LETO VII. ŠT. 3 (292) / TRST, GORICA ČETRTEK, 17. JANUARJA 2002 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 CENA 0,93 €(1800 LIR) unviv. noviglas. it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SLOVENIJA, RIM IN BRUSELJ Prav je, da se ob vstopu v novo leto tudi mi kaj večpomudimo ob vprašanjih, ki nas tarejo. Poleg izrecno manjšinskih problemov z zaščito na čelu se lahko zaustavimo ob širši problematiki današnje politike Slovenije in njenih odnosov z Italijo, pa še njene skorajšnje poti v Evropo. Vsi vemo, da je glavna poanta današnje slovenske uradne politike prav vstop v Evropo, poleg tega pa še v NATO. Kot vse kaže, je danes Slovenija na dobri poti za evropsko kandidaturo, čeprav so še gotovo nekateri dejavniki, ki čakajo na uresničitev. Skoraj vse politične sile v Sloveniji si danes na veliko prizadevajo za vstop v Evropo, čeprav z včasih različnimi inačicami. Mi seveda matični domovini iz srca želimo, da bi se vsa njena pričakovanja res kar se da kmalu uresničila. Bo šlo to brez težav in ovir? V Italiji je z odstopom zunanjega ministra Ruggiera prišlo do novih debat v zvezi z Evropo. Kot znano, je minister (o tem smo že obširno pisali) nekako prisilno odstopil iz vlade zaradi negotove evropske politike iste. Premier Berlusconi je sedaj začasno prevzel tudi vodenje zunanje politike, kar pa v Evropi na splošno zelo dvoumno odmeva. Ugledni pariški dnevnik Le Monde je pred dnevi zapisal, da pomeni sedanji odstop italijanskega zunanjega ministra izolacijo Silvia Berlusconija od ostale Evrope. Med drugim pravi, da odstop prepričanega evropeista Renata Ruggiera vznemirja Bruselj in vse italijanske evropske partnerje. O italijanskem ministru pariški dnevnik piše, da je bil eden od pravih in redkih "evrofilov” nove vladne koalicije. Prav Ruggie-ro naj bi bil tisti, ki bi lahko zagotovil evropsko in mednarodno verodostojnost Berlusconijeve Italije. Kaj pa, če postane Fini zunanji minister? Kako odnosi s Slovenijo? Kako slovenski vstop v Evropo? Govori se o tem, da bi predsednik AN (Nacionalnega zavezništva) Gianfranco Fini, sedaj podpredsednik vlade, postal tudi novi zunanji minister. To se verjetno lahko zgodi. Vsekakor pa bi prvič v povojni zgodovini imeli uradnega dediča fašizma na krmilu Farnesine (zunanjega ministrstva). Kako bo na to reagirala Evropa? Kako tudi Slovenija?Kako bi recimo lahko šel v Slovenijo kot predstavnik svoje države človek, ki je pred leti še kotfašistično vnet tajnik MSI-ja prav v Gorici poskusil skočiti onstran mejne pregrade v takratno Jugoslavijo?! Treba je, da se ob tem resno zamislimo. Če je Haider v Avstriji odločno zaprt do slovenske manjšine in medsebojnih odnosov, ne samo s Slovenijo, ampak tudi s Češko, se v Italiji stvari ne kažejo veliko bolje. Da o naši manjšini tu sploh ne govorimo! Kaj pa danes pravi uradna Slovenija? Že ob zamenjavi v rimski vladi je Ljubljana sicer potrdila “odlične odnose" z Rimom (ne vemo, kje naj bi ti zaenkrat bili...), za kar naj bi jamčil sam Berlusconi, sedaj zunanji minister “ad interim”. stran 6 ANDREJ BRATUŽ ■HaaiBissisn^n Odprite dušo človeku in zvezdi, ki v plašč njegov skrita roma skozi noč, odkrijte to zvezdo, čez cesto gredoč, človeku, ki v plašču, od blata oškropljenem, nosi bodočnost in božje posla nstvo. SREČKO KOSOVEL LJUBLJANSKI NADŠKOF MSGR. FRANC RODE V ČEDADU ŽLAHTNO IZROČILO SVETEGA PAVLINA OGLEJSKEGA JURIJ PALJK "Sveti Pavlin Oglejski, on in njegovi misijonarji seveda, pravzaprav oglejska Cerkev, Oglej torej, so nam Slovencem prinesli krščanstvo, prišli so nam oznanjat evangelij. Od njih smo Slovenci prejeli evangelij in krščanstvo in preko krščanstva del klasične evropske dediščine in kulture. Rad bi poudaril, da so tako sv. Pavlin Oglejski kot drugi misijonarji iz Ogleja to počeli s srcem in z velikim spoštovanjem do človekove svobode, do dostojanstva vsakega posameznika in seveda tudi našega naroda. Spoštovali so slo- | vensko kulturo in rad poudarjam, da nas je Oglej spoštoval in nas ni nikdar uničeval. Preprosto in zelo jasno zveni to takole: kar je nekoč 'pokrival' O-glej, do koder je segal vpliv o-glejske Cerkve torej, je sloven-i sko še danes. Veličino sv. Pavlina Oglejskega vidim v njego-j vem velikem krščanskem duhu, predvsem pa kot Slovenec v tem, da je spoštoval našo kulturo, naše izročilo!" je poudaril v Čedadu v nedeljo, 13. t.m., ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Ljubljanski nadškof msgr. Franc Rode je namreč v nedeljo v čedajski stolni cerkvi daroval slovesno mašo, in to na povabi- lo in kot gost videmske nadškofije, ki je minuli teden stopila v t.i. Pavlinovo leto. Minuli petek, 11. t.m., je namreč nekdanji videmski nadškof, danes škof v pokoju, msgr. Alfredo Battisti, v čedajskem gledališču Ristori uvedel s predavanjem o Pavlinu Oglejskem niz slovesnosti in I bogoslužij, ki bodo na Videmskem in drugod potekala vse leto. Letos mineva namreč 1200 let od smrti velikega svetnika, kar je Pavlin Oglejski vsekakor bil, saj je živel v polnosti evangelija in v poznem srednjem veku razumel duha evangelija in se zato odločil, da bo oznanjal Kristusovo resnico s srcem in ne z močjo in mečem, kot je bilo tedaj večkrat v navadi. Msgr. Franc Rode je v svo-[ jem nagovoru med slovesno mašo v stolnici v Čedadu poudaril prav to, namreč dejstvo, da je bil sv. Pavlin Oglejski velik zato, ker je vsakogar znal nagovarjati s spoštovanjem do njegovega dostojanstva in predvsem pa s srcem. Med ho-milijo je ljubljanski nadškof nagovoril tudi slovenske vernike v slovenščini in tako zgovorno pokazal, da se zaveda in ceni prisotnost Slovencev v Čedadu in okolici. ■ STRAN ŽIVAHEN TEDEN V JEREMITISCU ENOTNO IN SLOŽNO ZA PRAVICE IN ZEMLJO JEREMITARJEV! 