-Q
OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI
URADNO GLASILO
Številka:?/2016
LETNIK VIN
SREDIŠČE OB DRAVI; 6.6.2016
Izdajatelj Uradnega glasila: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, ISSN 1855-7767
VSEBINA:
39.	Zaključni račun Proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2015
40.	Poslovnik občinskega sveta občine Središče ob Dravi
41.	Odlok o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Središče ob Dravi
42.	Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Središče ob Dravi
43.	Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Središče ob Dravi
44.	Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Središče ob Dravi
45.	Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Središče ob Dravi
Na podlagi 3. odstavka 98. člena Zakona o javnih financah( Uradni list RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 04/2016) je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji, dne 31.5.2016 sprejel:
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2015
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2015.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2015 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan
Na podlagi določila 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12 ZUJF in 14/15 ZUUJFO) in 82. člena Statuta občine (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016 ) je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji dne 31.5.2016 sprejel
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2015. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah ter realizaciji v letu 2015.
3.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Središče ob Dravi za leto 2015 se objavi na spletni strani občine www.sredisce-ob-dravi.si.
Številka 03230-4/2016-1 Datum: 31.5.2016 Župan, Jurij Borko, l.r
1	Splošne določbe
1.	člen
(vsebina poslovnika)
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: član sveta).
2.	člen
(smiselna uporaba določil poslovnika)
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje stalnih in občasnih delovnih teles in komisij sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3.	člen (javnost dela)
(1)	Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)	Javnost dela je opredeljena v 10. členu Statuta.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
4.	člen (seje sveta)
(1)	Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. Skliče pa se lahko tudi žalna seja.
(2)	Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.
(3)	Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4)	Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5)	Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
5.	člen
(predstavljanje sveta)
Svet predstavlja župan / županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo ali komisijo sveta pa predsednik/ predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik).
6.	člen (uporaba žiga)
(1)	Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine.
(2)	Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3)	Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4)	Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor/ direktorica občinske uprave.( v nadaljevanju direktor)
2	Konstituiranje sveta
7.	člen
(konstituiranje sveta)
(1)	Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2)	Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
8.	člen
(obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta)
(1)	Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je:
1.	ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2.	poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3.	imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
4.	poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
5.	poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
6.	imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
(3)	Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in članov občinskega sveta.
9.	člen
(imenovanje mandatne komisije)
(1)	Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje 3 člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani 3 člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(2)	Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(3)	Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v
vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
10.	člen
(mandati članov sveta)
(1)	Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2)	Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej.
(3)	Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4)	Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, kije bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
11.	člen
(mandat članov sveta in mandat župana)
(1)	Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
(2)	Če svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena tega poslovnika, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
12.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov 5 člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji.
3	Pravice in dolžnosti članov sveta
13.	člen
(pravice in dolžnosti članov sveta)
(1)	Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2)	Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3)	Član sveta ima pravico:
•	predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
•	predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
•	glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
•	sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
•	predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)	Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
(5)	Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do sejnine za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14.	člen
(odgovornost člana sveta)
(1)	Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
15.	člen
(pravice svetniških skupin)
(1)	Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.
(2)	Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov.
16.	člen
(pravica do informiranosti)
(1)	Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2)	Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3)	Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17.	člen
(vprašanja in pobude članov sveta)
(1)	Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2)	Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3)	Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4)	Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut
(5)	Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6)	Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7)	Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
(8)	Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
18.	člen
(zahteva za dodatna pojasnila)
(1)	Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2)	Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
19.	člen
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih)
(1)	Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2)	Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3)	Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada sejnina za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
(4)	Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
4	Seje sveta
4.1	Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
20.	člen (sklic seje)
(1)	Svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje sveta sklicuje župan.
(3)	Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev,
določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4)	Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
21.	člen (sklic seje)
(1)	Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(2)	Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, medijem in se objavi na spletni strani občine.
(3)	Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, lahko pa tudi po elektronski pošti.
22.	člen (izredna seja)
(1)	Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta.
(2)	V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3)	Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
(4)	Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri (3 ) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
(5)	Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
23.	člen (dopisna seja)
(1)	Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
(2)	Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(3)	Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se izredna seja sveta ne opravi, točka pa se lahko uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
(4)	O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
24.	člen (poročevalci)
(1)	Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2)	Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
25.	člen
(predlog dnevnega reda)
(1)	Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
(2)	Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3)	V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4)	Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
(5)	Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(7)	O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
(8)	Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.
26.	člen (vodenje seje)
(1)	Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
(3)	Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
27.	člen (javnost seje)
(1)	Seje sveta so javne.
(2)	Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
(3)	Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo
na spletni strani občine. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4)	Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
(5)	Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet.
(6)	Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
28.	člen
(izključitev javnosti)
(1)	Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2)	Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
4.3	Potek seje
29.	člen
(ugotavljanje sklepčnosti)
(1)	Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2)	Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3)	Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
30.	člen
(odločanje o zapisniku prejšnje seje)
(1)	Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
(2)	Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3)	Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
31.	člen (dnevni red)
(1)	Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2)	Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3)	Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko “potrditev zapisnika”.
(4)	Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(5)	Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(6)	Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda
(7)	Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
32.	člen
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)
(1)	Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2)	Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno obrazložiti.
33.	člen (razprava)
(1)	Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2)	Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut.
(3)	Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut.
(4)	Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute.
(5)	Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute.
34.	člen (opomin)
(1)	Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2)	Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
35.	člen
(kršitve poslovnika)
(1)	Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2)	Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3)	Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum
ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut.
36.	člen
(prekinitev dela sveta)
(1)	Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2)	Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(3)	Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
37.	člen
(začetek seje in odmor)
(1)	Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2)	Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3)	Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4)	Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
38.	člen
(preložitev razprave)
(1)	Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2)	Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana.
4.3	Vzdrževanje reda na seji
39.	člen (red na seji)
(1)	Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2)	Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
40.	člen
(ukrepi za zagotovitev reda na seji)
(1)	Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
•	opomin,
•	odvzem besede,
•	odstranitev s seje ali z dela seje.
(2)	Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(3)	Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(4)	Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(5)	Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
(6)	Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(7)	Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
(8)	Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4.4	Odločanje
41.	člen (sklepčnost)
(1)	Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
(2)	Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
(3)	Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot velja za glasovanje ( dvig rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
(4)	Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
42.	člen
(odločanje na seji sveta)
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
43.	člen (glasovanje)
(1)	Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2)	S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta.
(3)	Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
(4)	Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(5)	K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
(6)	Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
44.	člen
(javno in poimensko glasovanje)
(1)	Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
(2)	Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
(3)	Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.
