/3, 2867/1,	2869/1,	2872/1,
2874/2,	2875/1,	2875/4,
2885,	2884/1,	2877/1,
2882/1, 2883, stp. 407, stp. 445, 2875/2, 2875/3, stp 405, 2876/3,	2876/1,	2881/4,
2881/5, 2865, 56/2, 2872/2, 2872/3, 2872/4, 2873/1.
3. člen
Nadzor nad izvrševanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Kočevje.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka:	351-24/77-2/1
Datum: 30. december 1977 PREDSEDNIK občinske skupščine Kočevje: SAVO VOVK, dipl. ing., L r.
5.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) in 125. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1977 sprejela
ODLOK o potrditvi lestvice katastrskega dohodka katastrskega okraja Kočevje za območje občine Kočevje
1. člen
Lestvica katastrskega dohodka, ki predstavlja vrednost poprečnega pridelka, doseženega na 1 ha zemljiške površine pri običanjem načinu gospodarjenja po odbitku poprečnih materialnih stroškov, je izračunana v skladu z določili zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka.
2. člen
Lestvica	katastrskega
dohodka, izračunana na podlagi meril medrepubliškega dogovora o ugotavljanju dohodka, je za katastrski okraj Kočevje, naslednja:
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 45-3/77-4/1 Datum: 30. december 1977 PREDSEDNIK občinske skupščine Kočevje: SAVO VOVK, dipl. ing., L r.
6.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,	39/72,
55/72, 28/73, 36/75, 58/75 in 7/77) in 125. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/74) je občina skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
30.	decembra 1977 sprejela
ODLOK
o	spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Tarifna številka 1. tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76) se dopolni in glasi:
„Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 %.
OPOMBA:
1. davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupujejo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motorna vozila ni mogoče registrirati.
2. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke, so mišljeni proizvodi iz drugega odstavka 14. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
Davčna osnova je določena v tarifi posebnega republiškega prometnega davka. “
2.	člen
Tarifna številka 3 se spremeni in se glasi:
„Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti v določenem znesku od litra *
dinarjev
— od naravnega vina, vključno tipa „Biser“ in vinsko sadnih pijač
2,00
— od penečega vina 4,00
2. od alkoholnih pijač, proiz-vodenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od prodajne cene
odstotek
— od medice	15 %
— od piva	35 %
— od naravnega žganja in vinjaka	40%
— od drugih alkoholnih pijač
45%
3. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od prodajne cene	50 %
OPOMBA:
1. davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2, Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom
Kultura	Razredi 1	din/ha 2	3	4	5	6	7	8
njive	5.600	4.800	3.800	2.600	1.400	700	—	—
vrtovi	17.000	9.650	6.150	—	—	—	—	—
sadovnjaki	4.200	2.800	1.400	700	—	—	—	—
vinogradi	3.200	—	—	—	—	—	— -	—
travniki	3.600	3.200	2.800	2.200	1.200	700	—	—
pašniki	700	600	500	350	250	100	—	—
gozdovi	1.300	900	550	300	150	—	—	—
STRAN 5
■......,,M
oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3. Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni Številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vretjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.4*
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421-2/75-4/1 Datum: 30. december 1977 PREDSEDNIK občinske skupščine Kočevje SAVO VOVK, dipL ing., L r.
Občina Krško
7.
Na podlagi 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72 in 19-909/76) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 19-193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
0 poprečni gradbeni ceni hi poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kr&o
1. člen
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški za komunalno urejanje zemljišča, po katerem se v letu 1978 določa odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča.
2. člen
Poprečna gradbena cena za
1 m2 koristne stanovanjske površine na območju občine Krško je 3.400,00 din.
3. člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo od vrednosti zgradbe 15,8 % za območje mesto Krško, 37 % pa za Kostanjevico, Senovo in Brestanico.
4. člen
Enoletna stanarina znaša 4 % od vrednosti zgradbe.
5. člen
Ko začne vejati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 1-24/77).
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-38-13/77
Datum: 28. decembra 1977 Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, L r.