'Vfe - mm UHHHSl Prejšnji teden se je za naše ljudi v Jeremitišču pri Štandrežu končal s kančkom zmernega zadovoljstva in trdnim namenom še naprej stražiti svoje domove na svoji zemlji in jih braniti s čim večjo umirjenostjo in z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi. Veliko jim pri tem pomeni vse večja prisotnost ljudi od vsepovsod, ki jim s svojo navzočnostjo v teh hudih časih in kljub mrzlim zimskim dnem izražajo solidarnost. Tako postaja Jeremitišče vse bolj simbol slovenstva v zamejstvu, simbol večdesetletnega boja našega človeka za pravice, ki nam jih ustava italijanske republike zagotavlja in vendar načrtno krati. Kot smo že pisali prejšnji teden, so prišli v torek, 8. t.m., občinski upravitelji in zemljemerci, ki so imeli nalogo, da izvedejo meritve v okviru postopka za razlastitev zemljišč v Jeremitišču. Ker med njimi ni bilo nikogar, ki bi z Jeremitarji govoril slovensko, jim ni preostalo drugega, kot da so se vrnili, od koder so prišli, z obljubo, da se bodo vrnili s prevajalcem. In to so tudi storili v četr- i Janez Povše ARGENTINA JE JASNO SVARILO V SPOMIN NA NADŠKOFA PETRA COCOLINA Ivan Žerjal / intervju STANKO ZORKO Jože Štucin PRVINSKA DUŠA MARIMBE IN PLEMENIT ZVEN... GORIŠKI LETNIK: RAZNOLIKOST PRISPEVKOV... Jurij Paljk O NESTRPNOSTI Iva Koršič TOPLO, DOŽIVETO, SPOROČILNO m Marjan Drobež MED POLITIKI ŽE POLEMIKE O LETOŠNJIH VOLITVAH Evelina Umek GLEDALIŠKI VRTILJAK: PREDSTAVA O ŽELJAH... ra MARKO HUMAR V ANDIH 1 ČETRTEK, 17. JANUARIA 2002 DANIJEL DEVETAK tek, 10. t.m., ko se je v tem prelepem zaselku že zgodaj zbra- lo nad sto ljudi iz vse Goriške in tudi Tržaške. To je bil pravi shod preprostih ljudi, predstavnikov naših ustanov in društev, pa tudi političnih sil. Prisotni so bili deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Damijan Terpin, vidni predstavnik in član deželnega tajništva SSk dr. Bernard Špacapan, pokrajinski tajnik dr. Mirko Špacapan, deželna svetovalca Roberto An-tonaz in Bruna Zorzini Spetič, predsednik rajonskega sveta Štandrež Marjan Breščak, občinski svetovalci Božidar Tabaj, Nataša Paulin in Ottavio Romano, predsednik konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti pri goriški občini dr. Damjan Paulin, pokrajinski odbornik Silvano Buttignon, doberdobski | župan Mario Lavrenčič, števe-rjanski podžupan Dominik Humar, neutrudni borec za naše pravice dr. Samo Pahor iz Trsta, predsednik Kmečke zveze Edi Bukavec in drugi. —— STRAN 10 NOVI GLAS / ŠT. 3 2002 ČETRTEK, |, 17. JANUARJA VSEMANJSINSKA PROGRAMSKA KONFERENCA ZA ZAČETEK DVODNEVNI SIMPOZIJ Vsemanjšinska programska konferenca, ki jo prirejata krovni organizaciji SKGZ in SSO, se bo začela z uvodnim dvodnevnim simpozijem v petek, 1., in soboto, 2. februarja v kongresnih prostorih znanstvenoraziskovalnega centra na Pa-dričah. Evropska komisija je namreč že pred časom odobrila in sofinancirala projekt SKGZ o manjšinskih jezikih na območju Alpe-Jadran, tako da sta se krovni organizaciji odločili, da konferenco vsebinsko obogatita in razširita na pregled in primerjavo stanja, v katerem se nahajajo še druge manjšine s tega področja (spregovorili bodo v prvi vrsti Ladinci in Furlani ter koroški Slovenci in Italijani v Istri). SKGZ in SSO sta se že pred časom dogovorila o organiziranju široko zasnovane programske konference s ciljem temeljito preveriti stanje slovenske organizirane družbe na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Cilj je predvsem opraviti obračun večdesetletnega dela in seveda začr-tanje razvojnih smernic in programskih prioritet za prihodnje večletno obdobje. Zato bo konferenca potekala v treh fazah: prva bo spoznav-no-raziskovalnega značaja in bo obsegala ravno že omenjeni simpozij, ki bo stekel v začetku februarja. Ob zaključku simpozija bo imenovana delovna skupina, ki bo morala približno do poletja preučiti izsledke in zbrano gradivo na simpoziju in po njem, kar bo predstavljalo drugo fazo konference. Tretja faza bo posvečena zaključkom delovne komisije, ki naj bi jih obravnaval drugi dvodnevni simpozij. V prvi polovici prihodnjega leta bodo rezultati dela predstavljeni širši javnosti ter javnim institucijam na krajevni, vsedržavni in mednarodni ravni. Februarski simpozij bo potekal v petek popoldne in soboto ves dan. Petkov popoldan bo namenjen predstavitvi programske konference ter spoznavanju stanja štirih prej o-menjenih manjšin. Sobotni del pa bo pretežno internega značaja: 20 izvedencev ima nalogo, da pripravijo uvodna poročila po tematskih sklopih: institucionalna usmeritev manjšine, šolstvo in vzgoja, mediji, družba in teritorij, kultura, šport