106
Slovenskega šolskega muzeja ni posebno velik, tochi kljub majhnosti je vsebinsko tako bogat, da je za raziskovalca slovenske šolnke preteklosti nepogrešljiv vir in najbiljsa pnmnč. Zbiranje gradiva jc bilo že od ustanovitve arhivskega oddelki1 usmerjeno v pripravo gradiva za proučevanje zgodovine šolstva n pedagogike na Slovenskem, in prav z arhivskim oddelkom jc Slovenski šolski muzej omogočil projekt slovenske šolske zgodovine. Arhivsko gradivo je neprecenljive vrednosti in šc vedno ponuja veliko i m vnv /a ra ziskovalcc zgodovine šolstva in kulture na Scenskem.
Sla nt' Okoliš
Govor ministra g. Jožefa Školča ob praznovanju tidesetletnice Slovenskega filmskega arhiva
Spoštovane dame in gospodje!
Imam zeln dnbrega prijatelja, ki mc včasih, kadar jc dan pichnd in prepoln vseh mogočih težav, napoti na dcscl let slar časnik. "Preberi si ga in bnš videl da jc bilo tudi listi dan tako", nu reče s hudomušnim nasmehom. Pravzaprav še zdaj ne vem eisin dohro, ali mi hoče povedati, tla jc pomemben čisto vsak dan ali da noben ni tako važen ... Zagotovo pa veni. da bi brez deset let starega Časnika prenekateri dan bil precej težji. V njem jc pc mojem iskrenem mnenju ugodni pomen arhi\ nv j spnniina. Nt morda v icm, da s svojo neznosno težn pritiskajo na naš vsakdan. Nc, nasprotno, moč arhiva vidim v tem Ja olajša, zrahlja vsakdan, da ga naredi znosnega. Če je arhiv filmski, spomini pa 'jihljivc pndnhc, jt. to rahljanj še tolike bolj prijetno, 10 olajSanic pa pognsio na robu čiste sprostitve. Kaj jc lepšega, kol pn:pn/nati di>vno pozah! icno veduto; srečati prednika, ki nikoli (irei nisi videl živega; slišali hesedo pisca, ki jt zate le nema črka i/, učbenika?
Ko danes slavimo trideset lel načrtnega hranjenja m skrbi /a filmski spomin Slovenije, slavimo prav la živi duh, ki mu niso mogli do živega nobena plesen nobena vročina in noben mraz. Slavimo tlnh časa. ki jc obenem ludi duša lilma.
Todaohcncm slavimn tudi raziskovalno vnemo, ki hoče prekoračili čas, izhrska. novo v starem in prepoznati stani v novem. Ko bosle prebirali zbornik oh tridesctletniei Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, hesle v besedah človeka ki jc bil cclih šestnajst let ctlir arhivist, gospoda Ivana Ncmanica, zaznali lo raziskovalne vnemo, kije zlahka primerljiva z velikimi geografskimi odkritji. Kot hi gcomcin sedamnsti svoja kukala danes «smer jali v arhive namesto pc prostranstvih daljav pa se duhovito sprehajajo po časovnih širiavah. ju vnema zna po poli enega fotograma r/ leta l°0y odkrili Cankarja na Dunaju, ko vsi mislijo, da je bil v
ARHIVI XXI J99fi
Ljubljani ta vnema poskrbi za premiero filma 11 Ormožu .šestdeset let po njegovem snemanju; in nenazadnje, la vnema /na v pravem trem it ku naložiti dragocene filme na kanii.m in jilj t;v pred vnjnn prepeljati iz Beograda v varno goiemsko temo.
Iskreno si žeum. da bi vse nase nekdanje, votline nekoč hranile samo šc gibljive podohe našega spomina. da hi ludi naša n-'|mračnejša hrezna postala naše dohro tempuane Altamire.