8.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 19-193/74) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK o ukinitvi gasilskega sklada občine Krško
1. člen
Gasilski sklad občine Krško, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi gasilskega sklada občine Krško, št. 1—24—1/71 z dne 19. 3. 1971 (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/71), se ukine z 31.12.1977.
2. člen
Sredstva, pravice in obveznosti dosedanjega sklada prevzame samoupravna % interesna skupnost za varstvo pred požarom v občini Krško.
3. člen
Zaključni račun dosedanjega sklada sprejme upravni odbor gasilskega sklada občine Krško.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi
dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1—402—84/77 Datum: 28. decembra 1977 Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, L r.
9.
Na podlagi 3. odstavka 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53—764/76) in 161. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 15. 12. 1977 sprejela
SKLEP
o listi oseb, ki jo določi zbor združenega dela občinske skupščine za delovanje v disciplinskih komisijah
I.
Zbor združenega dela občinske skupščine Krško določa
naslednjo listo oseb za delovanje v disciplinskih komisijah:
1. Slemenšek Franc, SGP Pionir TOZD Krško
2. Pirc Vinko, SGP Pionir TOZD Krško
3. Barbič Marjan, DES TOZD Elektro Krško
4. Brenče Karel, Elektrarna Brestanica
5. Vonta Janez, Nuklearna elektrarna v izgradnji Krško
6. Molan Martin, Nuklearna elektrarna v izgradnji Krško
7. Cizel Branko, Tovarna celuloze in papirja Krško
8. Božič Justin, Tovarna celuloze in papirja Krško
9. Verstovšek Franc, Tovarna celuloze in papirja Krško
10. Jelovšek Lojze, Tovarna celuloze in papirja Krško
11.Brezovšek Alojz, Rudnik rjavega premoga Senovo
12. Pleterski Anton, Rudnik ijavega premoga Senovo
13. Selak Željko, Žito TOZD IMPERIAL Krško
14. Pirc Cvetka, Žito TOZD IMPERIAL Krško
15. Arh Jože, Splošno mizarstvo Krško
16. Colner Drago, Splošno mizarstvo Krško
17. Škafar Alojzija, Turist hotel SREMIČ Krško
18. Urek Polonca, Vzgojno varstveni zavod Krško
19. Marki Metka, Agrokombinat Krško
20. Vahčič Adam mL, SOP Krško
21. Černelič Franc, SOP Kostanjevica
22. Božič Albin, Občinska skupščina Krško
23. Srpčič Ivan, Občinska konferenca SZDL Krško
24. Jurečič Vili, Komite občinske konference ZK Krško	,	*
25. Špiler Jože, Zdravstveni dom Krško	•	-
26. Kolenc Ivan, ŽTP Krško
27. Kolar Angela, SDK Krško
28. Božič Franc, SDK Krško
29. Vidmar Majda, Ljubljanska banka, podružnica Krško ,
30. Kerin Alojz, Transport Krško
31. Planinc Anton, Kovinarska Krško	,	S
32. Mustar Anton, Zavarovalnica Triglav Krško
33. Božič Neli, PTT Krško
34. Župevc Stane, TOZD Metalna Senovo
35. Preskar Ivan, IGM Sava Krško
36. Stanič Dragica, Labod Novo mesto TOZD Libha Krško
37. Kofol Angela, Labod Novo mesto TOZD Iibna Krško
38. Preskar Jože, Žito TOZD IMPERIAL Krško
39. Štih Majda, OŠ , Jurij Dalmatin" Krško
40. Malus Tone, Preskrba Krško
41. Horvat Miro, DES TOZD Elektro Krško
42. Ljubi Breda, Lisca Sevnica TOZD Senovo
43. Bagari Miro, Slovenijaavto
—	servis Krško
44. Kulčar Janez, Občinska skupščina Krško
45. Kranjc Zvone, TOZD Papir-konfekcija Krško
46. Hodnik Stanko, Novoles, TOZD SIGMAT Brestanica
47. Tubeishat Ana, TOZD METALNA Senovr
48. Šošter Gorazd, 0.v tanje vica
49. Nemec Anton, C >l o podjetje TOZD Asfaltna baza Drnovo
50. Dimc Vili, Elektrotehna Ljubljana, prodajalna Krško
n.