in vzgoja, sociala, gospodarstvo, pravna osnova in njeno uresničevanje. Osnovni cilj simpozija je zlasti v evidentiranju odprtih vprašanj na različnih področjih delovanja v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. O ZAJAMČENEM ZASTOPSTVU Deželna Marjetica izraža nelagodje ob novici, da je deželna večina opustila prizadevanja, da bi za Slovence rešila problem predstavništva v deželnem svetu. Osnutek Marpille-ro, o katerem je tekla debata med strankami večine pred razpravo v deželnem svetu o volilnem zakonu, je zbrisal omembo glede "slovenskega zastopstva". Marjetica meni, da je za sodelovanje njenih svetovalcev pri odobritvi zakona potrebno, da predvideva norme, ki jamčijo Slovencem avtonomno predstavništvo na deželi. Potreba je nujna, če pomislimo, da je bil kot edina posledica spremembe volilnega zakona izpad SSk iz dežele. Potreba, da se na primeren način reši omenjena problematika, je vezana tudi na dejstvo, da osnutek Marpillero predvideva prestopni prag 5 %, ki se bo z mehanizmi v prid zmagoviti večini še zvišal in onemogočil manjšim stvarnostim, kakršna je slovenska, vstop v deželni svet, kar je nesprejemljivo. Marjetica je zato na pobudo Slovenske skupnosti snovala specifične amandmaje, ki jih bodo deželni svetovalci Marjetice predstavili v deželnem svetu. NOVI GLAS V LETU 2002 Naročnikom in bralcem sporočamo, da ho v letu 2002 - posamezna številka našega tednika stala 1.800 lir ali 0,93 €; - letna naročnina za Italijo bo ostala nespremenjena, to je 80.000 lir ali 42 €. Ostale naročnine bodo naslednje: - za Slovenijo 90.000 lir ali 46 €; - za inozemstvo 120.000 lir ali 62 €; - naročnina s prioritetno pošto 160.000 lir ali 83 €. Svoje naročnike in bralce prosimo za razumevanje. Prepričani smo, da bodo našemu tedniku potrdili zvestobo, čimprej poravnali naročnino in pridobili nove naročnike, tako da se ho krog naših bralcev še povečal. UPRAVA NOVEGA GLASA GENERALOVE IZJAVE O JALOVOSTI TRŽAŠKE POLITIKE ALOJZ TUL Odmeven dogodek, ki je v marsičem presenetil tržaške politične kroge, so bile izjave, ki jih je ob svoji upokojitvi izrekel tržaški general in vojaški poveljnik oboroženih sil v Furlaniji-Julijski krajini Silvio Mazzaroli. Brez vsakega slepomišenja je tržaške upravitelje in druge predstavnike obtožil, da niso sposobni premostiti svojih predsodkov v korist splošnega napredka tržaškega mesta. "Tisti, ki nam vladajo," je dejal dobesedno, "so zaslepljeni z etničnimi in političnimi predsodki, tako da ohranjajo narodnostna nasprotja med Italijani in Slovenci in razkol med desnico in levico, zaradi česar niso nikdar uspeli vzpostaviti sodelovanje za rast in razvoj Trsta. In vendar so interesi mesta jasno opredeljivi, začenši z razvojem pristanišča in drugih in- frastruktur. Zato me močno žalosti, da zaradi takšnih razmer mesto izgublja priložnosti za razvoj eno za drugo. Vsi skrbijo samo za ohranitev svoje vloge in položaja, nihče pa ne dela za skupne koristi". Precej trde so zgoraj navedene generalove izjave, ki jih je ob zaključku svojega službovanja podal kot navaden državljan, vendar v bistvu odražajo tržaško stvarnost, ki se ne more rešiti železnega oklepa svoje preteklosti. Značilno je, da je čutil dolžnost opozoriti na to stanje človek domačih tržaških korenin, ki je tudi v svoji vojaški službi marsikaj kritiziral. Ko je bil poveljnik mednarodnih sil KFOR v Prištini, je italijanski vladi očital, da ne nudi dovolj podpore svojim četam, zaradi česar je bil takoj odstavljen. Ko je sedaj stopil v pokoj, se nima več kaj bati povedati resnico. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 533 177 FAX 0 48 1 5 36 9 78 E-MAll gorica@noviglas.it uprava c« noviglas.it 341 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 0 40 365 47 3 FAX 0 40 775 419 E-MAIL trst#noviglas.it www.noviglas.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA 42€, SLOVENIJA 46€, INOZEMSTVO 62€, PRIORITETNA POŠTA 83€ POŠTNI TEKOČI RAČUN 10647493 CENA OGLASOV PO DOGOVORU (T€ Kar je že precej časa tlelo pod pepelom, je nazadnje izbruhnilo. V prejšnjem tednu smo na straneh osrednjega slovenskega dnevnika Delo in posredno tudi v krajevnih italijanskih in slovenskih občilih bili priče ostri polemiki med predsednikom tržaške pristaniške oblasti Mauriziom Maresco in generalnim direktorjem Luke Koper Brunom Koreličem, ki je celo zagrozil, da se bodo Koprčani tudi poslovili, če niso zaželeni. Lani začeto skupno tržaško-koprsko upravljanje tržaškega Sedmega pomola prek mešane družbe Tict se je kljub poznejšemu delnemu omiljenju stališč tržaške pristaniške uprave verjetno precej omajalo, tudi zaradi tega, ker je med Maresco in Koreličem prišlo tudi do obračunavanja na osebni ravni. Predsednik tržaške pristaniške uprave je v pogovoru za Delo 8. januarja koprski luki očital predvsem dvoje: da v nasprotju s koncesijsko pogodbo Sedmega pomola še naprej razvija lasten sektor zabojnikov s povečanjem prometa ter da se na Sedmem pomolu obnaša kot lastnik, ne pa kot družbenik, ki ima pomol v tridesetletnem najemu v sodelovanju s tržaško luko. K temu je Maresca dodal še nekaj osebnih očitkov Koreliču in managerjem Luke Koper, ki naj ne