45.	člen
(tajno glasovanje)
(1)	Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2)	Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave
(3)	Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
(4)	Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(5)	Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(6)	Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(7)	Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(8)	Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(9)	Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
46.	člen
(izid glasovanja)
(1)	Koje glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
(2)	Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
•	datumu in številki seje sveta,
•	predmetu glasovanja,
•	sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
•	številu razdeljenih glasovnic,
•	številu oddanih glasovnic,
•	številu neveljavnih glasovnic,
•	številu veljavnih glasovnic,
•	številu glasov »ZA« in število glasov »PROTkoziroma pri glasovanju o kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
•	ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
(3)	Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
47.	člen
(ponovitev glasovanja)
(1)	Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2)	O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
4.5	Zapisnik seje sveta
48.	člen
(vsebina zapisnika seje sveta)
(1)	O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
(2)	Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o
stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
49.	člen
(zvočni zapis seje sveta)
(1)	Seje sveta se zvočno snemajo.
(2)	Zvočni zapis seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
(3)	Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
(4)	Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.
50.	člen
(zapisnik seje sveta)
(1)	Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca.
(2)	Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(3)	Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.
(4)	Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.
(5)	Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
51.	člen
(ravnanje z gradivom sveta)
(1)	Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2)	Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
52.	člen
(vpogled v gradivo)
(1)	Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, kije bilo vpogledano.
(2)	V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
4.6	Strokovno in administrativno delo za svet
53.	člen
(strokovno in administrativno delo za svet)
(1)	Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
(2)	Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles.
4.7	Delovna telesa občinskega sveta
54.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Delo in naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so opredeljene v 18. in 19. členu Statuta občine Središče ob Dravi.
55.	člen
(delovna telesa občinskega sveta)
(1) Stalna delovna telesa so določena z 20. členom Statuta.
56.	člen
(odbor za gospodarstvo, gospodarsko infrastrukturo in turizem)
(1)	Odbor za gospodarstvo, gospodarsko infrastrukturo in turizem ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti, javnih služb, turizma, zaposlovanja in gospodarske infrastrukture, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju gospodarskih dejavnosti infrastrukture in turizma.
57.	člen
(odbor za okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo)
(1)	Odbor za okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo ima Sčlanov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju okolja, prostora, kmetijstva in gozdarstva, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju okolja, prostora, kmetijstva in gozdarstva
58.	člen
(odbor za premoženje, finance in proračun)
(1)	Odbor za premoženje, finance in proračun ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarnega ravnanja s
premoženjem občine, priprave proračuna, izvajanja proračuna in porabe javnih sredstev, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju financiranja in gospodarjenja z nepremičninami.
59.	člen
(statutarno pravna komisija)
(1)	Statutarno pravna komisija sveta ima 3 člane.
(2)	Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet.
(3)	Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
(4)	Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
(5)	Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta.
60.	člen
(odbor za družbene dejavnosti)
(1)	Odbor za družbene dejavnosti ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju izobraževanja, kulture, športa, otroškega varstva, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, delovanja društev in prireditev, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o
dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
61.	člen
( Komisija za odlikovanja in priznanja )
(1)	Komisija ima 3 člane.
(2)	Komisija zbira in pripravlja predloge za zaslužne občane, podjetja, ustanove in društva za občinska priznanja in odlikovanja in jih v skladu z pravilnikom predlaga svetu v potrditev.
62.	člen
(občasna delovna telesa)
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
63.	člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
(1)	Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2)	Predsednika odbora imenuje svet izmed članov, ki so člani občinskega sveta.
(3)	Prvo sejo odbora skliče župan.
64.	člen
(skupna delovna telesa)
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
65.	člen
(delo delovnega telesa)
(1)	Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
(2)	Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
(3)	Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri 3
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(4)	Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(5)	Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(6)	Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
(7)	Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
5	Akti sveta
5.1	Splošne določbe
66.	člen
(splošni akti občine)
(1)	Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
•	poslovnik o delu sveta,
•	proračun občine in zaključni račun,
•	planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
•	odloke,
•	odredbe,
•	pravilnike,
•	navodila,
•	sklepe.
(2)	Svet sprejema tudi stališča in priporočila.
(3)	Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
67.	člen
(predlagalna pravica)
(1)	Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
(2)	Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
(3)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
68.	člen
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet)
(1)	Akte, kijih sprejema svet, podpisuje župan.
(2)	Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
5.2	Postopek za sprejem odloka
69.	člen
(vsebina predloga odloka)
(1)	Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev.
(2)	Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela, poglavitne rešitve odloka, povzetek sodelovanja z javnostjo in oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
(3)	Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
70.	člen
(obravnava predloga odloka)
(1)	Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
(2)	Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
71.	člen
(razprava o predlogu odloka)
(1)	Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
(2)	Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
72.	člen
(prva obravnava)
(1)	V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2)	Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
(3)	Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(4)	Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
(5)	Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako predlogu besedila odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se sprejme sklep o združitvi prve in druge obravnave odloka.
73.	člen
(priprava besedila za drugo obravnavo)
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.
74.	člen
(druga obravnava)
(1)	V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta razpravljajo in glasujejo o vsakem členu odloka posebej, lahko pa razpravljajo in glasujejo o več členih skupaj ali pa o odloku razpravljajo in glasujejo v celoti. Ko je končana razprava in glasovanje o posameznih členih se glasuje o odloku v celoti ( 2) Člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
(3)	Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
(4)	Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (tri) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.
(5)	Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje.
(6)	Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(7)	Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
75.	člen
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka)
(1)	Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo.
(2)	O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
76.	člen
(sprejem splošnih aktov občine)
(1)	Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
(2)	Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
(3)	O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
77.	člen
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata)
(1)	Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2)	Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen:
•	če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem mandatu,
•	če predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta.
(3)	Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava.
5.3	Hitri postopek za sprejem odlokov
78.	člen
(hitri postopek za sprejem odlokov)
(1)	Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(2)	Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka.	O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(3)	Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
(4)	Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(5)	Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(6)	Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
5.4	Skrajšani postopek za sprejem odlokov
79.	člen
(skrajšani postopek za sprejem odlokov)
(1)	Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
•	za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
•	prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom,
•	uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
•	spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
(2)	Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
(3)	V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
5.5	Objava splošnega akta občine
80.	člen
(objava splošnega akta občine)
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine Središče ob Dravi in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V uradnem glasilu občine Središče ob Dravi se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči svet.