Spoštovan i priatelii filma, dragi skrbniki nrcio nalne'ga spomina, vs^i veste, kako pomemhno vlogo pripisuje naše ministrstvo ohranjanju kulturne dedi ščinc. Zatn lahko danes, ko jd letošnji proračun /c poujen v parlamentu, naše stiokovne skupine pa so visoko profesionalno opravile svoje delo, tudi nh l«j slovesni priložnosti zatrdim, da bnmo tudi v prihodnje namenjali posehno skrb tako zakonski uredil vi kol sistemskemu finanemnii tega izredno občutljivega področja. Le če bnnin t, dneva v dan znali poskrbeti za varovanje, hranjenje in vzdrževanje teh dragocenih zvitkov, svetlih podobic, bomo prihodnjim duhovi težem omognčili trenutke odkril ij, ki jih vsi tako zelo potrebujemo. Kaj nas torej čaka? Že zdaj mora vsak produeeni izročiti originalni) arhivsko gradivu in eno kop-jo Arhivu, skupaj z vami pa me skrhi tista tretjina filmov, ki so še vedno na originalnih materialih, kar onemogoča strokovno obdelavo.
Najpomcmhnejšo prihodnjo dejavnost Slovcn skega filmskega arhiva pa vidim v popularizaciji njenega hngaslva, v občutku gotovosti vsakega dr /avljana in državljanke Republike Slovenije, da so shranjene vse tiste p.idnbe, k sestavljajo našo skupno zgodovino - m da lahko po njih pobrska, kol pohrska po domačem fotoalbumu. V le m vidimn izjemno možnost sodelovanja filmskega arhiva. Kinoteke1, Film skega sklada, javne televizije, filmske Akademije in strokovnih filmskih združenj. Kako torej doseči, da odpiranje arhivov ne bo vedno strašljivo početje grožnje s preleklosljo, temveč bo prav odprtost arhivov znamenje moderni isti Slovenije kot odprte družbe S to željo, željo po odprtih arhivih odprte družbe, ob jiibilju vsem iskreno eest: am m se vam zahvaljujem za po/ornosl.
Jožef ok/ilč
Trideset let Slovenskega filmskega arhiva 1968-1998
Ko je bil preti petdesetimi leti posnel prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji so negativ shranili kar v irezorjn Narodni, hanke. To dokazuje, da sn posamezniki /.c takrat pripisovali varovaniu izvirnega filmskega gradiva i/jemen pomen uendar je moralo miniti skoraj dvajset let, d;i je hiio varovanje eelotne naše filmske dediščine urejeno / arhivskim zakonom, 7 r;im jc bil postavljen temeljni kamen za cclostno ohranitev filma kot slikovitega do-
O dem arhivov in /mirovanjih
ARHIVI XX) 1998
O delu arhiviiv in zborovanji
107
ki 1111 oltarnega zapisa oziroma kol vira za proučevanje naše naeioHilne zgodovine hkrati pa tudi kot umetniške stvaritve, enakovredne vrhunskim literarnim, likovnim. glasbenim in drugim umetniškim deiom.
V Evropi sn i.laiski arhivi in kinoteke začeli nastajati desetletje pred izbrnhom druge svetovne vojne. Pri nas prizadevanja /a n stanovi te v national nega filmskega arhiva segajo v zgodnja šestdeseta leta, kn se je v Sloveniji utrjevalo spoznanje, da je lil m arhivsko gradivo, k. i na širok pomen za nacio nalno zgodovino. In spoznanje je bilo prvie uza-kun ¡eno leta I9fi(i v Zakonu d arhivih in arhivskem gradivu Slovenski arhivi so se dve leii pozneje domenili, da bodo zarači posebnega načina hranjenja filma tel potreh p>i nov opremi za njegovo vzilr zevanje in po usposohl,en.li arhiv'Slih za in področje zaupali liramhn sin venske filniske dediščine le ei'i uslanovi.
Od leia 1905, ko je Karo! Grossman posnel pr., slovcm.ki dnknmentarni film, se je namreč filmska produkcija, zlasti pn drugi svetovni vojni, močno povečala, s tem pa so nastopile ničli večje zahteve pc ur.trezni hrairbi filma. In tako je leta I9(i8 in nalogo prevzel Arhiv Republike Slovenije v I juhljani. Ta ,e poleg Jugoslovanske kinoteke iz lleograda pusta! druga najstarejša special iz. rana ustanova za hrambo filmskega gradiva v takratni jiigoslnvansk' drŽav .