bi poznali tržnih zakonov ter evropskih in italijanskih zakonskih določb. stran 15 IVAN ŽERJAL BREDA SUSIC "Svet se je po lanskem 11. septembru spremenil". Izjavo indijskega obrambnega ministra Fernandesa je zabeležil Anthony Spaeth za tednik Time. V prodorni analizi krize med Indijo in Pakistanom Spaeth piše, da so indijski politiki, časnikarji in javnost napad na indijski parlament, ki so ga zagrešili kaš-mirski separatisti, izenačili z napadi na newyorška Tvvin To-vvers. Vzporejanje dveh atentatov resnici na ljubo ni primerno, vendar je po mnenju opazovalcev 13. december za Indijce postal isto kot 11. september za ZDA, indijska vlada pa je na podlagi tega lahko reagirala proti Pakistanu. Ukrepe proti Pakistanu, ki naj bi nudil zatočišče protiindijskim teroristom, je Nevv Delhi opravičil s tem, da se je zgledoval po ukrepih, ki so jih Združene države Amerike sprožile proti Afganistanu, ker je nudil zatočišče glavnemu krivcu za prej omenjene atentate. Minuli teden seje temperatura na meji med Indijo in Pakistanom še dvignila. Ne samo zaradi stalnega obstreljevanja med vojskama, ki sta koncentrirani na meji, pač pa tudi zaradi izjav indijskih državnikov, ki so omenili možnost uporabe jedrskega orožja. Obe državi sta namreč od leta 1998 jedrski velesili. Od takrat pa je pr- vič, da so se odnosi med drža- vama - ki sta se sicer v vojnah pomerili že trikrat - tako nevarno zaostrili. Razlog gre iskati v posledicah, ki so jih v mednarodnih razmerjih sprožili bin Ladnovi atentati. Združene države Amerike so nenadoma spremenile svoj odnos do Pakistana (do katerega od 98. leta niso kazale velike naklonjenosti), ki je postal dragocen zaveznik v protiterorističnem boju proti Afganistanu. Indija, ki je pred tem uživala podporo svetovne vele- sile, je ta premik v svetovnih ravnovesjih začutila kot nekaj potencialno nevarnega, zato je opozorila nase z začetkom protiteroristične ofenzive, uperjene proti svojemu zgodovinskemu nasprotniku Pakistanu. Od tod vztrajanje pri zahtevi, naj Islamabad odpove podporo vsem protiindijskim terorističnim skupinam oziroma kašmir-skim separatistom in naj Indiji izroči osumljene za atentat proti indijskemu parlamentu. Čeprav je znano, da je Pakistan resnično nudil zatočišče marsikateri organizaciji skrajnežev, je malo verjetno, da bi bil posredno vpleten v atentat 13. decembra. Musharraf je v nekaj mesecih opravil pravo metamorfozo in preklical zavezništvo s talibanskim režimom. Nikomur se ne zdi mogoče, da bi tvegal, da izgubi ugled v svetu in podporo (tudi denarno), ki si jo je prislužil od ZDA, z bolj ali manj prikrito podporo kakemu terorističnemu napadu. Zato se - kljub zatrjevanju indijskih državnikov, da Pakistan od besed še ni prešel k dejanjem - ukrepi pakistanskega predsednika zdijo iskreni. Musharraf je zaradi indijskega (in ameriškega) pritiska od začetka leta odvzel dovoljenje za delovanje glavnim islamskim radikalnim organizacijam, priprl kakih 900 islamskih skrajnežev vključno z njihovimi najvidnejšimi predstavniki, v zadnjem te- dnu pa je uvedel tudi kontrolo nad vsemi islamskimi šolami (madrassami). V ponedeljek je pakistanska protiteroristična prizadevanja vendarle posredno priznal tudi indijski obrambni minister Fer-nandes, ki je med drugim dejal, da namerava Indija reševati svoje probleme s Pakistanom po diplomatski poti, ne pa z o-rožjem. Te izjave so zopet neko-liko pomirile napeto ozračje med sosedama, vendar se kriza še zdaleč ni zaključila. POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE ARGENTINA JE JASNO SVARILO Kar precej časa je minilo, da so se pojavila prva izvedenska mnenja o tem, kaj se je zgodilo z Argentino in v čem so razlogi za njen državni bankrot. Priznati je treba, da je dogodek deloval kot šok. Navajanje korupcije kot edinega krivca za propad argentinske ekonomije se nikoli ni zdel do kraja prepričljiv. In res so se pričele stvari polagoma pojasnjevati in ob njih se velja upravičeno resno zamisliti. Dejstvo je, da je kapital razvitega sveta sporazumno z argentinskimi oblastmi že leta in leta vdiral v državo, in to prek vsake mere. Na ta način je Argentina izgubljala moč lastne industrije, lastne proizvodnje ter končno ni imela nič več svojega. Odgovorni so seveda domači izvoljeni predstavniki oz. politična elita, toda osrednji dejavnik, ki ne deluje le v Argentini, ampak vsepovsod po svetu, je slej ko prej kapital razvitega sveta. Kapital, ki ima izredno moč in tudi nujo, da ves čas pridobiva nove in nove dobrine, nove in nove zaslužke, vse za velikanske potrebe lastnih razvitih območij. Ob primeru Argentine se izvedenci sprašujejo, kdaj se bo oh nespremenjenih smernicah podoben finančni bankrot zgodil v celi vrsti držav v razvoju, da sploh ne govorimo o Afriki, ki je razen v severnem predelu v kar nekaj svojih državah pravzaprav že doživela argentinsko usodo. Kaj ni tovrstno prodiranje kapitala neke vrste spodkopavanje državnih skupnosti in širjenje pasov nove revščine ? In kakšen bo svet bližnje prihodnosti, v kolikor ne bomo odkrili dru- gačnih poti za naše sobivanje, kot so te z ekonomskim pa tudi vojaškim osvajanjem? Dejstvo je, da vsaj do tega trenutka