Ta sklep velja z dnem sprejela in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-111-24/77 Datum: 15.12.1977
Predsednik zbora združenega dela: ZDENKO PICEU. 1. r.
10.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16- 119/67 in 27-255/72) in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 28.
decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu in urbanističnem redu za območje občine Krško
1. člen
Urbanistični program (Skupščinski Dolenjski list, št 6—75/68 in 5—47/76) se spremeni in dopolni tako, da se del kmetijskih površin v Podbočju (območje pod Starim gradom — Podvrh) predvidi za razvoj industrije. Sprememba in dopolnitev se nanaša na gradnjo obrata ETE Kamnik.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-350-15/77 Datum: 28. decembra 1977 Predsednik občinske skupščine, Krško:
SILVO GORENC, l.r.
Občina Metlika
n.
Na podlagi 35. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, štev. 39/74) in 219. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12. 1977 sprejela
ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1976
1. člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna	občine
Metlika za leto 1976, ki vsebuje:
a) skupni znesek dohodkov
12.844,748 din
b) skupni znesek razporejenih dohodkov 11.849.655 din
c) presežek dohodkov nad izdatki	995.093 din
2. člen
Znesek dovoljene porabe proračuna občine Metlika za leto 1976 po družbenem dogovoru o splošni porabi v SRS v letu 1976 z vsemi dovoljenimi prištetimi dohodki je znašal
11.894.000	din. Izračun je priloga zaključnemu računu.
3. člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu se prenese:
a) razlika med dovoljeno porabo in izvršenimi izdatki — kov dohodek proračuna za leto 1977	93	din
b)kot poračun solidarnostnih sredstev 76/77 995.000 din SKUPAJ:
995.093 din
4. člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Metlika vsebuje:
— dohodke v znesku
478.081 din
— izdatke v znesku 24.000 din
— presežek	dohodkov	nad
izdatki	454.081	din
5. člen
Presežek	dohodkov nad
izdatki rezervnega sklada v znesku	454.081	din
se prenese kot dohodek sklada za leto 1977.
6. člen
Pregled doseženih dohodkov in razpored dohodkov je razviden iz bilance proračuna za leto 1976, ki je sestavni del tega odloka.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-3/72 Datum: 28. 12. 1977
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, 1. r.
12.
Na podlagi 3., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, štev. 7/72) in 219. ter 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 12.
1977	sprejela
ODLOK O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH
1. člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih v občini Metlika se plačujejo občinske upravne takse.
2. člen
Občinske upravne takse se plačujejo po določbah republiškega zakona o upravnih taksah in taksni tarifi, predpisani z zakonom o upravnih taksah in zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah.
3. člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978. Z dnem, ko
začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski Ust štev. 7/72).
Številka: 423-3/77 Datum: 28. 12.1977
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, 1. r.
13.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni K st SRS štev. 24/75), zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS štev. 7/77) ter 276. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na zasedanju zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1977 sprejela
ODLOK o nadomestilu za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in zunanje ureditve okolice objektov v naseljih občine Metlika
1. člen
Ta odlok določa način plačevanja nadomestila za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, kriterije za izračun višine nadomestila ter način in obseg komunalne ureditve in ureditve okolice objektov v naseljih občine Metlika.
I.	NADOMESTILO ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2. člen
Investitor, ki bo gradil na novih, še nezazidanih predelih ali soseskah oz. delih sosesk, za katere je sprejet zazidalni načrt, mora skleniti pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča s samoupravno komunalno interesno skupnostjo občine Metlika, samoupravno enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost).
3. člen
Pogodbo o plačilu prispevka za komunalno urejeno stavbno zemljišče mora investitor skleniti s komunalno skupnostjo tudi v primeru gradnje v obstoječih, že zazidanih naseljih, za katere zazidalni načrt ni izdelan ter v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom.