¿a prvega arhivisla za filmsko gradivo jc hi imenovan Ivan Nenianič. N-jprej je evidentiral filme takratnih največjih slovenski i film ¡ki'i pod etij, Tiiglav filma in Viha filma, kopiral gorljive filme na negorljive trakove in prevzemal filme v Arhiv. Zb ral je pndatke o starejši)] slovenskih filmih in filmskih ustvarjalcih, predvsem iz obdobia med obema svetovnima vojnama pa vse do lela 199.1. Rezultat njegovega strokovnega dela so šiirje arhivski ii ventarji z natančnim popisom slovenskih dokumentarnih, igranih in animiranih filmov, ki h je Arhiv prevzel do leta 1993.
Najstarejše filmsko gradivo, ki ga hrani Arluvjlso trije kratki filmi dr. Kanila Grossman;: iz let 1905 in 190(i, in sicer Odhod od maše v Ljutomera, Na domačem vrtu m Sejem v Ljutomeru. Izmed Hinov, ki so bili posneti dn druge svetovne vnjne. pa veljr oineniii dokumentarne filme, ki prikazujejo I juhi jam i m različne javne prireditve, narodne običaje, gradnje, otvnrilev spomenikov in javnih objektov, prvi slovenski reklamni film Jugoslovanska tiskarna dr. Mar j ana Foer.slerjn, ]irvi slovenski tiirsticVi film Bhnrjc Metoda 13 adjure ter filme, ki prikazujejo tradicionalno smučanje na Hlnkali in skoke v Planici, naravne in železniške nesreče kmetijstvo in življenje slovenskih izseljencev v Ameriki. Iz tega ohuoi.a sta tudi dol gometražna dnkumentarna igrana filma z gorskega sveta V kraljestvu Zlatoioga režiserja Janka Ravnika iz leta 1931 in letu mlajši film Triglavske strmine režiserja Ferda Delaka.
Izmed filmov iz obdobja druge svetovne vnjne hrani Arhiv posnetke partizanskih snemalcev o po r.nctke domobranskih parad 'ii prisege.
Iz. nhdnhj;. po osvoboditvi sn za prvo obdobje značilni filmski obzorniki, k prikazujejo predvsem
obnovo z delovnimi brigadami, induMializacijO, voln-vc. politične manifestacije in kongrese, p* i zadevanj: za pravi eno zahodno mejo, parade, kulturne: in šporme prireditve, množično rekreaciji pa tudi politične procesc in kolektivizacijo v kmetijstvu V petdesetih letih pa so začeli bolj množično snemati tudi lilmc o turističnih možnostih, naravnih lepotah, etnografskih in krajinskih značilnostih posameznih mest n območij. reklamne lil me. filme o zdravstvu in naravi, ziUcm pa serija portretov slover.skib kulturnih in javnih osebnosti, ri,ranke in kratke 'grane filme ler vse od leta 1948 dalje od snemanja filma Na svoji zemlji, ludi celovečerne igrane filme. Njihovo število je de letošnjega leta naraslo na 137, skupno število naši nvov slovenskih filmov v naši računalniško vodeni zbirki pa i : narasln na 2079.
Z osamosvojitvijo Slovenije od Jugoslavije leta 1991 in z nastankom nove države se je začef spreminjati tudi status filmskega gjr.diva. Kot osrednja ustanova za hrambo nacionalne filmske dediščine jc bil SFA leta 1993 v O:,In na Norveškem sprejet v članstvo Mednarodne zveze fihn.\kih arhivov FIAT, Ob ustanovitvi Bvropskega združenja filmskih arbi vov in kinotek - AGE je bil filmski arhiv leta 1996 sprejet tuji v to organizacijo. Vse lo omogoča tesnejše in neposredno mednarodno sodelovanje, hkrati pa od SI'A zahteva tudi popolno upoštevanje mednarodnih standardov, zlasti pri pravicah avtorjev m materialnem varstvu filma.
Glavnina filmskega arhivskega gradiva se hrani v klimatiziranih skladiščili v Ljubljani, nilralni filmi in originali na acelalncm filmskem Iraku pa sc hranijo v posebnem podzemnem klimatiziranem skladišču v Goleni:i na Kočevskem. Do leta 19^1 so bili stare|ši vnetij''i filu.' hrar: -.ni v Beogradu ker dotlej v S loven ¡'i n hilo uslrez.il i h skladišč. Arnivu pa jih jc uspelo ik pred osamnsvoji vijo prepeljali v Slovenijo in jih varno shraniti v Gotenici.