razviti svet ni našel drugačne poti od te, da širi svoj vpliv, ker mora pač zadostiti svojim potrebam. Toda če globlje premislimo, takšno delovanje niti razvitemu svetu dolgoročno ne ho prineslo nikakršne koristi, narobe, le veliko škodo ter ne nazadnje celo možnost zastoja. Širjenje trga sicer omogoča gospodarski razvoj tistemu, ki je na tem trgu močnejši, toda ob tem se je mogoče vprašati, do kdaj ho ta trg še mogoče širiti. Argentina je kot zdrav trg za kar nekaj časa izgubljena, Afrika je na kolenih, Afganistan bo treba šele na novo zgraditi, večina muslimanskega sveta v bistvu ne sodi med tiste odjemalce, ki hi jih bilo mogoče zalagali z našimi najdonosnejšimi izdelki. Skratka, na način, kot se stvari dogajajo sedaj, bomo le širili obubožanje vse večjih predelov sveta. Najbolj zaskrbljujoč pa je moralni vidik vse te zgodbe, kjer kot razviti svet lahko največ izgubimo. Namreč, da v vsem tem raznovrstnem osvajanju ni videti nikakršne solidarnosti, se pravi čuta za ljudi, kjer koli že ti živijo na svetu. Pa tudi v kolikor pustimo solidarnost ob strani, v sedanjem trdem urejanju sveta ni razbrati zavedanja, da je usoda človeštva nepreklicno skupna in da zato nihče ne bo mogel ubežati posledicam vsega tistega, kar se kjer koli na svetu dogaja oziroma se bo še dogajalo. OSTRA POLEMIKA MED KRIZA I N D I ] A-PA K I STA N PRISTANIŠKIMA UPRAVAMA ... "če nismo RAZGRETI ODNOSI ZAŽELENI, ZBOGOM!" AKTUALNO INTERVJU / M SC R. STANKO ZORKO "KDOR JE VEREN, BI SE MORAL POČUTITI SREČNEGA" IVAN ŽERJAL Msgr. Zorko, kakšni so vaši občutki ob vseh teh obletnicah? Predvsem da sem prišel v Rojan mlad. Takrat sem imel 33 let, aprila pa jih bom imel 83. To se pravi, da sem že krepko naprej v letih. Ni več nekdanjih moči in sposobnosti, ne telesnih, a tudi ne duhovnih, zlasti spomin počasi peša. Vi niste Tržačan, še manj Primorec. Kaj bi povedali o svojem rojstnem kraju in o mladih letih? Moj rojstni kraj je Leskovec pri Krškem, ki je v zračni črti približno kilometer daleč od jedrske elektrarne. To je precej velika podeželska vas, dejansko so bili tam samo kmetje. Velikih kmetov je bilo malo, kakih deset, ostali pa smo bili pravzaprav revni: košček zemlje, eno kravico v štali, sicer pa smo pridno delali in bili marsikdaj odvisni od bogatih sosedov. Leskovec pa ima zelo staro župnijsko cerkev, tam je sedež dekanije. Od moje rojstne vasi je do cerkve mogoče kakih 300-400 metrov. Oče je bil doma iz hribovitega dela župnije, iz vasi Straža sv. Lovrenca (ime izhaja iz turških časov). Bil je najstarejši v družini in seje izučil za kovača. Šel je "vandrat", kot se je temu pravilo takrat, v bližino Gradca, kjer je o-stal dalj časa in se izpopolnjeval v kovaštvu. Nikdar ni hodil v šolo, ker je od >vc 'iimm ojstne vasi do Leskovca predaleč. Kljub temu pa se je naučil brati, pisati ter govoriti nemško in celo nekoliko madžarsko. Pri tridesetih letih, točneje leta J 903, pa se je poročil z mojo mamo Ano Drnovšek, ki je bila doma iz vasice Golek nad Leskovcem. Najprej sta živela v najemu v vasi Veliki Podlog, nato sta v Leskovcu kupila hišico in kos zemlje, ki sta ju plačala z doto. Oče si je tam uredil kovačnico, nekaj časa pa so vodili tudi gostilno, kar je bila tudi naša nesreča, ker se je oče navadil na pitje. Leta J904 se je rodil najstarejši brat Jože, naslednje leto Lojze, naslednje leto sestra Marija, nato pa se je rojeval en otrok vsaki dve leti: Dragica, Maks, Vilko, po triletnem presledku Anica, nato jaz leta 1919, leta 1922 pa se je rodila še najmlajša sestra Fani. Ko sem bil star devet let, sem hodil ministrirat k maši vsak dan ob šestih zjutraj, ko je maševal župnik oz. dekan. Po petih letih osnovne šole sem zaprosil, če bi lahko kje nadaljeval študij na gimnaziji. Šel sem v meščansko šolo v Krško, ki sem jo obiskoval štiri leta. Končal sem dobro, ker mi ni bilo potrebno opraviti niti mature. Potem sem iskal, da bi šel kam drugam. Prišel je salezijanski duhovnik Zamjen in me vprašal, ali bi šel v salezijansko gimnazijo v Veržej. Res sem šel gor, kjer mi je bilo rečeno, da bom obiskoval četrti razred privatne gimnazije, nato pa da bom imel zaključni izpit v Murski Soboti (gimnazija v Veržeju je bila namreč zasebna, brez javnega priznanja). Prvo leto sem opravil izpit čez tri razrede na državni gimnaciji v Murski Soboti, drugo leto pa izpit čez četrti in peti razred gimnazije na Ptuju. Medtem pa je sestra, ki je bila v službi na pošti in ki meje vzdrževala, umrla. Odločil sem se, da bom za šesti razred gimnazije študiral doma. Izpit sem opravil v Novem mestu, le zadnji dve leti sem redno študiral v Ljubljani, kjer sem stanoval pri poročeni sestri Mariji. Po zaključeni gimnaziji nisem bil gotov, kam naj grem, nazadnje pa sem vstopil v bogoslovje, vedno s prepričanjem, da me Gospod pošlje ven, če vidi, da nisem za duhovnika. A sem o- Msgr. Stanko Zorko je človek, s katerim je povezana vrsta obletnic. Lani je namreč obhajal 55-letnico mašniškega posvečenja, vedno lani so v Rojanu obhajali 40-letnico gradnje tamkajšnjega Marijinega doma, katerega pobudnik je bil ravno msgr. Zorko, v začetku tega leta, točneje v nedeljo, 13. januarja, pa je poteklo točno 