5.6	Postopek za sprejem proračuna
81.	člen
(proračun občine)
(1)	S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
(2)	Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
82.	člen
(predlog proračuna občine)
(1)	Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta.
(2)	Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3)	V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave:
•	temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
•	načrtovane politike občine,
•	oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
•	okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
•	načrt razvojnih programov
•	načrt nabav.
(4)	Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
(5)	Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih
(7)	dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
(6)	Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
83.	člen
(javna razprava)
(1)	Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni.
(2)	V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
(3)	Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
84.	člen
(obravnava predloga proračuna)
(1)	V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta ter zainteresirana javnost.
(2)	Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3)	Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
85.	člen
(dopolnjen predlog proračuna občine)
(1)	Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala.
(2)	Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
(3)	Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
86.	člen
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine)
(1)	Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe izjavne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni
upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
(2)	V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
(3)	Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
(4)	Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
87.	člen
(uskladitev predloga proračuna občine)
(1)	Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
(2)	Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
(3)	Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4)	Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5)	Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
(6)	Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
(7)	Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
(8)	Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
88.	člen
(začasno financiranje)
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
89.	člen
(rebalans proračuna občine)
(1)	Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2)	Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(3)	Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
5.7	Postopek za sprejem prostorskih aktov
90.	člen
(postopek za sprejem prostorskih aktov)
(1)	Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
(2)	Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
(3)	Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
91.	člen
(postopek za sprejem obvezne razlage)
(1)	Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2)	Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3)	Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
(4)	Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
(5)	Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu.
5.8	Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta
92.	člen
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta)
(1)	Če je občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila.
(2)	Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
6	Volitve in imenovanja
93.	člen
(volitve in imenovanja)
(1)	Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
(2)	Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
94.	člen
(glasovanje o kandidatih)
(1)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z
žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
(2)	Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.
(3)	Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(4)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(5)	Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
(6)	Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.
95.	člen
(izvolitev oziroma imenovanje kandidata)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice.
96.	člen
(ponovno glasovanje)
(1)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2)	Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
(3)	Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
6.1	Postopek za razrešitev
97.	člen
(postopek za razrešitev)
(1)	Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
(2)	Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1/4 članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
(3)	Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
(4)	Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
(5)	Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
(6)	Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
(7)	Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
(8)	O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.
6.2. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
98.	člen
(postopek za razrešitev)
(1)	Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
(2)	Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja statut.
(3)	Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(4)	Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom.
7	Razmerje med županom in
občinskim svetom
99.	člen
(razmerja med županom in občinskim svetom)
(1)	Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2)	Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3)	Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, kije na dnevnem redu poročevalca.
100.	člen
(izvajanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
(2)	V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3)	Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(4)	Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
(5)	Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
8	Javnost dela
101.	člen
(javnost dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles)
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(3)	Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
102.	člen
(obveščanje javnosti)
(1)	Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2)	Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(4)	Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
(5)	Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
9	Delo sveta v izrednem stanju
103.	člen
(delo sveta v izrednem stanju)
(1)	V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(2)	Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
10	Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika
104.	člen
(spremembe in dopolnitve poslovnika)
(1)	Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
(2)	Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
105.	člen
(razlaga poslovnika)
(1)	Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje.
(2)	Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija.
(3)	Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
11	Prehodna in končna določba
106.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož št. 9/2007 in Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 16/2014).
107.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi
Številka: 007-3/2016 Datum: 31.5.2016 Župan, Jurij Borko, l.r
Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993,	30/1998,
127/2006, 38/2010-ZUKN in 57/11) ter 13 člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016, je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji, dne 31.5.2016 sprejel
Odlok
o	občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Središče ob Dravi
I.	Splošne določbe
1.	člen
Ta odlok ureja občinske gospodarske javne službe, način njihovega izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje občinskih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem občinskih gospodarskih javnih služb v Občini Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
Kot občinske gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne občinske gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne občinske gospodarske javne službe določene s tem odlokom.
II.	Način opravljanja občinskih gospodarskih javnih služb
3.	člen
(1)	Občinske gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva.
(2)	Občina z odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več občinskih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije),
•	vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje občinske gospodarske javne službe, ki so v lasti Občine Središče ob Dravi ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
•	druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj občinske gospodarske javne službe.
III.	Občinske gospodarske javne službe
4.	člen
(1)	Občinske gospodarske javne službe so obvezne in izbirne.
(2)	Obvezne občinske gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom.
(3)	Izbirne občinske gospodarske javne službe so določene s tem odlokom.
5.	člen
(1)	Na območju Občine Središče ob Dravi se kot obvezne občinske gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo,
2.	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
3.	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
4.	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
5.	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
6.	vzdrževanje občinskih lokalnih cest,
7.	pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču.
(2)	Kot obvezne občinske gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon.
6.	člen
Na območju Občine Središče ob Dravi se kot izbirne občinske gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	upravljanje s pokopališči, urejanje ter vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve,
2.	vzdrževanje javnih poti,
3.	vzdrževanje javne razsvetljave
4.	dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina
7.	člen
Občinske gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju Občine Središče ob Dravi, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno občinsko gospodarsko javno službo ni drugače določeno.
8.	člen
(1)	Javne dobrine, ki se zagotavljajo z občinskimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom Občine Središče ob Dravi dostopne vsakomur.
(2)	Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi občinskimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače.
(3)	Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi občinskimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok Občine Središče ob Dravi za posamezne primere ne določa drugače.
IV.	Oblike zagotavljanja javnih služb
9.	člen
Občina zagotavlja občinske gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah:
•	v režijskem obratu,
•	v javnem podjetju ali javnem gospodarskem zavodu,
•	z dajanjem koncesij.
1	Režijski obrat
10.	člen
(1)	Režijski obrat se ustanovi za izvajanje občinske gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo.
(2)	Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe Občine Središče ob Dravi.
(3)	Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana.
(4)	Režijski obrat ni pravna oseba.
(5)	Občina lahko zagotavlja v režijskem obratu gospodarske za katere tako odloči občinski svet
2	Javno podjetje
11.	člen
(1)	Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več občinskih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot občinska gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno.
(2)	Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom.
(3)	Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine Središče ob Dravi, ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se ustanoviteljske pravice izvajajo preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja področje lokalne samouprave ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja.
(4)	V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja.