Ena pomembnejših nalog arhiva jc natančna strokovna obdelava arhivskega filmsktga gradiva in vnos pridobljenih podatkov v računalniško zbirKo. v kaicri sn vsebinski m tehnični podatki za več kot Iri lisoč naslovov filmov.
V SI A se arbi s ko lilmsko gradivo uporablja v znanstvenoraziskovalne, kulturne, izobraževalne in komercialne namene.
Za varstvo slovenskega filma jc posebno pc. mcmhno lansko sprejetje novega zakona o arbmh in arhivski.m gradivu. Ta zakon naj bi ob doslednem upoštevanju zagotovil popolno var.stvo i/mirnega gradiva. Po njem morajo producenti takoj po do končanjc filma i 'reči'■ izvirno gradivo in eno projekcijsko kupijo, s tem da jun ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, oziroma Arbic Republike Slovenije prizna stroške za izdelavo projckc,skc kopije m mtermediata. ali po domače lilinskc matrice, iz katerih producenii izdelujjejo nove kipijo za predvajanje
Za konec naj poudarim da jc Slovenski fihr.sk arhiv osrednja ustanova za varstva in zaščito slovenske filmske dediščine. V svojem tridesetletnem delovanj1! je zbral zavaroval in kopiral več kot pet-
108
O delu armvov in zhorovamih
ARf 1 -I XXI 1998
indevetdeset odstotkov nacionalnega filmskega fonda. V prihodnje se bo delo v S F'A poleg varstva filma usmerilo v sprotno pridobivanje filmov nove slovenske produkcije, predstavitev fiimov, evidentiranje filmov c Slovcncih v tujini in filmov, ki so jih posneli tuji sncmlaci v Sloveniji. Hkr"U sc bomo posvetili tudi zbiranju del sodobnih amaterskih snemalcev Vse skupaj pa predstavlja pomembne dokumetc o političnem, gospodarskem, driižhencm, športnem in kulturnem uiripu Sloveniji-, v dvajsetem stoletju ter njeni vpetosti v svet.
Ltiji Tršau
XXXIII. mednarodna Konferenca Okrogle mize arhivov, Stockholm, 7. - 12. september 1998
V	jubilejnem letu, ko Mednarodni arhivski svet praznuje 50 obletnico ustanovitve, jc Nacionalni arhiv Švedske gostil XXXIII. konferenco C1TRA n predstavnike nacionalnih arhivov ter drugih medna-lodnih oranizacij. Konference, v celoti prepletene s praznovanjem 50. obletnice MAS-a in odhodom dol goletnega generalnega sekretarja dr. Cliarlesa Kees-kemetija, sc jc udeležilo 216 tidclcžcncev z vseh koncev sveta, med njimi sme bili tudi trije pred stavnir. Slovenij i; dr, Jože Žontar i/ Arhiva Republike Slovenije, doc. dr Peter Pavel K lasi ne in Zdenka Semlič Rijh z Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu Marihor Osrednja tema letošnje konference je bila, kakor tudi prejšnje leto, dostop do nformae: vendar tokrat p poudarkom na novih informacijskih tehnologijah ir. novih JCdijili,
V	petih delovnih sejali sc ju zvrstilo št • idvajsct predavateljev. Ti so predstavili obravnavano problematiko na dokaj podroben način. Na prvi delovni seji so avtorji obravnavali splošne vidike prohleniainic dostopa do informacij s pomočjo modcrr.ih informacijskih tehnologij, Uvodno razmišljanji jc pripravil Philippc Queau, direktor oddelka Pa informae in informatiko pri Unesel i. V svojem prispevku je ligo tovil, daje razvoj modernih informacijskih in konni nikacijskih tehnologij v zadni:n neka i letih inočno vplival na arhive in njihovo dejavnost, Bistvena vprašanja, ki sc poslavljajo, so dostop do "iformaeij in cena, ki jo bo treba za ta dostop plačati, Avtor ugotavlja da se morajo arhi 'isti osredotočili na nove metodologije in prakso, da bodo lahko zagotovili dostop do .iformaeij in (ako širši iavnosti ponudili boljši in večji dostop dc informacij, k iib hranijo v svojih skladiščih. Peter Seipcl, profesor na univerzi v Stcekliolmu, nam jc prcdstav;i švedske perspektive in izkušnje na področju upravljanja z digitalnimi infor ma> ijami. V svojem prirpevku je predstav I eel ni/ temeljnih težav, ki sc nanašajo na naravo digitaliziranih informacij, moderne informacijske tehnolo-
