r'6Stnina plačana v gotovim Maribor, sreda 11. decembra 1935 S,.v. 282 (belo IX. XVh) Jtl BORSKI Gena 1 Din VECERNIK Urednifttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. W > ■ »ie-on ji edni&lva 2440, uprave 146- Izhaja razon nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po pofiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase nprejema tudi oglosn' oddelek Jutra" v L*ubljsn' / Pofctni čekovni nčun it. 11.406 JUTEa m Italija se bo le navidezno pogajala Zakai je angleška vlada odklonila prvotno stilizacijo pariškega predloga - Laval se je vdal in sprejel korekturo - Predlog odposlan - Lord Eden v Parizu LONDON, 1'1. decembra. Kakor se doznava, je bil predlog za likvidacijo ita-lijansko-abesinskega spora, katerega sta sestavila na pariškem sestanku francoski ministrski predsednik in zunanji minister Laval ter angleški zunanji minister sir lioare, stiliziran tako, da bi se uveljavil, ako bi ga sprejela Italija in Društvo narodov. Na Abesinijo se pri tem niti mislilo ni, kakor da se vsa zadeva ne tiče v prvi vrsti le nje same. Ta pasus je najbolj razburil večino članov angleške vlade in je nrav za prav zaradi njega bil celotni predlog odklonjen ter se je moral na novo prestilizirati. Anglija vztraja slejkoprej na svojem neomajnem stališču, da je Abesinija enakopravna članica Društva narodov, kakor vsaka druga država e nezadovoljstvo nad tem, da med novimi purpurati ni nobenega Jugoslovana. Od tedaj gredo nekateri listi še dalje iil pogrevajo misel, da je v tem videti neko posebno nerazpoloženje Vatikana do Jugoslavije. ker nismo dobili kardinala. Sicer nismo od nikogar pooblaščeni, da o tej stvari dajemo izjave, vendar se nam zdi, da ni treba daleč stikati za j razlogi, zakaj je tokrat izpadel jugoslovanski kardinal, Jugoslavija pač še itima s konkordatom urejenih razmer s sv. Stolico, oz. konkordat je že podpisan, ni pa še ratificiran od skupščine. Kdaj se bo to zgodilo — pa ni stvar Vatikana, ampak Jugoslavije. Mislimo, da potem- tudi ne bo daleč imenovanje kardinala iz Jugoslavije.« K temu bi si dovolili pripomniti kratko vprašanje, zakaj konkordat še ni ratificiran, ko bi se bilo to lahko že davno zgodilo, zlasti v času, ko je notranji minister g. dr. Korošec? Kar pa tiče imenovanje kardinala iz Jugoslavije po ratifikaciji konkordata, moramo opozoriti »Slovenca« na papeževo izjavo, da je sedanje imenovanje kardinalov njegovo zadnje in se novi ne bodo več imenovali. Boj Egipta za neodvisnost KAHIRA. 11. dfe62mbra. Napeto vzdušje, ki so ga ustvarili nacionalistični nemiri, traja po vsem Egiptu dalje. Živahno se pa dela tudi v vrstah ekstremističnih strank in se je sedaj posrečilo združiti vafdiste in liberalce. Obe stranki sta v skupnem predlogu zahtevali« od kralja Euada, da se obnovi ustava iz leta 1923. Kralj je to zahtevo sprejel in je ministrski predsednik Nesim paša že sporočil angleškemu vrhovnemu komisarju, da se obnovi omenjena ustava. Nesim paša je konferiral z angleškim komisarjem štiri ure, s© nato vrnil v ministrsko predsedstvo in skiical nemudoma sejo kabineta. Izve se, da je angleški komisar protestiral proti obnovitvi ustave iz leta 1923. in je zaradi tega treba pričakovati, da bo vlada Nesima paše odstopila. V tem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi sestavili novo vlado nacionalisti. Govori se pa tudi o koncentracijski vladi, katere naloga bi bila storiti vse, da se zagotovi popolna neodvisnost Egipta. POMORSKA KONFERENCA. LONDON, 11. decembra. Skoraj vsi angleški listi ugotavljajo, da je pomorska konferenca, .ki se je v ponedeljek pričela v Londonu, dejansko propadla že prvi dan. Pesimizem vzbuja zlasti zahteva Japonske, ki hoče pariteto z Ve liko Britanijo in Združenimi državami Severne Amerike. Ker Japonska ne' bo popustila, po mnenju angleških listov skoraj nima smisla konferenco nadaljevati. Pa tudi splošni mednarodni položaj je zaradi afriškega konflikta danes tak, da na kak uspeh ni mogoče misliti. POMANJKANJE ŽIVIL V ZADRU. ŠIBENIK. II. decembra. Po poročilih iz Zadra se jc položaj ua tamkajšnjem trgu znatno spremenil. Bojkot našega blaga je postal nemogoč in zaradi tega prihajajo zopet okoličani na zadrski trg. Ta sprememba je nastala zaradi tega, ker se v Italiji vsak dan bolj čuti pomanjkanje življenjskih potrebščin. Naše blago ima sedaj v Zadru dobre kupce in tudi cene se stalno dvigajo. (ZAHAROV IN RICKETT. RIM, 11. decembra. Tukajšnji listi poročajo. da pošilja Abesiniji' moderno orožje znani vojni industrijee Zaharflv, dobavo pa finansira Rickett. Bt&a Huilutid Maghedi Naiomeiiani Vesela slovenska legenda v treh dejanjih Po »Celjskih grofih«, v katerih nam je podal Veronikino tragedijo v okviru čisto novih, dosti bolj naravnih vidikov, se nam je predstavil pisatelj Bratko Kreft v nedeljo s satirično, odnosno persiflažno komedijo »Malomešča-ti i«. To delo. v katerem je »postavil zrcalo« slovenski malomeščanski inteligenci izza zgodovinskega leta 1914., nas nehote spomni na Cankarjeve satire in persiflaže, dasi je pisano docela drugače in ni v njem prav nič cankarjevskega. Pa k vendar med Cankarjem in Kref-toni precejšnja razlika. Ko je Cankar postavljal svoj narod na pranger, je odprl vsaj kdaj in kje, četudi le majhno linico, skozi katero je posijal droben žarek svetlobe v vse žalostno dogajanje. Kreft niti tega ni storil. Šel je do ekstremov. V »Malomeščanih« so kreature vsi, brez izjeme. Tu je zašel vsekakor predaleč, in to je sicer Skoraj edina, a vendar velika napaka tega dela. Tako strahotno obupno tedaj vendarle ni bilo, in tudi danes še ni. Zdi se mi, da je Krefta zapeljalo do tega ekstrema pomanjkanje tiste lastnosti, ki je delala Cankarja oiašega tudi tedaj, kadar je najbolj neizprosno