4. člen
Komunalna skupnost mora stavbno zemljišče iz 2. člena dokončno komunalno opremiti pred oddajo teh zemljišč na licitaciji. Izjemoma lahko komunalna skupnost odda investitorju v uporabo delno komunalno opremljeno stavbno zemljišče, vendar se mora investitor s posebno pogodbo zavezati, da bo zemljišče dokončno uredil v sporazumno določenem roku.
Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od enega leta.
5. člen
Za urejanje stavbnih zemljišč v krajih, ki se urejajo z urbanističnim
redom, upravlja in razpolaga s stavbnim zemljiščem krajevna skupnost po določilih tega odloka.
Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese opravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč na komunalno skupnost.
6. člen
Nadomestilo za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča se ne plača v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta ali adaptacije stanovanjskega objekta, če je obstoječi objekt že ustrezno komunalno opremljen.
Za nadomestno gradnjo iz prvega odstavka tega člena se šteje gradnja novega stanovanjskega ali poslovnega objekta v primeru, če je obstoječi objekt prizadet ob elementarnih nesrečah (potres, pogoste poplave, požar, neuporabnost objekta).
7. člen
Oprostitev iz 6., člena tega odloka ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg bistveno presega velikost prejšnjega objekta.
8. člen
Pogodba iz 2. oz. 3. člena tega odloka je pogoj za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
V	primerih iz 6. člena tega odloka investitor namesto pogodbe priloži vlogi za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja potrdilo komunalne skupnosti, da je oproščen plačila nadomestila za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča.
II.	VIŠINA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
9. člen
Višina nadomestila za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč se določi na podlagi predračunov, ki jih potrdi komunalna skupnost na osnovi zbiranja ponudb.
10. člen
Izračun nadomestila za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč iz 9. člena tega odloka se izdela za msamezne soseske ali območja, za katera je sprejet zazidalni načrt.
11. člen
Nadomestilo za komunalno ureditev stavbnega zemljišča zajema stroške priprave stavbnega zemljišča za gradnjo ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena.
12. člen
Nadomestilo za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, namenjenega za kompleksno stanovanjsko graditev, zajema vse stroške iz prejšnjega člena, razen sorazmerne?? dela stroškov za opremljanje zemljis ča z omrežjem komunalnih n-''rav prim. pomena, ki so namenjen-', te. skupno rabo.
13. člen
Višina nadomestila za komunalno urejeno stavbno zemljišče v obstoječih, že zazidanih soseskah, se določi na podlagi poprečja stroškov komunalnega opremljanja stavbnih
zemljišč v soseskah tega naselja, ki se urejajo z zazidalnim načrtom.
14. člen
V kolikor se zaradi specifičnosti lokacije objekta iz prejšnjega člena tega odloka s poprečnimi stroški ne more pokriti popolna opremljenost stavbnega zemljišča, se prispevek za komunalno opremljenost takega zemljišča določi na podlagi predračuna oziroma izračuna dejanskih stroškov komunalne opremljenosti.
15. člen
Nadomestilo za komunalno opremljanje zemljišča v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, se dotoči na podlagi predračuna oz. izračuna dejanskih stroškov komunalne opremljenosti, ki jo določa ta odlok.
16. člen
Do ugodnosti glede plačevanja stroškov imajo pravico družine z manjšimi osebnimi dohodki, borci NOV, mlade družine, osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom ter občani, ki gradijo družinske hiše v okviru stanovanjske zadruge.
Komunalna interesna skupnost mora po uveljavitvi tega odloka izdelati ustrezne kriterije.
17. člen
V občini Metlika sta glede na komunalno opremljenost 2 kategoriji urejenosti stavbnega zemljišča:
1. kategorija obsega urbanizirano 'področje:	napeljavo elektrike, napeljavo vodovoda, napeljavo kanalizacije ter ureditev cest in dostopnih poti;
2. kategorija obsega ostala področja: napeljavo elektrike, ureditev ceste in dostopnih poti, vodno prepustno greznico in napeljavo vodovoda v krajih, kjer obstaja vodovodno omrežje.
18. člen
Projektivna organizacija, ki izdeluje zazidalne načrte, mora pri izdelavi le-teh upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti po tem odloku.