3	Koncesija
12.	člen
(1)	Za opravljanje posamezne občinske gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje občinske gospodarske javne službe, kije predmet koncesije.
(2)	Koncesija za opravljanje posamezne občinske gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta.
(3)	Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje občinske gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine.
(4)	Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(5)	Občina podeli koncesijo za opravljanje občinskih gospodarskih javnih služb iz.1 .,2.,3.,4.,5.,6. In 7. točke prvega odstavka
5.	člena.
13.	člen
(1)	Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in spletni strani občine Središče ob Dravi.
(2)	Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente:
•	predmet koncesije,
•	območje, za katero se podeljuje koncesija,
•	pogoje za koncesijo,
•	pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	pričetek in trajanje koncesije,
•	merila za izbiro koncesionarja,
•	druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom.
(3)	Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.
14.	člen
(1)	O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo.
(2)	O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan.
(3)	Koncesijsko	pogodbo z	izbranim
koncesionarjem sklene v imenu občine Središče ob Dravi župan.
V.	Strokovno tehnične, organizacijske
in razvojne naloge
15.	člen
(1)	Strokovno tehnične, organizacijske in
razvojne naloge	na	področju	občinskih
gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
(2)	Občinska uprava opravlja s področja občinskih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje občinskih gospodarskih javnih služb,
•	investicijsko načrtovanje in
gospodarjenje z	objekti in	napravami,
potrebnimi	za	izvajanje	občinskih
gospodarskih javnih služb,
•	informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb,
•	postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov,
•	postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev,
•	strokovni nadzor nad izvajalci občinskih gospodarskih javnih služb,
•	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane občinske gospodarske javne službe,
•	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem občinskih gospodarskih javnih služb,
•	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave občinskih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce občinskih gospodarskih javnih služb,
•	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave občinskih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce občinskih gospodarskih javnih služb.
(3)	Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju.
VI.	Varstvo uporabnikov javnih dobrin
16.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi svet za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki šteje pet članov in jo imenuje občinski svet občine izmed občanov na predlog svetniških skupin v občini.
17.	člen
Svet za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku:
•	zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu in županu občine,
•	zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine.
18.	člen
V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca občinske gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje.
19.	člen
(1)	Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Sveta za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin po tem odloku.
(2)	Občinski svet je dolžan obvestiti Svet za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njeno pripombo ali predlog.
VII.	Financiranje	občinskih
gospodarskih javnih služb
20.	člen
Občinske gospodarske javne službe se financirajo:
•	s ceno javnih dobrin,
•	iz proračunskih sredstev,
•	iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
21.	člen
(1)	Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
(2)	Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali drug predpis.
(3)	Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin.
22.	člen
Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva.
VIN. Prehodne in končne določbe
23.	člen
(1)	Občina je dolžna uskladiti predpise in sprejeti nove predpise v skladu s tem odlokom najkasneje v roku 24 (štiriindvajset) mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2)	Do uskladitve in uveljavitve novih predpisov, izdanih na podlagi drugega odstavka 3. člena tega odloka, ostanejo v veljavi odloki, o načinu izvajanja javne službe.
24.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Središče ob Dravi, sprejet na 19. redni seji dne 29.12.2008, objavljen v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi št, 1/2009.
25.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi.
Številka: 007-4/2016 Datum: 31.5.2016 Župan, Jurij Borko, l.r
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998,	127/2006-ZJZP,	38/2010-ZUKN in
57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013 in 111/2013), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) ter 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 4/2016 ) je Občinski svet Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji, dne 31.5.2016 sprejel
Odlok
o	načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Središče ob Dravi
1	Splošne določbe
1.	člen
(vsebina odloka)
(1)	Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,
2.	vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
7.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
8.	kazenske določbe.
2.	člen (javna služba)
(1)	Naloge javne službe, ki so obvezna storitev:
-	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo
-	redno vzdrževanje javne kanalizacije,
-	prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
-	prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 FE,
-	obdelava blata,
-	pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-	obveščanje uporabnikov javne službe,
-	izdelava programa izvajanja javne službe,
-	vodenje evidence o izvajanju javne službe,
-	poročanje o izvajanju javne službe in
-	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)	Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
-	odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
3.	člen (uporabniki)
(1)	Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko
obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
-	eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
-	eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
-	upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3)	Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:
-	v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in
-	v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.	člen (izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja, uredbi o odvajanju in čiščenju odpadne vode in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi zakona o varstvu okolja.
5.	člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.
2	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1)	Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2)	Koncesijo podeljuje občina.
3	Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev
7.	člen
(zagotavljanje javne službe)
Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka, v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in drugo državno zakonodajo s tega področja.
8.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
(1)	Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
-	odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
-	čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje
-	obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, kije opremljena za prevzem in obdelavo blata.
9.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1)	Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
-	prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
-	prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, kije opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
-	pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2)	Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3)	Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode in je potrebna še njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4)	Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega
odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5)	Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
-	gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
-	lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6)	Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(7)	Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), kijih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
10.	člen
(obdelava blata)
(1)	Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti
obdelavo, s katero se doseže:
-	izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
-	izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(2)	Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata.
(3)	Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
(4)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato.
(5)	Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(6)	Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.
11.	člen
(program izvajanja javne službe)
(1)	Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).
(2)	Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1.	osnovni podatki, ki so podatki o:
-	izvajalcu javne službe,
-	občinah, kjer se izvaja javna služba,
-	predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi
izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,
-	naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
-	aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;
2.	podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o:
-javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),
-	komunalnih čistilnih napravah,
-	cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 FE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
-	številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in -drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;
3.	opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
-	način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,
-	načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,
-	opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,
-	opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak,
-	načrt ukrepov za zmanjševanje količin odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
-	načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,
-	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,
-	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
-	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
-	način zagotavljanja obdelave blata,
-	način obveščanja uporabnikov javne službe in
-	načrt izvajanja posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja obveznih storitev javne službe;
4.	pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe.
(3)	V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 10. člena tega odloka, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih.
(4)	Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 11. člena tega odloka.
(5)	Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(6)	V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.
(7)	Občina program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.