vihtel svoj korobač: brezpogojne ljubezni, do svojega naroda. Cankar je zato pisal, da bi dvignil, Kreft — da bj uničil. Ako bi bil Kreft pustil v to strahotno črr.o kreaturstvo vsaj en sam svetlejši žarek, bi se vrednost. Malomeščanov« močno dvignila in Kreft bi postal na mah naš drugi Can kar, zlasti še, ker razpolaga z vsemi atributi dobrega dramatika in je v tem v nekem oziru »na boljšem«, kot je bil Ivan Cankar. Delo je pisano zaokroženo, dialogi so večinoma kleni in vmes so posejani efekti, ki izpričujejo že na prvi pogled, da K avtor gledališki človek. Tudi karakterizacija je izdelana in dosledno izvedena. Mimo tega dosega cela zgodba ide-al: enega samega prostora in enega samega večera. Razen omenjene hibe so zato Kreftovi »Malomeščani« po Cankarjevih satiričnih komedijah prva resna umetnina te vrste v slovenskem drama tskem slovstvu. To dokazuje, da u-tegne postati Bratko Kreft naš dolgo pričakovani mojster. Temu primerna je bila tudi predstava. Solidna realistična inscenacija je v celoti zadovoljila, v splošnem pa tudi režija g. Jožeta Koviča. Tudi igralsko moramo šteti to predstavo med naše boljše, ali celo najboljše, pred vsem nismo opazili pretiranega karikiranja, ki tako često zavaja naše igralce in režiserje, da skušajo v pomanjkanju notranjega čuta iskati uspehov z zunanjimi efekti ter zaidejo prav zaradi tega v diletantizem. Grajati moram kvečjemu razvado, da govore nekateri še vedno občinstvu, namesto svojim soigralcem na odru. Ako že govore proti občinstvu, naj to store vsaj v globini odra, da imajo soigralce pred seboj, ne pa pred rampo, ko jih imajo za hrbtom. Igralca naj občinstvo nič ne briga! Kreft je postavil v »Malomeščanih« pred nas celo galerijo likov, središče i-gre je imaginarni Ivan, ki ga ne vidimo, na odru pa je živo središče Breda, hči uradnika finančne kontrole Matije Medveda, nekdanja Ivanova ljubica in nevesta odvetnika dr. Kostanjška. Upodobila jo je gdč. Branka Rasbergerjeva, ki se nam je tokrat predstavila prvič v res veliki ulogi in težki preizkušnji ter zmagala. Menda mi ne bo treba kdaj preklicati, ako napišem, da smo dobili v njej začetnico, ki nam lahko postane u-metnica velikega formata. Njena igra res še ne more biti do vseh fines na višku, toda ko bo za njo začetništvo, ji bo moižen popoln razmah. Učiteljico in Gril covo nevesto Slavo Mojškrcovo je u-stvarlla gdč. Elvira K a 1 j e v a $ fino karakterizacijo in dognanostjo.V celoti dobro pogodena, le v detajlih premalo ijjdelana, je? bila Medvedova žena Amalija ge. Z a k r a j š k o ve. Reprezentativno je postavi) gosp. Grom na oder odvetnika dr. Mirana Kostanjška. Zelo fino je po maskj in igri zadel g. N a k r s t političnega uradnika Komarja. Humoristično osenčeni sodni oficial Polde Tomšič je zaživel v igri g. G o r i n š k a. Z začrtane linije je zdrknil le včasih za hip, pa s« takoj spet dvignil ter izpričal znova talent za komiko, ki mu bo uspela tembolj, čimmanj se bo posluževal zunanjih efektov in ne bo več zapadal v karikiranje in se bo manj oziral po občinstvu. Dobra kreacija je bil Matija Medved g. Pavla Koviča. G. Just Košuta se nam je pa tokrat predstavil v profesorju in nadporočniku Grilcu prav posrečeno, do-čim je g. V e r d o n i k izpričal kot kadet Tone Sevnik talent, ki bi se dal dobro razviti in izkoristiti. Občinstvo je poklicalo navzočega av* torja pred zastor, kjer je prejel priznanje in venec. ~r. Plesni večer Mercedes Goritz-Paveličeve soboto je priredilo naše gledališče letošnji prvi plesni večer in povabilo v goste mlado zagrebško plesno umetnico Mercedes Goritz - Paveličevo. Nastopila je pred skoraj polnim gledališčem s precej spretno sestavljenim programom v lastni koreografiji in po lastnih načrtih izdelanih kostumih ter dokazala v tem lepo spretnost in okus. Kot plesalko je pa ne moremo prištevati med tiste umetnice sedanjosti, ki o-čarajo že na prvi mah bodisi s svojo globoko intuicijo, ali do viška izpopolnjeno tehniko. Njena umetnost je splošno povprečnega značaja. Dober posluh in ambicija ji sicer omogočata posamezne prav lepe uspehe, včasih pa je celo tehnično nesigurna. Vendar zna pomanjkljivosti zelo’spretno maskirati z zunanjimi efekti kostumov in poz. Najboljša je tam, kjer učinkuje lalrko z. zunanjimi sredstvi, v čistem baletu ali v mehaniki. Kdaj pa kdaj se povzpne tudi do fine gracioznosti. Na sporedu so bili Schumann, Reger, Mozart, J. S.. Bach, Corelli, Scarlatti. Baranovič. Albeniz, Ravel. Strauss in Gotovac. Najboljši je bil njen ples v Bachovi »Toccati«, fin po baletni lahkoti jn skrajno preciznem taktu. Fineso in gracijo je pokazala tudi v Regerjevi u-spavanki. V Barariovičevem ciklu »Iz moje škatlje lutk« je bila i:ajefektnejša »Lutka na pero«. V »Narodnih ritmih« ni pokazala nič posebnega. Ponavljati je morala Scarlattijev »Capricio« in Straussov »Valček«. -r. Monumenta arfis slovenicae »Srednjeveško slikarstvo«, ki je bilo kot prvj zvezek zamišljeno v 12 snopičih, se je po letošnjem nepričakovanem odkritju fresk v Crngrobu povečalo še za en snopič. Dvanajstemu je sledil sedaj enajsti, »Crngrob«, trinajsti, ki bo ob segal srednjeveške rokopise, pa izide v kratkem in bo s tem prvi zvezek končno zaključen V enajstem snopiču opisuje avtor dr. Fr. Stele freske v Crngrobu, nato pa slede slike teh fresk na najfinejšem papirju: Crngrob »Rojstvo« (Bolfgan-gus.. cz.. 145.3), »Kristus trpin na ozadju človeških opravil« (slikar »Poslednje sodbe« v Mengšu), »Del figure 134. »Del figure 134« (drugi), »Del figure 134« (tretji), »Del figure 134« (gostilna), »Zadnja večerja«, »Snemanje s križa«, »Polaganje v grob«, Sv. Barbara (1453), »Bičanje«; Sv. Mohor pri Doliču »Sv. Mohor in Fortunat« (začetek XV. stoletja). »Mo-nnmenta« izdaja