50 let, odkar deluje med slovenskimi verniki v tržaškem predmestju Rojan. Rojanča-ni so svojega dušnega pastirja počastili med nedeljsko mašo, ki jo je kot običajno prenašal Radio Trst A in med katero je slavljencu osebno čestital tudi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Po maši se je slavje nadaljevalo s prisrčno družabnostjo v rojanskem Marijinem domu. Ob tisti priložnosti je slavljencu zapel domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Humberta Mamola, darovali so mu umetnino slikarja domačina Roberta Kocmana, priložnostno zahvalno besedo je posredovala Dorica Žagar, prisotni pa so si tudi ogledali film o gradnji Marijinega doma. Msgr. Zorko je prava duša rojanske slovenske krščanske skupnosti, tako da si skoraj ne moremo zamišljati Rojana brez njegovega lika in prisotnosti. O tem, kako je prišel v Rojan, o svojem delovanju, o Rojanu nekoč in danes, o slovenskem zamejskem katoliškem časnikarstvu ter o vprašanjih današnjega slovenskega tržaškega kristjana je rad spregovoril za naš list. stal. Pet let sem bil v Ljubljani, leta 1945 pa se je zdelo, da v Ljubljani semenišča ne bo. Umaknili smo se na Koroško, od tam so nas peljali v Padovo in smo iskali, kje bi lahko nadaljevali študij. Ponudila se je možnost v benediktinskem samostanu v kraju Praglia. Sredi junija smo začeli študij, naslednje leto pa nas je pet slovenskih bogoslovcev posvetil padovanski nadškof. Kako pa vas je življenje prineslo v naše kraje in med naše ljudi? Po posvetitvi sem šel najprej na počitnice na Tirolsko, potem mi je duhovnik Milan Palčič pisal iz Benečije, če bi lahko prišel v tiste kraje, ker domači duhovnik ni zmogel vsega. Septembra leta 1946 sem prišel v duhovnijo Srednje nad Sočo (ne Srednje v Benečiji), !\t ju uiia v glavnem požgana. Tam 111 e je ena družina sprejela k sebi. Zelo dobro smo se razumeli, naslednje leto pa se je razširila vest, da bodo tisti kraji prišli pod Jugoslavijo. Ljudje so začeli odhajati, ker so se bali komunizma. Odšel je tudi župnik iz Ročinja, tako da sem začel hoditi maševat tudi tja. Tam smo se dobro razumeli in tam sem 15. septembra 1947 tudi dočakal priključitev k Jugoslaviji. Oblasti so me prijazno sprejele, nisem imel nobenih težav, sprva so me tudi nagovarjali, naj se vpišem v Cirilmetodovo društvo. Leta 1949 pa sem prejel ukaz, da se moram do 12. aprila vrniti v Ljubljano, jaz pa sem šel prek meje v Benečijo. Tam sem ostal 14 dni, sprejet sem bil tudi pri videmskem nadškofu, nato sem šel v Gorico. Tam sem se zglasil pri škofijskem kanclerju msgr. Klincu, da bi našel kako mesto na Goriškem, a se ni dobilo. Oglasil pa se je g. Marijan Ži-vic iz Bazovice. Tja sem prišel 15. junija in tam sem ostal dve leti in pol. Kako ste občutili svoj prvi stik s Primorsko in Trstom? Če odmislimo seveda nevšečnosti in nevarnosti, ki so bile značilne za tisti z ideologijo in sovraštvom nabiti čas, ste imeli težave pri vživetju v našo stvarnost? Katere so bile takrat glavne značajnostne razlike med vašo Dolenjsko in Tržaško? Med [Dolenjsko in Tržaško ni nobene primere, ker gre za čisto drugačen način življenja v vsem. Ko sem se peljal iz Trsta proti Bazovici in sem videl vso tisto goloto, me je strašno prizadelo. Kje pri nas na Dolenjskem vidite sam kamen? Prizadela me je tudi druga velika razlika: v Bazovici so bili z mano vsi izredno prijazni, v cerkev pa niso hodili. Na Dolenjskem pa kdor ni hodil v cerkev, ni niti pozdravljal duhovnikov. Po postanku v Bazovici ste leta 1952 nastopili službo slovenskega kaplana v Rojanu. Tam je bilo še posebej živo cerkveno življenje, kar je privedlo do Vaše pobude za izgradnjo Marijinega doma, ki sle ga odprli leta 1961. Kako se spominjate tega dogodka? Ko je v Rojanu zbolel g. Angel Kosmač, mi je kanonik Janko Kramarič rekel, da ga bom moral nadomestiti. Nastopil sem v nedeljo, 13. januarja. Pri mašah je bila cerkev polna naših ljudi: ob sedmih jih je bilo kar dvesto, ob devetih pa do tristo, danes pa je že veliko, če pride sto ljudi k maši. Čez nekaj mesecev se je vrnil g. Angel Kosmač iz kraja Arco, kjer se je zdravil. Kmalu je spoznal, da je župnija zanj pretežka, in se je odpovedal: škof Anton Santin ga je imenoval za Opčine, mene pa za Rojan. Povod za gradnjo Marijinega doma je dala gradnja kapelice leta 1954 ob stoletnici razglasitve resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Takrat je bilo Marijino leto in so v Trstu na trgu Garibaldi postavili Marijin kip. Tudi mi smo hoteli počastiti to obletnico s kapelico. Neki domačin na Lajnarjih je dal na razpolago zemljišče, načrt je naredil arh. Vilko Cekuta, podpisal pa ga je domačin, inž. Piemonte-si. Plačali smo samo material, delo in prostor pa sta bila brezplačna. Kapelica je bila posvečena 15. avgusta 1954. Ob tisti priložnosti se je zbralo okoli tisoč ljudi: nikoli se ni zbrala tako velika množica ljudi kot takrat. V Rojanu pa je bila zelo številna in izredno aktivna Marijina družba, ki jo je leta 1904 ustanovil dr. Jakob Ukmar in ki ni nikoli imela lastnih prostorov. Začeli smo misliti na Marijin dom. Sprva smo iskali v bližini, a ni bilo nič. V ul. Mirti, kjer je bilo in je še neko skladišče, je