III.	UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV
19. člen
Vsak investicijski elaborat za stanovanjski blok, stolpič ali stolpnico, za industrijski objekt ali javno zgradbo mora vsebovati projekt zunanje ureditve okolice ter je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
20. člen
Investitor družbenih objektov mora pred pričetkom del za izgradnjo objekta za dela iz prejšnjega člena zagotoviti potrebna sredstva.
Za take objekte se ne more izdati uporabno dovoljenje vse dotlej, dokler ni zunanja ureditev dokončno izvršena.
21. člen
Individualni graditelji stanovanjskih hiš in poslovnih stavb morajo urediti okolico objekta, preden zaprosijo za tehnični pregled objekta.
22. člen
Pogoji za zunanjo ureditev objekta se določajo z zazidalnim načrtom.
Za objekte v naselju, ki se ureja z urbanističnim redom, se pogoji za zunanjo ureditev določijo na lokacijski obravnavi.
Organizacija, pooblaščena za izdelavo lokacijske dokumentacije, mora pri izdelavi le-te upoštevati pogoje iz 1. in 2. odst. tega člena.
IV.	NADZORSTVO
23. člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje medobčinska gradbena in komunalna inšpekcija.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem lista
Številka: 408-2/77
Datum: 28.12.1977
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVlSCAR, L r.
14.
OBČINA METLIKA Krajevna skupnost PODZEMELJ
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) zakona o samoprispevku (Ur. list št 3/73) in 13. do 29. člena statuta krajevne skupnosti Podzemelj ter na podlagi sklepov zbora delegatov krajevne skupnosti Podzemelj z dne 26. 12. 1977 je bil sprejet
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditev vaških pod v vasi Zemelj, ki so predvidene v planu za leto
1978
1.
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za območje vasi Zemelj v krajevni skupnosti Podzemelj za sofinanciranje ureditve in asfaltiranje vaških poti za vas Zemelj.
2-
Program uvedbe samoprispevka je bil sprejet na zboru vaščanov vasi Zemelj dne 26. 12. 1977 za leto 1978. Plačevanje se začne takoj, zadnji rok plačila pa je 31. 5.1978.
Prispevek bodo plačevali:
1. kmetje-posestniki zemljišč, navedeni v posebnem seznamu, od 2.000.— din do 8.500.— din.
2. Poleg prispevka plačila v denarju so vaščani, navedeni v posebnem seznamu, dolžni delati pri asfaltiranju vaških potov po posebnem seznamu gradbenega odbora vasi Zemelj. Za neudeležbo na delu je posameznik dolžan plačati 300 dinarjev za vsak delovni dan.
S tem samoprispevkom bo zbranih 113.500.- din.
3.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vaščani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za vas Zemelj v krajevni skupnosti Podzemelj.
4.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 29.
1.	1978 v času od 7. do 17. ure v stanovanjski hiši Zemelj št. 8, last Jurejevčič Branka.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovalnico. Na glasovnici je napisano besedilo:
Krajevna skupnost Podzemelj
GLASOVNICA
referendum
dne.................................
o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1978 za uresničitev programa krajevne skupnosti Podzemelj za vas Zemelj. Po sklepih na zborih vaščanov se samoprispevek uporabi za ureditev in asfaltiranje vaških poti v vasi Zemelj
GLASUJEM „ZA“	„PROTT
VoBlec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo „PROTI“ pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.
Za postopek na referendumu se smiselno	uporabljajo določila
zakona o referendumu (Ur. list SRS 29/72).
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija, imenovana od sveta krajevne skupnosti Podzemelj.
6.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Podzemelj, 26.12.1977
Predsednik zbora delegatov Krajevne skupnosti Podzemelj: KURE IVAN, L r.
Občina Trebnje
15.
Skupščina občine Trebnje je na podlagi 107. in 140 člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) ter 52. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št 23/76) in 222. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 13/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 29.
12.	1977 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29.12.1977 sprejela
ODLOK o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Trebnje
I.	USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE
1.	člen
Za operativno strokovno vodenje štabov in enot civilne zaščite in v skladu z osnovami načrtov za organizacijo, pripravljanje in delovanje civilne zaščite se ustanovi v občini Trebnje naslednje štabe za civilno zaščito:
1.	občinski štab za dvilno zaščito,
2. štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih,
3. štabi za dvilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizadjah in skupnostih.