(8)	Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje:
-do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma
-	v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(9)	Program, razen podatkov iz 31. člena te uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
4	Pogoji za zagotavljanje in uporabo
storitev javne službe
4.1	Odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode
12.	člen
(opremljenost z javno kanalizacijo)
Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje
komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. Območje aglomeracije mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno v skladu s predpisom, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
13.	člen
(opremljenost območij izven meja aglomeracij)
(1)	Lastnik objekta na območju izven meje aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
-	odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,
-	mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo,
manjšo od 50 FE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz
8.	člena uredbe o odvajanju	in	čiščenju
komunalne odpadne vode, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali
-	čiščenje v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KRK.
(2)	Obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena ni potrebno upoštevati, če gre za izjeme, ko ni potrebno upoštevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena so določene z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
4.2	Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo
4.2.1 Priključitev na javno kanalizacijo
14.	člen
(priključitev na javno kanalizacijo)
(1)	Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
(2)	Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
(3)	Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vjavno kanalizacijo.
(4)	Lastnikobstoječegaobjekta v aglomeraciji, kjer
je opremljenost z javnokanalizacijopredpisana, ali v aglomeraciji, kjeropremljenost z javnokanalizacijonipredpisana, aglomeracija pa je opremljena	z	javnokanalizacijo,
alilastnikobstoječegaobjektaizvenmejaaglomeracij e, pa je omogočenoodvajanje v javnokanalizacijososednjeaglomeracije, če je dolžinakanalizacijskegapriključkamanjša od 100 m in	pri	tem	ne
nastanejonesorazmernovisokistroškigledenakoristi za okolje, mora za komunalnoodpadnovodo, kinastaja	v	tem	objektu,
zagotovitipriklopnajavnokanalizacijskoomrežjenajp ozneješestmesecevpozačetkuobratovanjakomuna Inečistilnenaprave,	kizaključuje	to
javnokanalizacijskoomrežje, alinajpozneješestmesecevpopridobitiuporabnegad ovoljenja za javnokanalizacijskoomrežje, če je to javnokanalizacijskoomrežjepriključenonakomunal nočistilnonapravo.
(5)	Lastnikobstoječegaobjekta v aglomeraciji, za
katerega se zagotoviodvajanje in čiščenjekomunalneodpadnevode	v
malikomunalničistilninapravi,	mora
zagotovitipriklopnamalokomunalnočistilnonapravo za
čiščenjekomunalneodpadnevodeiztegaobjektanaj
pozneješestmesecevponjenivgradnji. (6)Lastniknovegaobjekta,	ki	je
naobmočjuaglomeracijedoločene	v	4.
odstavkutegačlena	se	mora
priključitinakanalizacijskoomrežje	v	6.
mesecihpoizgradnjiobjektaoziromapredvselitvijo v objektoziromapredpričetkomuporabeobjekta.
15.	člen
(kanalizacijski priključek)
(1)	Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
(2)	Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda.
(3)	Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta.
(4)	Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko
uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne	službe. O	izgradnji
kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo.
(5)	Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji.
(6)	Če uporabnik ne poveri gradnje
kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora	zaračuna	izvajalec	javne	službe
uporabniku na podlagi	veljavnega	cenika	izvajalca
javne službe.
(7)	Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski
priključek	v skladu	z določbami tehničnega
pravilnika.
(8)	Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika.
(9)	Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti.
16.	člen
(prijava gradnje kanalizacijskega priključka)
(1)	Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom
gradnje	kanalizacijskega	priključka prijaviti
izvajalcu javne službe	začetek	gradnje
kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika.
(2)	K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:
1.	pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
2.	potrjen izris iz katasterskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
3.	grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,
4.	dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če
investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe.
17.	člen
(priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo)
(1)	Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila.
(2)	Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
•	je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
•	odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi,
•	izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz 16. člena tega odloka.
4.2.2	Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije
18.	člen
(odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije)
(1)	Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacijo je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta.
(2)	Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3)	Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo.
(4)	Izvajalec javne službe odklopi priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. Izvajalec javne službe mora uporabnika o tem pisno obvestiti s priporočeno pošiljko.
4.3	Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč
19.	člen
(prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
(2)	Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe.
4.4	Prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode
20.	člen
(trajna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)
(1)	Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:
•	z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
•	stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
•	odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
•	kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
•	če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom,
•	če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
•	če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.
(2)	Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
(3)	Odvajanje komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.
(4)	Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so
nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno	kanalizacijo
poravnati	uporabnik.	Uporabnik	je dolžan
poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.
(5)	Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.
21.	člen
(začasna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode)
(1)	Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2)	O prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.
(3)	V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.
22.	člen
(prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode v primeru višje sile)
(1)	V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne odpadne vode.
(2)	Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
(3)	Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
4.5	Aglomeracije, ki niso opremljene z javno kanalizacijo
23.	člen
(obveznosti upravljavca male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 FE)
(1)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata.
(2)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:
1.	izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo,
2.	navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
3.	vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
4.	poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
5.	dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,
6.	podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in
7.	podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.
(4)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6. in 7. točke pa najmanj pet let.
(5)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti:
- podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode ali analizne izvide iz osmega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali - dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
24.	člen
(obveznosti lastnika objekta)
(1)	Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
-	obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 30 dni po začetku njenega obratovanja,
-	uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
(2)	Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
-	skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode oziroma
-	skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(3)	Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice.
(4)	Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let.
(5)	Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka.
4.6. Evidence
25.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
4.7	Obveščanje uporabnikov javne službe
26.	člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
-	na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in
-	o pogojih odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 FE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode pisno obveščati:
-	na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,
-	na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
-	o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
-	o rokih in času izvedbe pregledov.
(3)	Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5)	Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve.
5	Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi
27.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev
izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
28.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1)	Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
•	zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
•	omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
•	redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
•	redno kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe,
•	pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
•	obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
•	redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na podlagi izdanih računov,
•	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
•	dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,
•	dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne odpadne vode,
•	uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelavno v skladu s predpisi,
•	če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
•	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in obračun stroškov,
•	dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,
•	dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,
•	upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2)	Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
29.	člen (prepovedi)
(1)	Uporabnik ne sme vjavno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko:
•	povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
•	povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
•	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
•	povzročala,	da v kanalih nastajajo
škodljivi plini,
•	povzročala	ogrevanje odpadne vode
preko predpisane temperature,
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
•	vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2)	V primeru, da nastane na objektih in napravah
javne	kanalizacije	škoda zaradi nepravilnega
ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
30.	člen
(obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2)	Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti
kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3)	Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
6	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
31.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
32.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
33.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1)	Javna kanalizacija je javna infrastruktura
lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
(2)	Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3)	Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(4)	Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem.