lastnik zahteval zelo visoko vsoto. Potem pa je neka naša družbenica v časopisu brala, da je naprodaj zemljišče nad ul. Cordaroli. Predvideno je bilo, da bodo tam gradili cesto obvoznico, a smo se vseeno odločili za nakup zemljišča. Deset let so družbenice zbirale denar pri ljudeh, ki so bili zelo radodarni. Nekaj smo dobili tudi od javnih in cerkvenih oblasti, večino denarja pa smo zbrali sami. Leta 1961 je bilo delo (gradila sta ga brata zidarja iz Furlanije) dokončano, 28. maja pa je bil novi Marijin dom slovesno ijlagoslovljen. Tudi na^rt za gradnjo obvoznice je k sreči propadel, lako daje dom ostal na prostem. Sprva je bilo v njem polno življenja, sedaj pa se je zmanjšalo število ljudi in tudi zanimanje za prireditve. Danes ne bi gradili tako velikega doma, kot smo ga takrat. Od takrat do danes se je v Rojanu marsikaj spremenilo. Nekoč množično obiskovana slovenska osnovna in nižja srednja šola je zaprla svoja vrata zaradi pomanjkanja učencev. Še sreča, da se je v tiste prostore preselila Glasbena matica (pa čeprav tudi slednji ne kaže dobro), tako da se v stavbi še razlegata slovenska beseda in pesem. A kljub temu ne moremo reči, da pri vas vlada mrtvilo. Slovenska maša s petjem, ki jo predvaja Radio Trst A, je od 7. marca 1965 redno vsako nedeljo; v Marijinem domu so od časa do časa prireditve predvsem glasbenega značaja. V zadnjih letih pa je skupina domačih fantov ustanovila novo društvo Rojanski Krpan. Novo društvo ima malo fantov, zaenkrat žalibog ni zajelo širšega kroga ljudi. Nekaj stvari na leto priredijo. U-pajmo, da se jim bo posrečilo, da se dejavnost s časom bolj razvije. Msgr. Zorko, neločljivo ste povezani tudi z slovenskim katoliškim časnikarstvom v Trstu. 30 let ste vodili radijsko oddajo Vera in naš čas, ravno pri Vas doma pa je bilo dolga leta tržaškopoduredništvo Katoliškega glasa, enega od predhodnikov Novega glasa. Tudi danes nam pomagate po svojih močeh. Kaj Vam je pomenilo to obdobje in kaj Vam pomeni dejstvo, da zamejski Slovenci imamo tudi javna občila z duhovno vsebino oz. občila, ki skušajo poročati na podlagi nekih krščanskih vrednot? Ja, dobro veste, da je obstajala velika ideološka razdeljenost: Primorski dnevnik je zbiral ljudi bolj levičarske usmeritve, Katoliški glas pa ljudi, ki so bili katoliško usmerjeni. Duhovniki smo seveda podpirali slednjega. Pri meni je bilo poduredništvo in dolgo časa sem teden za tednom peljal gradivo v Gorico. Sicer mislim, da so katoliška javna glasila še vedno nujno potrebna. Ideološka razdelitev namreč še vedno obstaja. Kak bivši partijec se je približal Cerkvi, večina pa je ostala do nje hladna. Upam, da se bo to spremenilo. Pred časom so se tržaški slovenski verniki in duhovniki sestali v openskem Marijanišču in se pogovarjali o trenutnem stanju naše skupnosti. Slika ni ravno spodbudna. V prvi vrsti se občuti pomanjkanje duhovnikov, pa tudi dejstvo, da današnji človek nima potrebne verske podlage in izobrazbe in da se mu porajajo verski dvomi. Kakšna je vaša izkušnja? Verski dvomi se nujno pojavljajo, zlasti če se človek ne poglobi. Je vrsta stvari, za katere ne veste, kako bi si jih razlagali. Mene najbolj moti to, da študentje, ki so hodili redno k maši, bili strežniki, ko gredo na višjo šolo, nehajo obiskovati nedeljsko mašo. Za to ne vem vzroka, kaj so našli tam, kdo jim je napolnil glavo z drugimi idejami, zakaj ves svoj čas posvetijo športu? Slednji ni več samo način igranja in razvijanja telesnih in duševnih sposobnosti, ampak je postal tudi tekmovanje. Doseganje velikih uspehov ni lahko, kdor pa jih ne dosega, se počuti nesrečnega. Nekateri niti k športu ne hodijo več, kar pa je še slabše, ker se človek pri športu vsaj nauči nekega določenega reda. Tržaško ozračje ni bilo nikoli ravno naklonjeno krščanstvu, današnje stanje pa je tudi odraz splošnega ozračja, ki vlada v zahodnem svetu. Verjetno se boste strinjali, da danes biti kristjan pomeni tudi imeti precejšnjo mero poguma, ker pomeni plavati proti toku in proti večinski miselnosti današnjega časa. Vendar je to za kristjana tudi svojevrsten izziv, kaj menite? Mislim, da bi se moral vsak, kdor ima vero, počutiti srečnega. Ima namreč oporo, ki ni nekaj slepega, ampak ima dva tisoč let zgodovine, v kateri je toliko pričevanja o veri. Čudeži se tudi vedno znova dogajajo. Brez božje pomoči in previdnosti ne bi mogel postati duhovnik, priti sem, biti tu petdeset let in navezati stikov s toliko ljudmi, ki so veliko pomagali. In tudi jaz sem lahko mnogim pomagal. Če tu ne vidim Božjega prsta, pomeni, da sem slep. Tržaški škof Evgen Ravignani jeza lanski adventni čas ter za letošnji postni in velikonočni čas napovedal katehezo, ki bo služila za pripravo na drugo škofijsko zborovanje leta 2003. Kaj pričakujete od tega zborovanja? Pri zborovanju sicer nisem aktivno soudeležen zaradi let in zdravja. Vendar sem mnenja, da boljšega škofa, kot je msgr. Ravignani, bi si ne mogli želeti in misliti. Ima veliko razumevanje za naš položaj in sodelovanje z njim je zelo lahko. Zato menim, da to zborovanje verjetno ne bo prineslo vsega tega, kar bi si želeli, vendar bo gotovo prineslo nekaj pozitivnega. 