Akademska založba v Ljubljani in bodo obsegala v celoti štiri knjige. Milan Kaje: Odmevi ob Muri. Te dni je izdal Milan Kajč, znan naši javnosti že po listkih, v »Večemiku«, v samozaložbi 160 strani obsegajočo zbirko črtic in novelet jz prekmurskega življenja, ki jo je natisnila Cirilova tiskarna. O knjigi bomo še poročali. ipominiaifte se CMD 7&f tted sodišča Po vsem telesu preboden Odmevi gnusnega uboja v Turiški vasi pred maribor« sirim malim senatom — Ker mu je očital, „da mu je prevzel ljubico" - Zemljak obsojen Danes se je moral zagovarjati pred sodniki 251etni kovač Anton Zemljak iz Sv. Venčeslava, ki ga je državni tožilec obtožil, da je 2. novembra t. 1. v Turiški vasi z žepnini nožem usmrtil Janeza Kresnika. Obtožnica slika tragični dogodek takole: Dne 2. novembra popoldne je povabil posestnik Gregor Špes v Turiški vasi obtoženega Antona Zemljaka. da ga pogosti, ker mu je popravi! neki voz. Proti večeru sta prišla tjakaj tudi Janez Kresnik ter neki njegov prijatelj, ki sta bila že nekoliko v »rožcah«. V šali so vprizorilj rokoborbne tekme ter je Janez Kresnik vse navzoče premagal. Nazadnje je pozval tudi Antona Zemljaka, naj se ž njim bori, toda Zemljak je bi! slabe volje ter se ni hotel z njim boriti. Kresnik pa ga je pričel izzivati ter mu naposled očital, da mu je prevzel ljubico. Te besede sO Zemljaka vidno razjezile in ker se je bilo bati, da si bosta oba skočila v lase, ju je gospodar kratkomalo spodil iz hiše. Pred hišo sta se oba uekaj minut prepirala, nenadoma pa so domačini zaslišali grozen krik in ko so pohiteli pred hišo, so našli Janeza Kresnika ležati na tleh v mlaki krvi. Tako so ga spravili v sobo ter poklicali zdravnika, ki ie odredil prevoz v bolnišnico, kjer pa je že drugi dan umrl radi izkrvavitve, Imel je namreč 14 zabodljajev z nožem po vsen’ telesu ter >3 imel prerezan prsni koš ir. želodec. Antona Zemljaka pa so orožniki aretirali. Pri obravnavi je Zemljak. svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je s silobranom, ker ga je baje pokojni Kresnik pred hišo napadel s nekim cepinom. Obravnava je npdila nekaj prav zanimivih in potonili momentov, k psihologiji tragičnih pokoUev in pobojev na deželi-Malemu kazenskemu senatu je predsedoval sos. L en a r t, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev. Obtoženi Zem-Ijak je bil obsojen na štiri leta robije ter na dveletno izgubo častnih državljanskih pravic. • Za naše hranilnice V soboto in nedeljo (7. in 8. t. m.) je zborovala na Šušaku glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Ob tej priliki je imela tudi Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije .svojo glavno sejo. Slovenske hranilnice sta zastopala pisarniški vodja Mestne hranilnice ljubljanske g. Ivan Hiter in ravnatelj Mestne hranilnice v Mariboru g. Drago Kocmut. Odbor jc sprejel sledečo resolucijo :1. Zveza prosi ponovno kralj, vlado, da čimprej sprejme zakon o samoupravnih hranilnicah,, katerega projekt je izdelan obenem s pripombami vseli zainteresiranih činiteljev. 2. Zveza prosi tudi ob tej priliki, da se hranilnice kot splo-šnokoristne it; dobrodelne ustanove popolnoma izenačijo glede vseh svojih pra vic z onimi državnimi in privilegiranimi denarnmi zavodi, ki zbirajo prihranke, zlasti s Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko ter z zadrugami. 3. Ker >s pravica sprejemanja in upravljanja pupilnega denarja na uajbistvenej&l znak samoupravnih hranilnic na vsem svetu, zahteva zveza, da se našim samoupravnim hranilnicam, ki so tudi prej uživale to pravico, vrne ista pravica zakonitim potrtm. 4. Zavedajoč se. da je zanašanje strankarskih vplivov v poslovanje samoupravnih hranilnic imelo zanje slabe posledice, prosi zveza kot najbolj poklicani predstavnik samoupravnih hranilnic nadzorne in pristojne organe. da zaščitijo hranilnice pred takimi vplivi. Zveza mest je ob tei priliki na podlagi referata g. dr. Račiča sprejela tudi to-le resolucijo: I. Samoupravne hranilnice naj se ustanavljajo povsod v naši državi, zlasti pa v vsakem našem mestu. 2. Sprejme naj se končno osnovni zakon o hranilnicah', ki ga je g. minister trgovine in industrije ponovno obljubljal narodni skupščini. Razen tega ]e Zveza mest sprejela tudi pod 3 in 4 navedeni resoluciji Zveze' hranilnic. Resolucija Zveze mest je velike važnosti, ker izvira od organizacije, ki zastopa interese vseh naših mest, ki so najbolj inte-resirana na uspešnem delovanju hranilnic. Sejem za živino. Na sejem 10. t. m. so prignali 447 glav živine, in sicer 4 konje, 13 bikov, 104 vole, 320 krav in 6 telet. Kupčija je bila dobra in je b lo prodanih 213 glav živine. Povprečne cer.e za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.75—3; poldebeli 2.25—2.50; voli za rejo 2—3; biki za klanje 2—2.75; klavne krave debele 2 do 2.25; plemenske krave 1.50—1.75; krave za klobasarje 1—1.25; molznice in breje krave 2—2.50; mlada živina 2.50 do .3.40; teleta 3—4. Cene mesa; volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8 Din; meso bikov, krav in telic 4—6: teletina I. vrste 8—10, II. vrste 4—6.: sveža svinjina 8—12 Din kilogram. Otvoritev in razširitev Parmove ulice- Parmova ulica ho odslej najlepša zveza med Ptujsko cesto in Koroško ulico-Uvidevni posestniki gg. Nekrep, Pulko in Frangež so brezplačno odstopili potrebno zemljišče za razširitev ceste in prestavili ograje na lastne stroške. Vsa čast posestnikom, ki dajajo prednost splošni pred lastno koristijo! Naj bi bili mnogim v zgled! Božičnica. Doslej se jc odzvalo mnogo dobrotnikov, ki so darovali znatne ske za božično obdarovanje naše revne šolske mladine, vendar je znesek še mnogo premajhen, da bi mogli obdarovati vse najpotrebnejše. Zato prosimo vse one, ki še niso