LETO I — št. 1
Jd
DOMŽALE, 25. februarja 1976
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
OB PRVI ŠTEVILKI
SKUPŠČINSKI POROČEVALEC - priloga za delo delegatov in delegacij - je nastal iz potreb in nekaterih spoznanj, da moramo v delegatskem sistemu doseči čim večjo informiranost in vpliv delovnih ljudi in občanov na delo samih delegacij in ostalih dejavnikov, ki zastopajo interese vseh v delegatski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
V tej prilogi bomo skušali posredovati povzetke gradiv, ki jih bodo obravnavali posamezni zbori skupščine na svojih zasedanjih. Prepričani smo, da vam bodo takšni povzetki omogočili tesnejšo povezavo z vodji delegacij, kajti le-ti bodo dobivali 'celotno gradivo. Tako boste lahko z njimi reševali mnoge probleme, ki so sedaj ostajali v ožjih okvirih in mnogokrat niste bili o njih dovolj in pravočasno obveščeni.
Poleg tega bodo v SKUPŠČINSKEM POROČEVALCU objavljeni predlogi ali osnutki družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, na katere boste lahko dajali svoje pripombe in to direktno na odbore, ki bodo to gradivo dajali v javno razpravo, ali pa preko delegatov in delegacij na same skupščine, ko bodo dogovore in sporazume sprejemale.
S tem želimo doseči to, da bo sleherni izmed delovnih ljudi in občanov seznanjen z delom delegatske skupščine in vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Zavedamo se tega, da v začetku ne bo vse tako, kot bi moralo biti, vendar smo prepričani, da bo takšen sistem obveščanja stekel in da bomo lahko objavljali pravočasno povzetke gradiv, o katerih bodo predhodno tekle razprave na zasedanjih izvršnega sveta in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti.
V današnji številki objavljamo predlog dnevnega reda za zasedanje vseh zborov delegatske skupščine, čeprav ta predlog ni še povsem dokončen. Vendar pa vsi tisti, ki smo s strani izvršnega sveta zadolženi, da pripravljamo to gradivo smatramo, da moramo začeti z delom in da bom" sam sistem pravočasnega informiranja in posredovanja gradiv lahko dopolnjevali in opozarjali vse o tem, kdaj bodo delegatska skupščina odnosno skupščine samoupravnih interesnih skupnosti razpravljale o že posredovanih in objavljenih gradivih. Izvršni svet je za pripravo gradiva zadolžil sekretarja skupščine Janka Gedriha, sekretarja izvršnega sveta Mirka Ukmarja in urednika Občinskega poročevalca.
PREDLOG DNEVNIH REDOV SEJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BODO PREDVIDOMA, DNE 9.3.1976
/. Osnutek proračuna občine Domžale za leto 1976 in osnutek odloka o proračunu občine Domžale.
S proračunom občine Domžale bo družbenopolitična skupnost zagotovila sredstva za dejavnosti, ki jih je po ustavi dolžna financirati, to je: delo državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, redno dejavnost krajevnih skupnosti, priznavalnine borcev NOV, del dejavnosti splošnega ljudskega odpora in del komunalnih dejavnosti. V letu 1976 se dovoljena poraba o družbenem dogovoru o splošni porabi v globalu povečuje za 8,3 % v primerjavi z letom 1975. Celoten osnutek proračuna bo objavljen v naslednji številki Občinskega poročevalca.
2. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Domžale.
Ta odlok določa za območje občine Domžale vrednost posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali pravnim osebam.
Elementi, katerih vrednosti se določajo s tem odlokom za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja so: >
- poprečna gradbena cena stanovanjske hiše oziroma stanovanja;
- poprečni stroški za komunalno urejanje gradbenih zemljišč;
- osnove za izračun poprečne cene zemljišč.
Ta odlok bo v pomoč pri delu cenilcev pri določanju odškodnine za razlaščene nepremičnine.
3. Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ od izvolitve v maju 1974. leta do konca poslovnega leta 1974-1975.
4 Poročilo skupine delegatov za Zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za gospodarsko področje in skupine delegatov za Zbor občin skupščine SR Slovenije od izvolitve v mesecu aprilu 1974 do konca leta 1975.
Navedena poročila obravnavata dejavnost delegatov in delegacij v skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter poskušajo prikazati problematiko povezovanja delegatov teh skupščin s temeljnimi delegacijami.