2. člen
Štab za civilno zaščito je operativni strokovni organ, ki je odgovoren za organizadjo, pripravljanje in ustanavljanje štabov in enot rivilne zaščite na svojem območju.
3. člen
Občinski štab za dvilno zaščito je operativni organ občinskega izvršnega sveta, za organizadjo, pripravljanje in vodenje dvilne zaščite v vojni • in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Stab opravlja zlasti naslednje naloge:
1. proučuje vprašanja dvilne zaščite, ocenjuje ogroženost ozemlja občine pred vojnimi učinki in drugimi nesrečami ter daje ustrezne predloge občinskemu izvršnemu svetu, občinski skupščini in svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
2. izdela občinski načrt ukrepov za dvilno zaščito in ga predlaga v sprejem izvršnemu svetu občinske skupščine;
3. spremlja	uresničevanja
občinskega načrta dvilne zaščite krajevnih skupnosti in organizadj združenega dela	ter zagotavlja
celotnost sistema	dvilne zaščite v
občini;
4. določa organizadjo, opremljanje, urjenje in naloge civilne zaščite, ki so pod njegovim vodstvom ter vpliva na razvoj	in organizadjo drugih enot dvilne zaščite v občini;
5. usklajuje delo organov in organizadj dvilne zaščite na območju občine, ki izvajajo varstvo ob hudih nesrečah in pred vojnimi učinki;
6. organizira in neposredno vodi akdjo za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih učinkih;
7. skrbi za samozaščito ter pouk in usposabljanje štabov in enot dvilne zaščite ter prebivalstva, organizira in vodi praktične vaje in preizkuša usposobljenost vseh struktur v občini za zaščito in reševanje;
8.	obvešča prebivalstvo o nevarnosti, o obsegu hudih nesreč in vojnih učinkov ter daje preko sredstev javnega obveščanja uradna obvestila o tem;
9. organizira in vodi kontrolo graditve in vzdrževanja zaklonišč;
10. sodeluje z občinskim centrom za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskim štabom teritorialne obrambe pri skupnih nalogah v okviru občinskega načrta;
11. sodeluje s štabi za dvilno zaščito krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na območju občine;
12. sodeluje s štabi dvilne zaščite sosednjih občin;
13. poroča republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo oziroma republiškemu sekretariatu za dvilno zaščito o izrednih akdjah in ukrepih.
Strokovne zadeve za občinski štab za dvilno zaščito opravlja upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine.
Občinski štab za dvilno zaščito sestajajo:
1. poveljnik štaba za civilno zaščito,
2. namestnik poveljnika štaba,
3. načelnik Štaba za civilno zaščito,
4. namestnik načelnika — odgovoren za operativne in organizacijske zadeve,
5. član štaba — odgovoren za tehnično reševanje,
6. član štaba — odgovoren za protipožarno pomoč,
7. član štaba - odgovoren za prvo medicinsko pomoč,
8. član	štaba	—	odgovoren	za
zaklonišča in zaklanjanje,
9. član	štaba	—	odgovoren	za
zatemnitev,
10. član	štaba	—	odgovoren	za
asanacijo in komunalo,
11. član	štaba	—	odgovoren	za
alarmiranje in zvezo,
12. član	štaba	—	odgovoren	za
evakuacijo,
13. član štaba - odgovoren za materialne in tehnične zadeve,
14. član štaba — odgovoren za RKB zaščito in zaščito rastlin in rastlinskih proizvodov
15. član štaba - odgovoren za prvo veterinarsko pomoč.
4. člen
Člane občinskega štaba za civilno zaščito se imenuje izmed delovnih ljudi in občanov, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno opravljajo dolžnost v štabu.
Člane občinskega štaba za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine.
5. člen
Štab civilne zaščite v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah je operativni organ civilne zaščite, ki organizira, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi, materialnih dobrin v organizacijah združenega dela.