nič darovali, da se odzovejo naši prošnji ir izročijo svoj« prispevke predsedniku kr. šol. odbora g-J. Šabedru. Mladina je vsem in za vsak znesek hvaležna. JHuiske Vandalizem. Posestniku Jožefu Ha-meršaku in posestnici Mariji Vele so ponočni razgrajači razbili vse šipe na hišnih oknah, skupno 36 šip. škoda znaša okrog Din 300 in je tem bolj občutna-ker so bili domači v kritičnem času v globokem spanju in so ostali v tej hudi zimi brez šip. — Orožniki so nagli kol. s katerim so nepridipravi razbili šipe-Tudi so prijeli enega od osumljencev ^ mu zaplenili pri tej priliki samokres- Nerodno ravnanje z orožjem. Anton Poplatnik, 30 let star mlinar, stanujoč v Cirkovcih, je čistil svoj samokres in Pr' tern^ tako neprevidno ravnal, da se ie orožje sprožilo in se mu je projektil za' ril v desno stegno ter ga nevarno ranil- Neprevidnega Poplatnika so morali spra' viti v ptujsko bolnišnico. Požar. Preteklo soboto je izbruhni1 požar v trgovini Jožefa in Marije Rajšp v Cirkovcah. Zgorelo je skoraj vso blago v^trgovini in tudi lastnik hiše Jertel Kirbiš, pos. v Starošincih, je pri tem Pri' zadet. Zakonca Rajšp navajata, da sta oškodovana za Din 19.000. Ogenj so pogasili domači. Vlom v nabiralnik v minoritski cerkv'-Kakor smo poročali, je neznan storilec nameraval vlomiti v nabiralnike v pro-štiski cerkvi. Ker pa je bil prepele n, Je najbrž isti storilec poskusil srečo v m1' noritski cerkvi. Lotil se je nabiralnika z napisom »Za sv. maše v prid vernvn' dušam«. Cerkovnik je naše! nabiralni'' razbit in oropan. Kino. V sredo in četrtek 11. in 12. t. niše predvaja film »Plavolasa Carmem- V glavni vlogi Marta Eggerth. Film »Na straži velemesta«, ki je bil na sporedu, radi tehničnih ovir odpade. Mariborski »Ve 5 er n! k« Jutra ■WHi.'.WMI ■■■■DUHi ik MtMiske Naši harmonikarji spet doma Včeraj zjutraj so naši tnali zopet stopili na domača jugoslovanska tla. Čeprav ves čas niso nikdar pokazali najmanjšega znaka domotožja, so jim obrazi zažareli, od veselja, da- so doma v Mariboru, in ko so. tudi tu zagledali toliko snega, niso nič več govorili ne o Pragi ne o Brnu ne o Bratislavi, marveč samo o smučanju. Kakor smo že poročali, so imelj v Brnu dve lepi prireditvi; v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. Pri ■ nedeljski prireditvi so se zbrali odlični meščani Brna. V loži je sedel ravnatelj mestr.ih uradov dr. Šumpa-rek s svojim spremstvom, v drugi loži naš konzul v Brnu inž. Filhuka, ki je po svojem odposlancu g. Svetličiču poklonil klubu dragocen lovorjev venec s slovansko trobojnico. Gospod Svetličič je imel na otroke lep pozdravni govor v slovenskem jeziku. Gospa konzulova in druge dame so otrokom razdelile bogate darove. Po koncertu je bil vesel sestanek v restavraciji »Sokolskega stadiona«, pri katerem so bile zbrane razen g. konzula in njegove gospe še druge osebnosti iz brnskega javnega življenja, tako direktor železnic g. Jan Wagner, tajnik Lige Stanko Jane k in drugi. Korporativno je bil zbran zbor slovenskih akademikov (tehnikov tekstilcev) od akademskega društva »Jugoslavija«. Študentje so razkazali malčkom mesto. Akademiki so na svojo čajanko povabili male harmonikarje, na katero so bili povabljeni tudi Čehoslovaki, Bolgari, Srbi, Hrvatj in Slovenci. Jugoslovanska pesem je prevladovala ta večer iv; naši fantje študentje so bili ponosni. V ponedeljek 9. t. m. zjutraj so potovali skozi slovaške pokrajine. Močno je, snežilo. Prehitro je prišla Bratislava. Na kolodvoru so pričakovali deco šolska mladina, odposlanci češkoslovaške Lige in množica BratislavČanov, ki avtobusa sploh niso hoteli pustiti naprej. Po sprejemu so jih nastanili v internatu Združenja krščanskih mladih žen, ki so jim pripravile zajutrk in obed. V lepem mestnem gledališču se je natrpala tisočglava bratislavska mladina iz vseh šol ter celo iz 5 km oddaljenih vasi. Ob II. uri dopoldne so se harmonikarji prikazali na odru. Plosk in trušč je pretresel vse gledališče. Po pozdravih so naši udarili, vžgali in držali vso publiko do konca programa v kipečem navdušenju. Prav tako je bilo pri popoldanski prireditvi. Počastil nas je tudi naš jugoslovanski konzul g. Drnač s. svojim spremstvom. Otroci so bili obdarjeni z zlato Miklavževo šibo, ki pa je v svoji notranjosti vsebovala same sladkosti. Tu moramo izreči organizatorju g. Neumann vso zahvalo. • Poslovili so se od Bratislave in češkoslovaške republike in prispeli v ponedeljek zvečer na Dunaj. Vremenske ne-orilike so jih prisilile, da se zaenkrat niso ustavili na Dunaju pri poslaništvu, kamor so bili povabljeni, pač pa jih je naš jugoslovanski dunajski poslanik g. Djor-die Nastasijevič s konzuli in tajniki 'Maj-dancom in Horvatom priščl osebno pozdravit ha dunajski južni kolodvor. Ljubeznivi konzul g. Horvat jih je pričakoval že na vzhodnem kolodvoru in jjtn razdelil naše časopise, ki šo o njih tako lepo pisali, potem jih pa spremljal med igranjem in petjem na dunajski južni kolodvor. Otroci so udarjali »Hej Slovani«. V voz je vstooil poslanik s svojim osebjem. Dva dečka sta ga pozdravila, poslanik se je zahvalil, jim izpovedal vero a močit in veliki Jugoslaviji ter jim želel srečno not. Nagradil je otroke z lenimi darili. Ves dunajski kolodvor je poslušal fiaše vesele jugoslovanske pesmi in ko-^ačirce. Tudi drugo občinstvo ie malikom vzklikalo.- Na njihovem vozu je Spredaj visel lovorjev venec na vihrajoči Jugoslovanski zastavi. Povelje — odhod. 'rse je zaorilo »Zdravo! Zdravo! Zdraho! Na svidenje!