(5)	Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti
lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
34.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1)	Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 FE, v katere se odvaja odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
(2)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju.
8	Cene storitev javne službe
35.	člen
(oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik drugh storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(3)	Cenik drugih storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine.
9	Javna pooblastila izvajalca javne službe
36.	člen
(javna pooblastila)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
(4)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s
pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5)	Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
10	Nadzor nad izvajanjem javne službe
37.	člen
(nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
11	Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka
41.	člen
(tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(2)	Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
12	Kazenske določbe
42.	člen (prekrški)
(1) Z globo 1000 € se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
•	se ne priključi na javno kanalizacijo na območjih kjer je priključitev obvezna,
•	uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,
•	pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe,
•	priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno,
•	ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,
•	prekine odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku,
•	v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju s predpisi,
•	ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
(2)	Z globo 250 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 250 € se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
13	Prehodna in končna določba
43.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 10/2009).
44.	člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi.
Številka: 007-9/2016 Datum: 31.5.2016 Župan, Jurij Borko, l.r
Na podlagi določila 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 332/1993,	30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP,
38/2010-ZUKN, 57/2011), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) in 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016 ) je Občinski svet Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji dne 31.5.2016 sprejel
Odlok
o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Središče ob Dravi
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Središče ob Dravi.
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ,	pooblaščen za	sklenitev
koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
II.	PREDMET JAVNE SLUŽBE
2.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
•	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
•	prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 FE, in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb;
•	čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
•	zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 FE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb;
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
III.	OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, UPORABNIKI TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV
3.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Središče ob Dravi(v nadaljevanju: občina).
4.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom sprejetim po javnem pooblastilu.
(2)	Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejtimi predpisi.
IV.	POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
5.	člen (pogoji)
(1) Koncesionarje lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar se podrobneje določijo v razpisni dokumentaciji.
(4)	Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu, predložiti izvedbeni program izvajanja dejavnosti javne službe na območju občine z oceno stroškov.
V.	JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU
6.	člen
(javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Izvajalec javne službe lahko v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(3)	Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi.
VI.	SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
7.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.
VII.	OBSEG MONOPOLA
8.	člen
(obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.
VIN. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
9.	člen
(začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
10.	člen
(trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 10. let.
IX.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
11.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
X.	NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA
12.	člen
(koncesijska dajatev)
(1)	Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XI.	NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo občinski svet, župan in občinska uprava.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave.
XII.	PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen
(odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
• če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XIII.	NAČIN PODELITVE KONCESIJE
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent izbere koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona o javnem naročanju.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
(4)	Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni javni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis.
21.	člen
(vsebina javnega razpisa)
(1)	Objava javnega razpisa vsebuje najmanj:
•	navedbo, da gre za podelitev koncesije za opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka,
•	ime in sedež občine,
•	predmet, naravo ter obseg storitev in območje izvajanja javne službe,
•	začetek in	predviden čas trajanja
koncesijskega razmerja,
•	postopek izbire koncesionarja,
•	kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
•	kraj in rok za predložitev vlog ter pogoje za njihovo predložitev,
•	zahteve glede vsebine vlog,
•	pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in so določeni v 5. členu tega odloka ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,
•	pogoje za predložitev skupne vloge,
•	merila za izbiro najugodnejšega kandidata in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika,
•	naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
•	rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2)	V času objave javnega razpisa imajo zainteresirane osebe možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti visokošolsko strokovno izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja opravljanja javne službe, za katerega se podeljuje koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog. V primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz 20. člena tega odloka mora imeti vsaka občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji.
(2)	Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga.
(3)	Postopek konkurenčnega dialoga se začne z javnim razpisom v skladu z določili prejšnjega člena.
(4)	Občina v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitvah za opravljanje javne
službe iz 1. člena tega odloka. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih načina izvajanja javne službe ter rešitve po potrebi med seboj primerja. Občina nadaljuje konkurenčni dialog s kandidati vse dotlej, dokler ne najde rešitve, ki ustreza njenim ciljem in potrebam.
(5)	Med konkurenčnim dialogom mora občina zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov.
(6)	Po odločitvi, da je dialog zaključen, občina obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga in jih pozove, da predložijo končne ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za opravljanje javne službe.
(7)	Javni partner sme od kandidata, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskriminatorni učinek.
(8)	Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo postopka izbire koncesionarja, ki s tem odlokom niso urejena, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.
XIV.	ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka 22. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
XV.	ORGAN, POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.
(2)	Župan je dolžan seznaniti občinski svet o poteku postopka podelitve koncesije in vsebini koncesijske pogodbe.
XVI.	DRUGE SESTAVINE POTREBNE ZA DOLOČITEV IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
1.	Prenos koncesije
25.	člen
(prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe na drugega koncesionarja le v primeru, če izbrani koncesionar več ne izpolnjuje pogojev za izvajanje javne službe, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
2.	Višja sila
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. Razmerje v zvezi z načinom izvajanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah, se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen
(odgovornost za škodo)
Koncesionarje v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasen prevzem
28.	člen
(začasen prevzem)
V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne
službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
29.	člen
(vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
6.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
XVII.	KONČNA DOLOČBA
31.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi.
Številka: 007-10/2016 Datum: 31.5.2016 Župan, Jurij Borko, l.r
Na poOlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi b /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, č 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/2015-i ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja n /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, a 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odi. US: U-l-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt,	57/2008-ZFO-1,	108/2009,
48/2012, 57/2012, 93/2013 in 56/15), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013), 3. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 in 69/2015), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012), 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št.
4/2016), je Občinski svet Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji, dne 31.5.2016, sprejel
ODLOK
o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Središče ob Dravi
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
(uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6.	vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
7.	cene storitev javne službe,
8.	javna pooblastila izvajalca javne službe,
9.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
10.	kazenske določbe,
11.	druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
4.	člen
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
•	omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;
•	zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
•	zagotoviti obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov preden se jih odstrani po postopku v skladu s predpisi ali z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov
•	zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;
•	uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov';
•	zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
5.	člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.	člen (pojmi)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
7.	člen
(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1)	Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,
•	strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,
•	financiranje dejavnosti javne službe,
•	opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.