Štab za civilno zaščito v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah opravlja zlasti naslednje naloge:
1. na podlagi občinskega načrta civilne zaščite izdela svoj načrt za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin;
2. vodi pripravljanje in izvajanje ukrepov civilne zaščite ter pouk enot civilne zaščite svoje organizacije združenega dela;
3. seznanja delavce z odloki in navodili, ki se nanašajo na dvilno zaščito in ravnanje ob nevarnosti;
4. sodeluje s štabi za civilno zaščito drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti;
5. organizira in neposredno vodi akcije za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih akdjah
v svoji organizadji združenega dela;
6. ocenjuje posledice vojnih akdj v svoji organizaciji združenega dela, ugotavlja najbolj ogrožene objekte in določi mesta za zaščito delavcev;
7. o svojih ukrepih in akdjah obvešča občinski štab za dvilno zaščito.
6.	člen
Štab za civilno zaščito v organizadji združenega dela in drugih organizacijah ima poveljnika štaba,
načelnika štaba ter člane, katerih število se določi ob njihovem imenovanju, glede na specifičnost in število zaposlenih v delovni organizaciji.
Manjše delovne organizacije, ki imajo samo splošno enoto, lahko določijo, da dolžnosti štaba opravlja poveljnik te enote.
7.	člen
Delovanje, organiziranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutih delovnih organi-zadj oziroma organizadjah združenega dela in drugih organizadj.
Štabe za dvilno zaščito temeljne oziroma druge organizadje združenega dela imenuje njen delovni svet oz. drug ustrezen organ upravljanja. Za svoje delo je štab za civilno zaščito temeljne organizadje oziroma druge organizadje združenega dela odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja organizadje in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
8.	člen
Štab za dvilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni organ d vil ne zaščite, ki organizira, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin na svojem območju.
Štab za dvilno zaščito v krajevnih skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
1. na podlagi občinskega načrta dvilne zaščite izdela načrt dvilne zaščite in reševanja v krajevni skupnosti ter ga usklajuje z načrti organizadj združenega dela na svojem območju in s sosednjimi krajevnimi skupnostim;
2. organizira in vodi graditev, prilagajanje in vzdrževanje zaklonišč za osnovno zaščito in zaklonitev ter seznanjanje prebivalstva o tem, kako se mora ravnati ob zračni nevarnosti ter kako zasedati in izkoriščati zaklonišče;
3. vodi evakuadjo oziroma sprejem _ in nastanitev evakuiranega prebi- ' valstva iz ogroženih območg kakor tudi nastanitev tistih, ki so ostali brez stanovanj in materialnih sredstev ter še druge zaščitne in reševalne ukrepe (zatemnitev, prva pomoč, zaščita živil, odstranjevanje posledic, itd.);
4. neposredno vodi pouk prebivalstva in svojih enot dvilne zaščite in skrbi, da je prebivalstvo popolnoma seznanjeno z vsemi odloki, ki se nanašajo na dvilno zaščito;
5. skrbi in pripravka kadrovsko izpopolnitev enot dvilne zaščite in jo predloži v potrditev svetom krajevnih skupnosti;
6. skrbi za samozaščito prebivalstva;
7. organizira in neposredno vodi reševalne akdje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih akdjah
-	učinkih;
8. sodeluje s štabi dvilne zaščite sosednjih krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na svojem območju ter z občinskim štabom za dvilno zaščito in s centrom za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, v reševalnih pripravah in akdjah;
9. o svojih ukrepih in akdjah obvešča občinski štab za dvilno zaščito.
9.	člen
Štab za dvilno zaščito v krajevnih skupnostih sestavljajo:
1. poveljnik štaba za dvilno zaščito,
2. načelnik štaba za dvilno zaščito,
3. pomočnik načelnika za operativne in učne zadeve,
4. član štaba - odgovoren za protipožarno varnost,
5. član štaba - odgovoren za reševanje in odstranjevanje ruševin,
6. član štaba - odgovoren za prvo medicinsko pomoč,
7. član štaba - odgovoren za radiološko, biološko in kemično zaščito (RBK),
8. član štaba - odgovoren za socialno delo in evakuadjo oziroma nastanitev,
9. član štaba - odgovoren za prvo veterinarsko pomoč.