5. Problematika kamniške proge in proglasitev te proge za javni promet.
Skupščina občine Domžale je v letu 1970 v imenu uporabnikov kamniške proge, to je delovnih organizacij z območja občirie Domžale, sklenila z železnico pogodbo za prevoz blaga, ki določo, kakšne minimalne količine pošiljk morajo OZD z območja občine Domžale prevoziti letno po tej progi in po kakšni ceni. Določeno je bilo, da je potrebno prevoziti najmanj 12.000 vagonskih pošiljk letno. Vendar pa je bila samo v letu 1970 prepeljana dogovorjena količina vozovnih pošiljk, večinoma zaradi previsokih tarif v primerjavi s cestnim prometom. Tako je bilo v letu 1975 le 6828 vagonskih pošiljk, kar predstavlja 56,9 % dogovorjene količine.
Že v letu 1973 in 1974 je SOb Domžab preko svojih predstavnikov zahtevala spremembo pogodbe, v letu 1975 pa je bilo doseženo soglasje med predstavniki železnice in SOb Domžale, da se za leto 1973 obračuna obveznost OZD s tega področja še po pogodbi iz leta 1970 in so tako morala podjetja kriti razliko v višini 45 milijonov S dinarjev, zaradi zmanjšane količine prevozov, za leto 1974 in 1975 pa mora železnica narediti obračun po dejanskih stroških, kar pa do sedaj ni bilo storjeno.
Izvršni svet SOb Domžale je na svoji seji dne 8.1.1976 obravnaval problematiko kamniške proge in s tem tudi stališča izvršnega sveta SOb Kamnik in sprejel naslednje sklepe in stališča:
1.
6.
da se kamniška proga vključi v javni promet iz naslednjih razlogov:
- tovorni promet na kamniški progi se je v preteklih letih zmanjševal zaradi visokih prevoznih tarif. Potrebe po prevozu tovorov pa se bodo v srednjeročnem obdobju 1976-1980 močno povečale zaradi izgradnje novih proizvodnih objektov Papirnice Količevo, Heliosa in Oljarne Domžale, Leka Mengeš in Alko v Jaršah. Će bi nadaljevali z dosedanjim sistemom plačevanja prevozov in bi se OZD zaradi tega še nadalje posluževale prevoza po cesti, bi pro met na glavni cesti Ljubljana-Domžale postal še bolj počasen in nevaren;
- s proglasitvijo kamniške proge v progo za javni promet bi poleg preusmeritve tovornega prometa s ceste na železnico dosegli tudi preusmeritev osebnega prometa. Z območja občine se dnevno vozi približno 5000 občanov v Ljubljano z raznimi cestno-pra metnimi vozili, ki močno onesnažujejo ozračje. Gostota prometa pa povzroča pogoste prometne nesreče s smrtnim izidom na tem področju.
Ta dejstva smo nakazali tudi na sestanku pri podpredsedniku IS SRS Miranu Mejaku, katerega se je udeležil tudi direktor ZŽTP in predsednik Komiteja za promet in zveze ter predstavniki občine Domžale in Kamnik. Sprejet je bil sklep, da se opravi analiza, kakšne stroške bi ta vključitev povzročila in da se kasneje ugotavlja, kakšne so možnosti za to.
Družbeni dogovor o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do leta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja. Ta družbeni dogovor bo opredelil nekatere bistvene zadeve glede skrbi za okolje, v katerem prebiva in ustvarja delovni človek, oprede
(Nadaljevanje na 10. strani)
^98514198459^9
(Nadaljevanje z 9. strani) lil prostor za gospodarski razvoj in postavljanje industrijskih obratov v tem prostoru. Ravno tako bo v njem zajeta raziskovalna dejavnost na območju celotne republike, postavljeni temelji raziskovalnih institucij in njihove naloge, ki izvirajo iz problemov onesnaževanja okolja in skrbi za čisto in varno okolje. Poleg tega bo v družbenem dogovoru oblikovana tudi nadaljnja pot samoupravne organiziranosti na tem pomembnem področju.
7. Potrditev statutov osnovnih šol.
Predlog dnevnega reda bo dopolnjen s posameznimi že ustaljenimi točkami, kot so pregled sprejetih in izvršenih sklepov zadnjega zasedanja, odgovori na delegatska vprašanja in ostala problematika, ki izhaja iz neposrednega dela same delegatske skupščine.
URADNI VESTNIK SomžJLe
LETO IX - št. 3 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCI
Domžale, 25 februar 1976 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽAL!
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ,št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 55/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 192. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji družbenopolitičnega zbora, dne 20.11.1976, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23.11.1976 sprejela
„Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev: 3%."