« Maribor! Tu so sedaj doma vsi celi, Zdravi, a vsi polni prelepih spominov, iih bodo še .dolgo radi obujali. Stefan Geček — divji lovec Kovač Štefan Geček je doma iz Gornjega Porčiča v Slovenskih goricah. Njegovo ime k' znano iz Markucijevega procesa, kjer je nastopal kot glavna obremenilna priča poleg Lize Kovačičeve proti bratoma Ivanu in Jožefu Marku-ciju ter Mihi Zemljiču. Vendar njegove obremenilne izpovedbe niso pomagale pri obnovitvenem procesu in oba brata Markiicijeva ter Mihael Zemljič so bili po lOIetnem zaporu izpuščeni na svobodo. Sedaj pa so orožniki imeli posla s Štefanom Gečekom. V zadnjem času se je namreč izkazalo, da strelja divjačino v sosedstvu Gečekove hiše neki divji lovec. Orožniki so uvedli preiskavo. Štefan Geček je od vsega začetka tajil. Toda pri podrobnejši preiskavi so našli pod posteljo lovsko puško in ustreljenega fazana. Štefanu Gečeku niso pomagali nobeni izgovori, naUadnje ga je potlačil in obremenil še 1'1 letni vnuk, ki je orožnikom iz strahu povedal, da sta z dedpm hodila večkrat ponoči na lov na fazane. Zadevo so orožniki sedaj odstopili sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Grob se za grobom vrsti... V tukajšnji porodnišnici je umrla v cvetu mladosti, stara 26 let, delavčeva žena Ana Vido-vičeva. — Na Pobrežju v Vrtni ulici 17 pa je preminul v starosti 75 let delavec Jakob Hriberšek. žalujočim toplo sočutje! V gledališču je pel v torek zvečer bolgarski pevec Haralambi Ivanov razne bolgarske pesmi ter nekaj arij. Na klavirju je spremljal pevca ravnatelj glasbene šole tukajšnje Glasbene Matice prof. Marjan Kozina. Odziv občinstva je bil prav pičel. Med navzočnimi je bilo opaziti tudi vodilne' člane tukajšnje Ju-goslovansko-bolgarske lige. Lovski blagor. Primarij dr. Černič le ustrelil pri Sv. Lenartu lep cksemplar bele fazahke. k; jo Mariborčani sedaj občudujejo v izložbenem oknu pri naga-čevalcu Walnerju. Maribor v kablih. Ministrski svet jt pooblastil poštnega ministra dr. Kalu-gjerčiča. da razpiše licitacijo za nabavo telefonskega kabla na progi Beograd— Zagreb-—Maribor z vsemi'pripadajočimi napravami. Tudi sc je pooblastil zunanji minister, da uredi A avstrijsko vlado pogodbo glede polaganja kabla od Wildona do Maribora. Nova trinadstropna palača v Mariboru. Na voglu Aleksandrove ceste in Kolodvorske trlice, ravno nasproti glavnega kolodvora, je doslej zijala nezazidana praznina, ki jč precej kvarila učinkovitost celotne slike ob in pred kolodvorom. Spomladi pa bodo zazidali tudi ta prostor, in sicer bodo lastniki omenjene parcele postavili lepo. moderno trinadstropno poslovno in stanovanjsko hišo, ki bo v dopolnilo in okrasitev okolja ob glavnem kolodvoru. Gradbeni stroški so preračunani na okoli milijon dinarjev. Mojsterska izpitna predavanja so se pričela v Ptuju v ponedeljek, dne 9. decembra. Vpisalo se je 37 udeležencev, samih rokodelskih pomočnikov in pomočnic, največ iz kovinarskih in lesnih strok. Predavanja so se vršila v ponedeljek ir. v torek ves dan in se bodo nadaljevala v petek 13. in soboto 14. decembra. Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške iti vodnjarske mojstre bodo januarja 1936 v Ljubljani. Pismeni izpit se bo začel 3. januarja 1936. Prijave za izpit se morajo vložiti preko pristojnih združenj za zidarje, tesarske, kamnoseške oziroma vodnjakarske mojstre na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Vsa potrebna navodila za prijavo prejmejo kandidati pri pristojnih združenjih. Zbornici je treba prijave dostaviti najkasneje do 19. decembra t. 1. Prav tako je do tega roka treba dostaviti prijave glede predhodnega izpita o obči izobrazbi in znanju. Ti izpiti pa bodo 13. januarja 1936. »Ljudska univerza« v Mariboru. Lu-žiškhn Srbom je posvečeno predavanje, ki ga bo imel v petek, dne 13. decembra v Ljudski univerzi naš zaslužni zgodovinar g. prof. I. Šedivy iz Maribora. To bo spominski večer na 3001etnico odcepitve Lužice od češke države. Na podlagi prekrasnih umetniških skioptičnih slik bo pokazal g. predavatelj zgodovinski in kulturni razvoj lužiških Srbov, značaj in lepoto pokrajine in mest ter nas posebno seznanil z njihovimi običaji in z narodnimi nošami, ki imajo svetovni sloves. Pri tej priliki bomo mogli pozdraviti mladega lužiškega Srba, abitu-rijenta Miča, ki bo deklamiral v prevodu in izvirniku nekaj »srbskih pesmi«. V ponedeljek, dne 16. decembra priredijo naši akademiki »Univerzitetni večer«. O sodelovanju Banovinske ženske zveze in o občnem zboru dne 17. novembra t. 1. v Celju poroča ga. Jela Levstikova v sredo, dne 11. novembra ob S. uri zvečer v dvorani Ljudske univerze. Vabljen vsakdo, vstop prost! Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže predavanja v »Ljudski univerzi« ir. važnega članskega sestanka. ki se vrši 17. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Plesni orkester »Ronny« v Mariboru! Na letošnjem XV. akademskem plesu, ki se vrši 4. januarja 1936 v »Unionu«, bo igral priljubljeni in splošno priznani plesni orkester »Ronny«, ki redno nastopa v ljubljanskem radiu in sodeluje na vseh večjih plesnih prireditvah v dravski banovini. »Staribor« ima svoj mesečni sestanek v četrtek, dne 12. decembra ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Posvečen bo spominu našega rajnega prijatelja Antona Rebola in bo o njegovem udejstvovanju poročal prijatelj Mohorko. Prosimo polnoštevilne udeležbe! »Nanos«. Jutri 12. t. m. bo pri članskem sestanku govorila gospa Domiceli-jeva o vplivu alkohola in tobaka. Samo še nekaj dni spored v Veliki kavarni. Kavarna »Astoria«. Na splošno željo, gostov vsaki torek in četrtek popoldanski koncert. Prvi koncert četrtek 12. t. Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Sirakova in Minafikova lekarna, jutri v četrtek pa Albaneževa in Vidmarjeva. Falzifikat v gledališču. Pri sinočnji predstavi je nekdo plačal vstopnico s ponarejenim deset-dinarskim kovancem. Od pravega se razlikuje po barvi in zvoku. Falzifikat je zaplenila policija, ki vrši poizvedbe. »Tebe bomo zadušili v tvojem stanovanju...