3 ČETRTEK, 17. JANUARJA 2002 4 I I ČETRTEK, 7. JANUARJA 2002 KRISTJANI IN DRUŽBA S V E T O P 1 1 S E M S K A RAZMIŠLJANJA risi E V L ITU R G 1 C N E M LETU A ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO VILJEM ŽERJAL | 2 NAVADNA NEDELJA (20.1.); MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV (18.-25.1.) "ZAKAJ V TEBI JE IZVIR ŽIVLJENJA" (Ps 36, 10) “Sem te postavil za luč narodom, da boš moje odrešenje do konca zemlje. ” (Iz 49, 6j “Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, mi je v veselje. ” (Ps 40, 9) “Posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim in svetim. ” (1 Kor 1,2) “In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin. ” (Jn 1, 34) S prihodom na svet Jezusa Kristusa kot človeka (1 Tim 2, 5) se je začelo rešenje človeka in sveta. Votlina ali štala, kjer se je rodil, je znamenje skrajne revščine, še posebej duhovne. A Bog seje prvi podal na pot iskanja zablodelega človeka. Komaj kdo, še najmanj Herod in pismouki ter ves uradni Jeruzalem, ki sliši točno razlago o rojstvu judovskega kralja, Mesije, preveri novico. Herod pa kar na slepo pobesni. A četudi bi mu pokazali novorojenega v jaslih, bi ne verjel vanj. Ker misli samo nase in na umor vsakega domnevnega tekmeca z najmanjšim znamenjem kraljevskega dostojanstva. Le Bog si upa v človeško zakrknjeno srce ter v bedo človeka in sveta robatih, revnih, omejenih in zaničevanih pastirjev. Le on spregovori besedi, ki postavita na glavo lestvico vrednot, ki jih zemljan ceni; dejal bo: "Blagor vam, ubogi!" (Lk 6, 20). Neverni človek ne ve, kaj naj bi počel s pojmi, kot so: Božja volja, poklic za apostola Kristusa Jezusa, Božja Cerkev, posvečeni v Kristusu Jezusu, poklicani in sveti, tisti, ki kličejo ime našega Gospoda Jezusa Kristusa, milost, mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa (1 Kor 1, 1-3). Medtem ko se veren človek ne omeji na samo priznanje svoje grešnosti, ker zaradi tega tudi trpi, kakor npr. David (Ps 51) ali Savel - sv. Pavel (Apd 7, 58; 8, 1; 9, 20 nss; 22, 4 nss: "Smrtno sem preganjal to Pot: moške in ženske sem vklepal v verige in metal v ječo... sem zapiral tiste, ki verujejo vate, in jih dal po shodnicah pretepati"), marveč po spreobrnjenju kar gori za Boga in rešenje vsakega človeka. Ker priča, da je Bog močnejši od vsakega greha in večji od našega srca (1 Jn 3, 20 nss.). Dne 9. januarja je nadškof zopet spregovoril duhovnikom o perečem problemu pomanjkanja duhovnikov: staramo se namreč in umiramo, namestnikov pa ni na vidiku. Ker že več let poznamo to stanje, naj bi še skrbneje uvajali ljudi v samopomoč glede vsega tistega pastoralnega dela, ki ga lahko opravljajo in vodijo laiki. S tem ni mišljeno samo vodenje računov in gospodarstva, marveč tudi in predvsem bogoslužje, molitev in petje, prejem zakramentov. Ker to ni samo pravica laikov, marveč je tudi dolžnost laikov. Drugo današnje berilo, kot je omenjeno zgoraj, nas vse verne imenuje "svete" (1 Kor 1, 2 in tudi drugje v NZ). Tudi nas duhovnike je rodila telesna mati; iz družin prihajamo, a smo nekje začutili potrebo po pomoči ljudem v stiski. Ta poklic je potem potrdil škof. Nič bistveno drugače ni danes, čeprav je vsak primer enkraten. Sobratje, ki delujejo npr. po Južni Ameriki, pa tudi sošolci od tam, nam pripovedujejo, kako nekateri župniki oskrbujejo ogromne župnije kar z letalom. Ker njihove župnije štejejo do celo 75.000 kristjanov - "duš", a težo oznanjevanja ter poučevanja v verskih resnicah, podeljevanja zakramentov (razen sv. spovedi in maše-vanja) delijo z laiki, ki se imenujejo katehisti ali drugače, saj je bistveno poleg zgoraj naštetega še skrb za uboge, za bolnike, za organizirano molitev po družinah in po cerkvah; ljudi pripravljajo na poroko, vodijo pogrebe. Trije, štirje so za to zadolženi ter seveda potrjeni od škofa. "Tu pri vas pa nič ne delate v tem smislu!" je rekla sestra, ki se je vrnila po dolgem času domov na oddih. Toda tudi pri nas je Cerkev kot skupnost verujočih postavljena pred dejstvo ohranjanja, poživljanja vere sredi sveta, ki ne veruje in mu je zato Bog deveta briga. Postavljeni smo torej pred odgovornost v naši in vesoljni Cerkvi. Toda kot otipljiv dokaz vloge laikov v Cerkvi smo ponekod začeli s poskusi vodenja s strani laikov nedeljskega bogoslužja Božje besede. A ker je to nekaj novega pri nas, bo gotovo potrebovalo nekaj časa, da se lepo, dostojanstveno in koristno izvede. Med tednom bodo vaje, priprava programa od točke do točke. Izberejo se pesmi, pripravijo prošnje za vse potrebe, pobira se miloščina za potrebe krajevne Cerkve, deli se sv. obhajilo, na kratko razloži prebrana Božja beseda. Ponekod laiki skrbijo še za domove za ostarele in župnijske domove kot kraj ali središče pastoralnega dela. Božja beseda, ki jo poslušamo ob nedeljah, nas spodbuja, da skrbimo za uboge, misijone, za lačne po svetu. Kar vse združuje v občestvo in edinost. Odtod tudi obhajamo teden molitve za krščansko edinost. Cilj vsega je namreč ta, da bi dosegli Jezusa Kristusa in po njem Očeta, tudi če ni vedno duhovnika na razpolago. Saj smo že itak vsi krščeni brez izjeme prejeli Svetega Duha. Njega Oče obilno daje vsem, ki ga prosijo