2. člen
Izvršni svet skupščine občine Domžale je pooblaščen, da pripravi prečiščeno besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
3. člen
ODLOK Ta odlok začne veljati 1. marca 1976, uporablja
o spremembi odloka o posebnem občinskem pa se od 1. januarja 1976. davku od prometa proizvodov in od plačil za  Številka:421-1/76 redsednik
storitve Datum: 23.2.1976 Skupščine občine Domžale
Jernej LENIČ, l.r.
l.člen _
V odloku o posebnem občinskem davku od ...      , ,     _ „ plačil za storitve (Ur. vestnik občine Domžale,  Priporočamo vam, da čimveč bančnih št. 2/73, 1/74, 5/75 in 1/76) se tarifna števil-  poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer ka 1 tarife spremeni tako, da se glasi:               vodimo vso evidenco o vaših hranilnih _ vlogah.
Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem.
/O ljubljanska banka
Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba samo-upravljalcev daje uradni
POPRAVEK
15. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kluba samoupravljalcev v občini Domžale, ker je v drugem odstavku tega člena prišlo do napake pri višini procenta za zbiranje sredstev.
Drugi odstavek 15. člena se pravilno glasi:
„Visino letnega prispevka za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja določijo podpisniki tega sporazuma na skupščini Kluba samoupravljalcev glede na predvideni program družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljalcev, vendar tako, da prispevek organizacij združenega dela in drugih samoupravnih delovnih skupnosti znaša 20% od 1% (20 procentov od 1 procenta), ki ostane delovnim organizacijam iz sredstev za izobraževanje, ki se oblikujejo iz bruto osebnih dohodkov."
S tem oopravkom se spremeni besedilo 15. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kluba samoupravljalcev v občini Domžale, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, številka 2, dne 9.februarja 1976.
Predsednik iniciativnega odbora: Franc Pančur, l.r.
Iz himalajskega dnevnika
Piše Stane Klemene - član odprave (Nadaljevanje in konec)
Petkrat zasadiš lopato v sneg ali udariš s cepinom, pa moraš že sesti in počivati. Naslednji dan so Roman, Boris, Janko in Naje postavili še en šotor. Od naše skupine je bil z njimi tudi še Marjon. Romijeva skupina je v naslednjih dneh napela okoli 400 m vrvi proti taboru IV in to v višini 7500 m. Stena je tu še vedno tako strma kot v Žlembarju in na trojki. Ogromno težav smo imeli s postavljanjem šotorov. V sneg smo kopali polico, ker pa ga je bilo premalo, smo morali ploščad dozidati. Čez njo smo razpeli ribiško mrežo, da ne bi vetrovi odnašali snega. Nato smo razpeli dvojni šotor tunel v katerem je prostora za šest ljudi. 17. in 18. delovni dan smo porabili za opremljanje tabora IV. Marjon pa je že napel 100 m vrvi proti petici.
25. septembra je začelo snežiti. Tudi že preje je nekajkrat snežilo, vendar smo nekako čutili, da zdaj ne gre za kratkotrajno nenevarno sneženje. Snežilo je tri dni in zapadlo je 90 cm snega. Fantje so na gori v taboru III in IV s težavo vzdrževali šotore in si ohranjali življenje. 26. septembra je še vedno snežilo. Stanje v šotorih je bilo nespremenjeno. Radijska zveza ta dan ni bila razveseljiva, kajti posamezne postaje niso sporočale kakšno je stanje. Šele pozno popoldne smo dobili zvezo in zvedeli, da sta Romi in Boris sestopila v bivak, ker ni bilo mogoče več vzdržati v trojki. Bilo je nevarno, psihičnoubijajoče, čez šotor in nanj so drug za drugim leteli plazovi in zaradi tega je vedno bolj lezel na rob ploščadi, snega pa ni bilo mogoče odmetavati. Tudi v šotoru sta bila ves čas navezana. To so bili eni od najhujših dni v teku celotne odprave. Tudi v štirici je bila situacija podobna. Ker naslednji dan še ni nehalo snežiti, so se začeli umikati. Umik s trojke in štirice je bil nevaren fn dramatičen. Vsepovsod so leteli plazovi, močno je snežilo in fantje so se kar najhitreje
spuščali po vrveh navzdol. Večkrat jih je zasul plaz in kosi ledu. Na srečo je stena tako strma, da se ni nabrala debelejša plast snega tako, da so bili plazovi manjši. Stena se je sproti otresala in z veliko sreče so se vsi prijatelji rešili iz snežnega pekla v tabor II. Tudi v bazi smo neprestano odmetavali šotore, vendar na ravnem ni bilo plazov in niti ne bi mogel pasti v 2000—metrsko globino.
V nedeljo, 28. septembra je končno nehalo snežiti. Vsi so se zbrali v bazi. Na goro je šla ponovno nova skupina. Njihova naloga je bila usposo-
Pisec sestavka in član alpinistične odprave Stane Klemene na enem izmed mnogih prelazov v himalajskem pogorju. V ozadju se dobro vidi LhotSe in Everest