10. člen
Štab za civilno zaščito imenuje svet krajevne skupnosti Manjše krajevne skupnosti lahko število članov štaba določijo po oceni ogroženosti krajevne skupnosti.
II.	USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE
11. člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akdjami in pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami se ustanovijo enote dvilne zaščite.
12. člen Enote dvilne zaščite so:
- občinske enote dvilne začčite,
- specializirane enote dvilne zaščite,
- splošne enote dvilne zaščite.
13. člen
Občinske enote dvilne zaščite so sestavljene po potrebi iz enot različnih specialnosti - strok. Občinske enote dvilne zaščite ustanovi izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba za dvilno zaščito.
Občinske enote dvilne zaščite se ■ kadrovsko lahko izpopolngo s pripadniki iz vrst organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti in to na podlagi posebnega sklepa izvršnega sveta občinske skupščine.
14. člen
Specializirane enote dvilne zaščite so:
1. enota za gašenje požarov,
2. enota za radiološko, biološko in kemično zaščito,
3. tehnično - reševalna enota,
4. enota za prvo medicinsko pomoč,
5. enota za preskrbo,
6. enota za prvo veterinarsko pomoč,
7. enota za asanadjo terena. Specializirane enote dvilne
zaščite ustanovijo organizadje združenega dela in druge organizacije, krajevne skupnosti in skupščina občine v skladu s potrebami, ki so opredeljene v načrtih dvilne zaščite.
15. člen
Splošne enote dvilne zaščite se ustanovijo z namenom za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin.
Ustanavljajo se v manjših naseljih, v organizadjah združenega dela in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih, ki ne izpolnjujejo
pogojev za ustanovitev specializi-lanih enot dvilne zaščite.
Te enote se aktivirajo ob naravnih in drugih hudih nesrečah ali neposredno po sovražnikovem napadu, zaradi odstranjevanja nastalih posledic ali zaradi izvrševanja drugih nalog v zvezi s dvilno zaščito.
16. člen
Organi, ki ustanovijo enote dvilne zaščite v smislu tega odloka, skrbijo za kadrovsko izpopolnjevanje enot in njihovo strokovno usposabljanje.
17. člen
Enote dvilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih ali drugih hudih nesrečah zlasti naslednje naloge:
1. odstranjujejo ruševine, gasijo požare, rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogroženi zaradi požarov, ruševin, povodenj in eksplozij;
2. dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam;
3. dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in druga tehnična sredit' %, objekte in zemljišča;
4. pomagajo pri oskrbi prizadetega in ogroženega prebivalstva;
5. sodelujejo pri evakuadji ljudi in materialnih dobrin;
6. nudijo prvo pomoč poScodovani živini;
7. usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije;
8. usposabljajo in vzdržujejo naprave vodovoda in kanahzadje ter druge komunalne naprave;
9. deaktivirajo vojno — eksplozivne predmete;
10. skrbijo za zatemnitev;
11. usposabljajo ljudi za osebno in kolektivno zaščito ljudi in imetja;
12. vzdržujejo red in pri izvajanju varstvenih in reševalnih ukrepov. Enote dvilne zaščite opravljajo
tudi druge naloge s področja varstva in reševanja ljudi za civilno zaščito.
18. člen
Enote dvilne zaščite v stanovanjskih hišah ustanovijo štabi za dvilno zaščito krajevnih skupnosti v skladu z načrtom dvilne zaščite krajevne skupnosti
19. člen
Izvršni svet skupščine občine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka o usposabljanju in opravljanju ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delovanje civilne zaščite v občini
20. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
1. Odlok o ustanovitvi in organizadji enot in služb dvilne zaščite na območju občine Trebnje z dne 15. 10. 1970 (Skupščinski Dolenjski list, št 21/70),
2. Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito občine Trebnje z dne 23.12.1971.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 8-02/77-10 Datum: 29.12.1977
Predsednik skupščine občine: SLAVKO KR2AN, L r.
DOLENJSKI UST - it. 2 (1483) - 12. januarja 1978