(2)	Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja občinska uprava.
(3)	Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe.
8.	člen
(subsidiarno ukrepanje)
(1)	Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2)	Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3)	Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
2.	ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
9.	člen
(oblika opravljanja javne službe)
Javne službe iz prvega člena tega odloka se opravljajo s podelitvijo koncesijena celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugo zakonodajo.
3.	VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
3.1 Vrsta in obseg storitev javne službe
10.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe.
(2)	Storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov obsegajo:
• storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih,
•	storitve prevoza določenih vrst
komunalnih odpadkov	do centra za
ravnanje z odpadki;
•	storitve predhodnega	skladiščenja
komunalnih odpadkov	zaradi oddaje
odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi,
(3)	Storitve javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsegajo:
•	storitve obdelave mešanih komunalnih
odpadkov (ki vključuje sortiranje, s katerimi se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti odpadkov, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti	za njihovo
predelavo);
•	storitve predhodnega	skladiščenja
komunalnih odpadkov	zaradi oddaje
odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje ali odstranjevanje v skladu s predpisi vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi
•	storitve skladiščenja odpadkov pri izvajalcu obdelave do njihove predelave ali odstranjevanja.
(4)	Storitve javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obsegajo:
•	storitve odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov ali odstranjevanje po drugem postopku v skladu s predpisi.
(5)	Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
11.	člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1)	Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2)	Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
• pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
•	pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
•	pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(3)	Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4)	Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5)	Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6)	Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7)	Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in jo uporabljajo občasno, oz. v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča. Pogoji zbiranja se določijo v tehničnem pravilniku.
(8)	Izvirni povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu javne službe in z njim skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov.
3.1.1. Zbiranje komunalnih odpadkov
12.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
•	papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
•	drobna odpadna embalaža iz stekla,
•	drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
•	drobna odpadna embalaža iz kovine,
•	biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),
•	mešana odpadna komunalna embalaža,
•	kosovni odpadki,
•	nenevarni odpadki
•	druge vrste odpadkov v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov Uredbe o odpadkih.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3)	Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in s premično zbiralnico nevarnih frakcijpod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
13.	člen
(prevzemanje komunalnih odpadkov)
(1)	Storitve prevzemanja komunalnih odpadkov obsegajo:
•	prevzemanje na prevzemnih mestih :
-	bioloških odpadkov,
-	mešanih komunalnih odpadkov,
-	kosovnih odpadkov.
•	v zbiralnicah ločenih frakcij:
-	odpadne embalaže,
-	ločenih frakcij,
•	v zbirnih centrih:
-	odpadne embalaže,
-	ločenih frakcij,
-	nevarnih frakcij,
-	mešanih komunalnih odpadkov,
-	kosovnih odpadkov.
(2)	Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
•	redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij,
•	redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3)	Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program
za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu.
14.	člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže komunalnih odpadkov iz 12. člena tega odloka.
(2)	Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
•	v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev;
•	najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih;
•	najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci.
(3)	Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij in odpadne embalaže v center za ravnanje z odpadki.
(4)	Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko izvajalec javne službe organizira prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže po sistemu “od vrat do vrat”. Na območju, kjer se vse ali del ločenih frakcij in odpadne embalaže zbira po sistemu “od vrat do vrat” izvajalcu javne službe ni potrebno zagotoviti zbiralnic ločenih frakcij za tiste ločene frakcije in odpadne embalaže za katere je organizirano zbiranje “od vrat do vrat”.
15.	člen
(zbiralnice nevarnih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora za prevzemanje
nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnicev zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi	posodami	ali zabojniki za
prevzemanje nevarnih	frakcij komunalnih
odpadkov.
(2)	Izvajalec javne službe zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku.
(3)	Izvajalec javne službe mora najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici povzročitelje obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
16.	člen
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic)
(1)	Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2)	Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. Če izvajalec zbira vse vrste komunalnih odpadkov od vrat do vrat, zbiralnic ni potrebno organizirati.
(3)	Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
•	povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
•	se komunalni odpadkiprepuščajo in začasno hranijo tako, daje možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
•	na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
•	lahko komunalne odpadke prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so izvirni povzročitelji iz gospodinjstev.
(4)	V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(5)	Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
17.	člen
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem terminskem planu odvozov prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 120 I, 240 I, ali 1100 I ali drugi volumen določen s tehničnim pravilnikom.
(2)	Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov,ki jih določa tehnični pravilnik,
se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov na območju občine v skladu s sprejetim letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami.
18.	člen
(velikost in število obveznih posod za posamezne uporabnike)
(1)	Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(2)	Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
(3)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov na prevzemnih mestih.
(4)	Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oz. povečanje števila posod ali zabojnikov.
19.	člen
(prevzemna mesta)
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
20.	člen (zbirna mesta)
(1)	V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih zemljiščih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2)	Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike takoj vrne na zbirno mesto.
(3)	Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta.
21.	člen (zbirni center)
(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru	obratovalnega časa zagotavlja ločeno
zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
•	papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
•	steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
•	plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih plastičnih materialov,
•	odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
•	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
•	oblačila,
•	tekstil,
•	jedilno olje in maščobe,
•	barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
•	baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
•	električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
•	kosovne odpadke.
(2)	V zbirnem centru se lahko zbirajo tudi druge vrste komunalnih in drugih odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem javne službe.
(3)	Pravnim osebam ni dovoljena uporaba zbirnega centra.
(4)	V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 11. členom tega odloka,
(5)	Zbirni center zagotovi občina, lahko tudi izvajalec javne službe. Občina se lahko dogovori z drugimi občinami o ureditvi skupnega zbirnega centra.
22.	člen
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1)	Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
•	povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
•	se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
•	na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(3)	V zbirnem centru mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(4)	Brskanje po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru ter odnašanje oz. odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano, razen za izvajalca javne službe.
23.	člen
(prevzemanje kosovnih odpadkov)
(1)	V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat oziroma na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena.
(2)	V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi
prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
(3)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.
(4)	Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
24.	člen
(javne prireditve)
(1)	Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 500 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Če se na prireditvi pričakuje manj kot 500 udeležencev mora organizator zagotoviti posode ali zabojnike za mešane komunalne odpadke. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo.