« Te dni je dobil neki hišni posestnik na Tržaški cesti kar dve grozilni pismi, v katerih mu grozi anonimni pisec s smrtjo. Poleg navedenega stavka je pisec še pristavil: »... ampak zgrabila te bo roka, pod katero boš izdihnil tvojo umazano dušo.« \ Težka nesreča natakarskega vajenca. Snoči se je okoli 22. ure težko ponesrečil 151etni natakarski vajenec Ervin H-scl v Veliki kavarni. Po nesrečnem naključju je Ervin padel po stopnicah in nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili hud možganski pretres. Poledica... Ko se je snoči vračala 20)etna tkalka Adela Vollmajerjeva z dela. je na poledici padla in si zlomila desno nogo. Zdravi se v bolnišnici. Štiri žrtve popadljivega psa. Včeraj popoldne je velik pes bernardinec ugriznil v Cvetlični ulici kar štiri pasante, in sicer uradnico Marto Vohovo, zasebnico Frančiško Gornjakovo, posestnico Marijo Vošnikovo in raznašalca kruha Josipa Robausa. Vsi so zadobili precej občutne poškodbe. Lastnika psa so ovadili policiji. Mura je naplavila žensko truplo pri ta-kozvanem vibinskem brodu. Dognalo se je, da je utopljenka identična s 361etno Štefanijo Bauerjevo iz Deutschbacha, ki je že v mesecu oktobru v samomorilnem namenu skočila v Muro pri Gradcu. Podgane po podstrešjih. V Pršetincih so šc neugotovljeni uzmoviči poskusili svojo srečo ha podstrešju posestnice Elizabete Kavčičeve. Toda uzmoviči so menda bili nerodni. f?opot ie prebudil domačine, ki so nepovabljene dvonožne podstrešne podgane prepodili. Danes je bik) bolj slabo z založbo »malega trga«. Kmetje so pripeljali komaj ČOKOLADA GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Od danes dalje najboljši Magda Schncidcr-film »Ifsetott** V predpripravi: Frančiška Gaal v velrfilmu Majčica«. Njeni sodelavci so Erneet Verebes in še mnogo drugi. k Kino Union. Danes zadnjic prekrasni film »Nc pozabi me« z Benjaminom Gigli in Magdo Schneidyr. Od četrtka grandiozno filmsko delo »Bedniki« po romanu Victor Hugo. HomhIm ftedat&fc REPERTOAR. Sreda, 11. decembra. Zaprto. Četrtek, 12. decembra ob 20. uri »Majda« Red A. Petek, 13. decembra: Zaprto. Sobota, 14. decembra ob 20. uri: »M a« lonteščani«. Red C. Nedelja, 15. decembra ob 15. uri: »Beneška noč«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene. Prva obnovitev ob premieri tako izvrstno uspele Kreftove tragikomedije »Maknneščani« bo v soboto 14. t. m. za red C. Učinkovito in izredno napeto pisano delo je po. svojem značaju dpku-menthrična drama, ki se godi nekaj mesecev po izbruhu svetovne vojne. »Bajadera«, popularna, glasbeno bogata ter vsebinsko pestra Kahuanova opereta, bo naslednja glasbena premiera. eri voz krompirja, tri voze kurilnih drv, dva voza krme in lončene robe in tri voze jabolk. Cene so v glavnem kakor običajno, le pri jajčkih in perutnini so radi bližajočih se božičnih praznikov zdrknile nekoliko kvišku. Na senenem trgu so prodajali seno po 60, slamo pa po 40. Kakšno vreme se nam napoveduje. Dunajska vremenska napoved: Le v posameznih zaprtih dolinah Zjutraj mraz, sicer v splošnim južno vreme, menjajoča se oblačnost, ponekod še vedno padavine. : Citat eljkam in čiiateljem „Večer* nika“ sporočamo, da prične v soboto izhajati v našem listu nov roman: Evgenij Sabanov: Mat »taji Po »Sidl Silanovi«, s katero smo sodo-življali kos neposredne sedanjosti v našem ožjem mariborskem okolju, pohitimo zopet^ v svet bujne fantazije bodočnosti. V našem novem, prav tako izvirnem romanu, bomo čitali o usodnih posledicah iznajdb genialnega znanstvenika, ki skuša v svoji užaljenosti uničiti človeštvo s pošastnimi stvori, zato ker ni hotelo sprejeti in izkoristiti njegovih velikih odkritij. Skozi vso to napeto in fantastično zgodbo se pa vije ljubezen dveh sre, ki premaga naposled vse velike težkoče. Povejte, da bo naš novi roman senzacija, tudi vsem, ki še niso naši naročniki! — »VEČERNIK« je najcenejši dnevnik v Jugoslaviji in stane na mesec PO POŠTI SAMO 10 Din, DOSTAVLJEN NA DOM PA 12 Din. Barr* Jackson: Žena pod steklom »Zdaj ste vi na vrsti, gospod doktor« je dejal star gospod, ki je imel v gumbnici generalsko rozeto. »Saj ste bili dolgo zdravnik kolonialnih čet in prav gotovo ste doživeli kakšno dogodivščino, ki bi tudi nas zanimala. In pri tem ste se še ukvarjali s hipnozo!« Doktor se je pogladil po sivih laseh in s suhimi prsti otresel pepel z rokavov. Nekaj časa je premišljeval, potem pa začel: »Pred osemindvajsetimi leti sem bil četni zdravnik indijskih lovcev. Taborili smo v kraju, kjer je imel svoj štab vojni guverner sir Henry Austin, ki je vsak večer vabil častnike na večerjo — seveda samo take, ki so bili tisti večer prosti. Nekega takega večera sem se seznanil z vladnim uradnikom, ki ga pa nočem in ne morem imenovati. Povabil me je, naj ga obiščem na njegovem posestvu na deželi. Zanimal se je za hipnozo. V miru r.a deželi je hotel spoznati vse skrivnosti hipnoze, in jaz naj bi mu bil učitelj. Med smehom sem mu dejal, da so moji živci bolj primerni za lov kakor za hipnozo,, vendar pa mu nisem odrekel. Pri njem sem se počutil kakor nasvo-. jem domu. Kmalu potem so me prestavili v Delhi. Svojega mladega prijatelja sem izgubil z vida. Čez leto sem pa dobil od njega pismo, kjer mi je sporočal, da se je zaljubil v neko mlado Indijko in se namerava z njo poročiti. Potem je najino dopisovanje zopet zaspalo. Takrat so vsi angleški listi, ki so izhajali v Indiji, prinašali vesti o hčerki edinki nekega bogatega trgovca iz Bombaya, ki je bila izginila. Vsi so soglasno trdili, da jo je moral nekdo ugrabiti. Bil je dober lov, a še večja žalost za starše. Razpisana je bila ogromna nagrada za tistega, ki bi odkril, kje je njihova hči. Vojaška kazenska ekspedicija je preiskala vso Indijo, toda brez uspeha. Vsako leto na dan, ko je bilo dekle ukradeno, so naslovne strani vseh listov prinašale sliko lepega dekleta in pod njo tri besede. »Vrni se domov!