gije pa označuje kot mejne tehnologiji ", .vedska zakonodaja jc glede dostopa dn arhivskega gradiva zelo popolna in razdelana. Dostop ni mogoč samo do g-adiva na papirju, temveč tud do podatkovnih baz, vendar na tem področju zadeva še n, zakonsko rešena Tora K. Biksnn je predstavila sklepe svoje Študije, v kateri jc raziskala organizacije v okviru Združenih na rodov jn njihovo rokovanje z elektronskimi dokumenti, stanje razpoložljive tehnologije in nadaljnje strategije. Namen Studii e je hil ugotoviti, koliko strojno bcrlji"ih informae i jc danes se dostopnih uporabnikom (notranjim in zunanj m). Sam prispevek ju na eni strani pokazal njeno zelo dobio poznavanje novm informacijskih tehnologij in managementa digitalnih informacij, na drugi pa zelo pomanjkljivo poznavanje arhivske stroke iit postopkov dela. Tudi ta primer je pot rt" VI, da arliivisti veliko lažje razumemo nove informacijske tehnologije, kakor infnrmatiki bistvo arhivske stroke. Zadnji prispevek prve tleli-, v ne. seje [e bil osredotočen na tehnološke izzive in zago tavljanjc dostopa dc informacij v javnih in privatnih arhivih s posebnim ozironi na Malezijo
Splošna ugotovitev vseh avtorjev je bila, da se moramo arhiv isti prilagoditi novim in formacijski m tehnolog •jam, vendar si ob tem moramo zastaviti vprašanje, kili je pr_orit:ta ter kakšne sc naše potrehe in možnosti. Gre predvsem za nienialno prilagoditev. Arhivhti pravzaprav niniaaio druge izhire, saj znanost od nas zahteva, da se pTilagodimo novim n formacijskim tehnologijam. Pomembna ugotovitev jc, da se narava dokiuucntov ne spreminja, da jc žc stoletja enaka, Spreminja pa se njihova oblika, zalo bi bilo nujno sprejeti skupen koncept. Vendai jc treha razhkovati koncept od tehaologijc. Vsekakor ne bi bile slabo, če bi svet postal bolj "švedski". To, kar pozna švedska zakonodaja že dolga desetletja, bi moral poznati tudi preostali del sveta se pravi pr;r 'co dostopa do i ifcnnacij za vsakogar in vsepov sod.
Druga plenarna seja je b:la posvečena praktičnemu prikazu destopa do informacij, tudi elektronskih, v različnih deli 1 sveta, Jcan Pierre \Vallol, profesor na Univerzi v Otlawi, je predstavil generalni vidik. Poudaril je, da moramo arliivisti zavzeti produktiven pristop do problema, iti postavil zanimivo trditev "pristop = varovanje .n varovanje - pristop Ivar Fonncs iz Nae; nalnega arhiva Norveške jc v svojem prispevkh želel prikazati arhivsko prakso in izknŠnje pri uporabi modernih informacijskih tehnologij za zagotavljanje dostopa do informacij, referat pa je teme ■! na norveških izkušnjah ii praksi. Tako je v uvodu predstavil relevantne lipe dokumentov. Deli jih na pisarniške dokumente in podatkovne baze. Pisar niški dokumenti se nadalje delijo v navadne in kompleksne, podatkovne baze pa v specializirane pisarniške sisteme in registre v obliki podatkovnih baz Nadalje jc predstavil možnosti zagotovitve dostopa ter strategije tn izknsnjc. Podrobne |C hil predstavljen tudi NOARK - norveški arhivski standard, ki ga je na e. inalni arhiv razvil leta 1984, konec letošnjega leta pa bo izšla četrta dopoln ena '.d; a. Gre za standard, ki ga uporabljata celotna državna uprava in lokalna