« Tako je minilo dvajset let. Gotovo se še spominjate, gospodje, da je izšla ta slika poslednjič leta 1914. Pod nio sta bili samo dve besedi: »In nie moriam!« Starši so izvedeli, da je njihova hči mrtva. Jaz sem to vedel že prej, pa sem moral molčati, in ta molk me je gnal v obup.« Doktor je globoko zavzdihnil. Počasi ie izpraznil kozarec in jel po kratkem molku nadaljevati: Leta 1914., ko se je na drugi strani sveta že začelo vojno klanje in ko se je del angleških čet iz Indije pripravljal na pot v Evropo, sem dobil od svojega prijatelja pismo s prošnjo, naj ga takoj obiščem, ker mora odpotovati kot častnik v boj. Vzel sem si dopust in odpotoval na jug. Ko sem prišel na njegov dom, je že zaklepal kovčeg-e. Prišel sem torej v zadnjem trenotku. Po prijateljskem pozdravu sva šla na verando in sedla. Moj prijatelj je bil zelo zamišljen. Po čaju je vzel iz žepa šop ključev in mi rekel: »Prosim te, doktor brigaj se za moje imetje! če padem — in o tem sem prepričan — bo vse tvoje. To sem že »uradno uredil«. Začel sem ga miriti in prepričeval, da se bo vse srečno izteklo. Rekel sem mu, da bo vojne kmalu konec ir. se bo potem smejal svojim črnim slutnjam. Toda on se je samo trpko nasmehnil in odmahnil z roko. čez dobro uro je odšel. Poslovila sva se kakor dva brata, še bolj iz srca. Še tri dni dopusta sem imel. Zato sem sklenil, da v tem času uredim posestvo. Po večerji sem pregledal vso hišo. S ključi sem odprl vsa vrata in prišel naposled do vhoda v kemični laboratorij. Trikrat sem poizkusil vse ključe, toda nobeden ni hotel odpreti ključavnice. To me je utrudilo in ker je bila že pozna ura, sem sklenil, da nadaljujem drugi dam Odpustil sem vso služinčad in ji plačal za mesec naprej. Obdržal sem samo staro Saliibo, ki je že šestnajst let zvesto služila mojemu prijatelju. Po večerji mi je Sahib prinesla majhen listič, kjer je bilo napisano to-le: »čez osem tednov ti bo dala Šahih ključ-od malih vrat. Moja želja je, da se odpro vrata v laboratorij prav ta dan.« Spodaj je bil datum, a podpisa ni bilo. Sklenil sem se pokoriti želji prijatelja in odpotoval dva dni nato v Delhi. Tam me je že čakalo naporno delo. Številni trgovci, uradniki, tvorničarji in drugi po' dobni so prihajali na zdravniški pregib in me prosili, naj jih oprostim vojaške oh veznosti. Nikomur se ni dalo iti na evrop' sko fronto. Pri tem napornem delu < včasih sem delal po dvajset ur na dan -T sem že pozabil na svojega prijatelja i11 povsem slučajno sem se spomnil še 0 pravem času listka brez podpisa. Gospodje moji, ne morete si misliti, kako mi je srce od razburjenja utripalo. B'*l sem radoveden, a obenem sem se bal tudi kakšne skrivnosti. To skrivanje ključev se mi je zdelo podobno pravljici ^ tisoč in ene noči. (Se bo nadaljevalo.) la živtjeHja in svete Zanimivosti iz kemije Od modernega napredka je odvisna usoda marsikaterega elementa — Mnogi pridobivajo na svoji vrednosti, mnogih moč in veljava se nagiba k zatonu - Mobilizacija »brezposelnih" elementov stoletja, preden so ga dvignili do današnje popolnosti. Življenje žveplovega elementa je pestro. Žveplo je večkrat menjalo svoj poklic. Nekoč, ko so iz njega izdelovali smodnik, je bilo zelo v čislih. Pozneje je presedlalo v higijeno, in postalo razku-ževalno sredstvo. Danes tiranizira akumulatorje v obliki žveplene kisline. Podobna usoda je doletela tudi bor, veterana tehnike, ki ga poznajo r.aše gospodinje pod imenom boraks. Približno pred 6000 leti so ga začeli kopati v puščavah srednje Azije. Zlatarji so ga uporabljali pri čiščenju in spajanju zlata. Od zlatarjev se je preselil med kotlarje, danes pa pomaga varilcem, kjer mu bo elektrika zagrenila ta njegov posel. Omenjeni elementi naj bi bili sezonski delavci med elementi. Naj omenimo nadalje element, ki je prezaposlen. To je kositer. Kemiku, ki uspe najti pripravno nadomestilo, je zagotovljeno bajno premoženje. Prav tako je preobremenjen tudi svinec, ki ga danes največ uporabljajo za plašče pri električnih kablih. Ko bo svinca zmanjkalo, kdo ga bo nadomestil? Med elemente, ki so se povzpeli višje, spada silicij. V najnovejšem času izdelujejo iz njega tudi steklo pri sve-fcilikah za umetno višinsko solnce. Iz zemlje izhaja tudi aluminij, ki je napravil sijajno karijero. S pridom ga uporabljajo v letalski tehniki. Pravi dezerter med elementi pa je platin. Danes životari in služi mehkužnim damam za okrasje, kemika pa popade jeza, če le sliši njegovo ime. Pravi razbojnik med elementi pa je flour, ki napade vsakogar, s komur ima opravka. Flour razje vse in so mu v zadnjem času poiskali kemiki pripraven posel. Naščuvali so ga proti gobam, ki uničujejo les. Med nove zvezdnike v tehniki spada krom. Pred leti ga še niso poznali kot Čisto kovino, danes pa varuje občutljive kovine pred razkrajanjem. Krom izpodriva nikelj in bo še močno vplival na strojno industrijo. Nevarnost preti tudi bakru, ker iščejo kemiki kovino, ki bi bila prav tako dober prevodnik elektrike. Iščejo pa tudi kovino, ki bi ne prevajala toplote, iščejo kovino, ki bi služila kot izolator. In 6e bodo pri tem svojem iskanju imeli uspehe, se bo vsaj deloma uresničil sen srednjeveških alkimistov, ki so si prizadevali navadne kovine spreminjati v zlato. Najstarejša in najlepša med znanostmi je kemija. Učili smo se je nekaj več na srednji šoli, toda redki s posebnim zanimanjem. Morebiti je bil temu kriv učni načrt, morebiti profesor, morebiti pa mi sami. Kdor se ni posvetil visokim študijam kemije, mu je te lepe znanosti prav malo ostalo v butici. Ni še dolgo, ko smo lahko čitali v nekem listu da proizvajajo’ plin iz »koksa«. Sicer pa so redki, ki so jim bile kemične formule v zabavo. Navadno jih srednješolec zelo sovraži. Morebiti pa le utegnejo zanimati naše čitatelje nekateri novi pojavi v kraljestvu kemije, kjer potrebe potrebe vsakdanjega življenja in razvoj tehničnih pripomočkov silijo kemične elemente, da se venomer zamenjavajo, da ustvarjajo nove možnosti. Vse naše življenje se suče okrog materije. Vsa materija pa je sestavljena iz 90 elementov, ki so na razpolago moderni kemiji. Toda med temi elementi iz katerih je sestavljen ves svet, so redki taki, ki se res temeljito izrabljajo, večina jih lenari po shrambah kemičnih laboratorijev. Dva elementa pa učenjaki šele iščejo, a ju še r.iso našli. Mnogo elementov je prezaposlenih, drugi so invalidi, ki svoji nalogi niso kos, a največ jih je lenih, in prav ti povzročajo kemikom največ preglavic. Zato si kemiki prizadevajo, da bi vzbudili k delu te lenuhe. Njih trud ni‘bil zaman, saj so razkrili slabosti marsikaterega elementa, katerega zasužnenje je pomenilo nekoč epo-ho v zgodovini človeka. Tako slabost ima tudi železo, zvesti človekov služabnik, ki ga spremlja od zibeli do groba. Železo je invalid, ki ne more več živeti brez bergel, ki so v toni primeru barve. Železo rjavi in rja ga razjeda. Izgube, ki jih gospodarstvo utrpi vsako leto zaradi rje, so precenjene na bilijone in boj proti rji, v katerem so zaposlene armade pleskarjev, povzroča zopet nove stroške, ki niti niso všteti v celotni izgubi, če bi se kemikom posrečilo pritegniti k delu, ki ga danes o-pravlja železo, kakšen drug element, bi železo mnogo izgubilo na svoji veljavi. Titan sicer razkriva lastnosti železa, toda težko ga je očistiti in tudi za zlitine ni tako pripraven kakor železo. Titan je trda, žilava kovina, ki se da dobro oblikovati in skoro nič ne rjavi. Kemiki ga poznajo že 140 let. Sicer pa tudi železo ni bilo vedr.o to, kar je dandanašnji, saj so se morali kovači in kemiki truditi NASTANEK BISEROV. Znanost je ugrabila lepim bajkam o nastanku biserov vso nekdanjo romantiko. Stari Indijci so mislili, da v mehkih poletnih nočeh posrkajo školjke diamantno roso s trav in jo spremene v bisere. Dandanes pa si predstavljamo nastanek biserov neprimerno bolj prozaično. Na brušenih biserih namreč opazimo, da tiči v sredi neko tuje telo, drobno zrnce, o-krog katerega so nameščene posamezne biserne plasti. — Po sestavini so biseri precej podobni školjkam, ki imajo na notranji strani plast bisernice, ki se je bila izločila iz vnanjega plašča. Na podoben način nastanejo tudi biseri. Za nastanek lepega bisera so pa potrebna dolga leta. Večina biserov ni okrogle oblike, kakor si človek zamišlja res lepe vzorce, marveč sc vrže po obliki jedra, ki je po navadi nepravilno. Tudi navadno meni- mo, da ustvarjajo bisere samo biserne školjke šužnega morja, kar pa ni res. Bi' sere najdemo tudi pri drugih rečnih >*' močvirskih školjkah, toda navadno so ta* ko majhni, da niso za rabo. Poskušali Ps so tudi že gojiti umetne bisere, zlasti c® Japonskem. Školjkam so podtikali ume1' na jedra iz okroglo, brušene bisernice, k1 jo je morala školjka počasi odebeliti. Na ta način dobljeni »kulturni« biseri sc nis° prav nič razločevali od prirodnih. Vred' nost enih in drugih pa je bila povsei" enaka. "o ne izplača. Tine: Tako dolgočasno je tu v ka* varni. Vprašaj gospoda pri sosedni miz1 če zna tarokirati. Jože (ko sc vrne): Se ne izplak' zna.« Mali o Razno PERJE puli, pernice, odeje, vatlrane in flanelaste, zavese, preproge. pregrinjala za divane in postelje, namizne garniture ugodno in poceni pri Novaku, Koroška cesta S, Vetrinjska ulica 7. __ 4285 Šivanje odej iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8. 5331 ZIMA JE TU! Vaših koles ne rabite več! Nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, poniklati, vse krog-ljične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zaiemčeno in solidno delo. Brezkonkurenčnc cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5568 DOBRO IN POCENI HRANO dobite samo v Gregorčičevi ul. 12-11, levo. 5602 VETERINARSKA AMBUL.ANCA za pse. mačke in ptice. Injekcije proti pasji kugi (staupe). Kamniška 14, Maribor. 5634 Kupim Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru iščem v znesku od 100.000 do 500.000 dinarjev za polno vrednost proti vknjižbi na prvem mestu in proti obresto-vanju po dogovoru in tedenskem odplačevanju. Jamstvo prvovrstno, objekt izvanred-ni. Ponudbe na upravo lista pod »Zasigurano jamstvo 1936« na upravo lista. 5633 Prodam Nudim po ugodni ceni BUKOVA DRVA 1 meter ž Din 50.—. Naslov: Ob železnici štev. 16. 5542 DOBER »SINGER« ŠIVALNI STROJ naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5639 P©$e$! ‘T ..Z 2 >T.V V »Tl' T LEPA ENODRUŽINSKA hišica z vrtom za Din 25.000.— prodaj. Studenci. Kralja P£ tra cesta 132-a. 563* Službo dobi DAMSKI ZIMSKI PLAŠČ skoraj nov, obleke, slike in drugo na prodaj. Vprašati od 12.—14. ure Ciril-Metodova ul. 24. pritličje, levo. 5636 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, skoraj nov. železna blagajna, postelje, omare, žlmnatc madrace 250, pernice, stoli, miza, lepa sobna kredenca. 480, naprodaj. Koroška 3. 5635 roc pri naiih inseren-kupujte tih ler °9la£ujte! % MLAJŠO SLUŽKINJO hitro, vajeno kuhe in vscS? gospodinjskega dela. potrpel! ljivo z otrokom, išče 3-eU'11' ska družina v Mariboru, h1*?' ligentne in samostojne im*1^ prednost. Naslov v upr*1;, »Večernika«. 5" ; Sobo odda SOBA se odda takoj v pjdnaicl?‘ Strossmajerjcva ul. 28-11 str., stanovanje štev. 9 55*' Srteike m copat® J. LAH GL.TRG 2 Izdaja konzorcij »Jirtra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, v Mariboru,