(2)	Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
3.1.2. Obdelava komunalnih odpadkov
25.	člen
(obdelava komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, v kar sodi tudi sortiranje ločeno zbranih odpadkov.
26.	člen
(razvrščanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
•	odpadna komunalna	embalaža (vse
frakcije),
•	druge ločene frakcije	(papir, steklo,
kovine), ki niso odpadna komunalna embalaža,
•	biološki odpadki,
•	kosovni odpadki,
•	nevarni odpadki.
3.1.3	Odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov
27.	člen
(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov)
(1)	Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(2)	Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.
(3)	Za obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v sortirnicah mešanih komunalnih odpadkov ali na centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(4)	Odstranjevanje obdelanih komunalnih odpadkov po postopkih, ki ni odlaganje na odlagališča ima prednost pred odlaganjem na odlagališča nenevarnih odpadkov.
4.	POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
28.	člen
(pogoji obratovanja)
(1)	Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
•	nabavo in vzdrževanje opreme, kar se določi s tehničnim pravilnikom;
•	redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem, kar se določi s tehničnim pravilnikom;
•	urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;
•	zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
•	evidentiranje števila posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.
•	druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2)	Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:
•	čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
•	čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
•	škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,
•	škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino.
29.	člen
(register prevzemnih mest)
(1)	Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
•	lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije in odpadno komunalno embalažo;
•	identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki,biološke odpadke, ločene frakcije in odpadno komunalno embalažo;
•	ulica in hišna številka stavbe.
(2)	V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:
•	firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,
•	število članov posameznega gospodinjstva v večstanovanjski stavbi,
•	velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku,
•	obračunska količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov po posameznem uporabniku.
30.	člen
(javna obvestila)
(1)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
•	lokaciji	zbiralnice ali zbirnega centra;
•	času	obratovanja zbiralnice nevarnih
frakcij ali zbirnega centra;
•	ločenih ali nevarnih frakcijah in odpadne komunalne embalaže, ki se prepuščajo;
•	načinu	prepuščanja ali oddajanja ločeno
zbranih frakcij in odpadne komunalne embalaže
•	načinu	predvidene obdelave ali oddajanja
ločeno	zbranih frakcij in odpadne
komunalne embalaže,
•	drugih pogojih za prevzem.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
•	območju in načinu prepuščanja bioloških odpadkov;
•	drugih pogojih za prepuščanje bioloških odpadkov;
•	pogojih, pod katerimi se zbrani bioloških odpadki oddajajo v obdelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev.
31.	člen
(redno obveščanje)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
•	izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in odpadne komunalne embalaže in jih prepuščajo v embalažnih vrečah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
•	izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
•	prepuščajo ločene frakcije in odpadne komunalne embalaže, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
•	hranijo ločene in nevarne frakcije varno in
neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo	ali oddajo izvajalcu javne
službe,
•	ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij in odpadne komunalne embalaže z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
•	prepuščajo	odpadna zdravila, odpadna
olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
•	prepuščajo	kosovne odpadke in opremo,
ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in
•	razstavijo	kosovni odpadek večjih
dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(2)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega
obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
•	prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom;
•	izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih;
•	varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.
5.	PRAVICE IN OBVEZNOSTI
UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
32.	člen
(pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo pravico:
•	do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
•	do uporabe skupne posode ali zabojnika pri večstanovanjskih stavbah.
•	do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, kar se podrobneje določi s tehničnim pravilnikom.
(2)	Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:
•	prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi tehničnega pravilnika oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika, in če
•	ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah
(3)	Izvajalec javne službe lahko zahteva povečanje velikosti in/ali števila posod, če so komunalni odpadki odloženi izven posode oz. zabojnika za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov ali v drugih primerih določenih s tehničnim pravilnikom.
33.	člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
•	obvestiti izvajalca javne	službe o
spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe na	posebnem
obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
•	redno prepuščati komunalne	odpadke in
jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
•	zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu;
•	zagotoviti, da so pokrovi	posod ali
zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
•	vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto;
•	zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta;
•	uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
34.	člen (prepovedi)
Imetnikom odpadkov je prepovedano:
•	prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
•	mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
•	prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
•	prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
•	sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
•	nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
•	odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
•	prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;
•	brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
•	pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje;
•	opustiti uporabo storitev javne službe,
•	ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2)	Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano, razen suhega vrtnega odreza.
6.	FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
35.	člen
(viri financiranja storitev javne službe)
Viri financiranja storitev javne službe so:
•	plačila uporabnikov za storitev javne službe,
•	sredstva od prodaje ločenih frakcij,
•	drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
36.	člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz dolgoročnega kreditiranja,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7.	VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
37.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)
(1)	Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo:
•	zemljišča in objekti zbiralnic;
•	zemljišča in objekti zbirnih centrov;
•	zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah.
(2)	Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3)	Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
(4)	Infrastrukturni objekti so lahko tudi v lasti izvajalca javne službe, če jih lahko pod pogoji iz tega odloka uporablja vsakdo.
38.	člen
(oprema izvajalca javne službe)
Opremo, kije potrebna za izvajanje javne službe v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:
•	vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
•	delovni stroji,
•	premične zbiralnice nevarnih frakcij,
•	posode in zabojniki za prepuščanje vseh komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij v zbiralnicah,
•	vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov,
•	druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe.
8.	CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
39.	člen
(oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.
9.	NADZOR
40.	člen
(nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
10.	JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
41.	člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
11.	PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA
ODLOKA
42.	člen
(tehnični pravilnik)
(1)	Na predlog izvajalca javne službe sprejme občinski svet tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
•	opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
•	tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
•	tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
•	tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
•	minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;
•	podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;
•	podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
•	druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(3)	Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
12.	KAZENSKE DOLOČBE
43.	člen
(prekrški uporabnikov)
(1) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
•	v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika,
•	na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika,
•	ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice,
•	ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov,
•	če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve,
•	če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe,
•	ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta,
•	prepušča odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom,
•	meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj,
•	prepušča odpadne prenosne baterije ali
akumulatorje kot	mešani komunalni
odpadek,
•	prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,
•	sežiga ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
•	namešča posode	ali zabojnike za
odpadke zunaj predvidenega mesta,
•	odlaga odpadke	ob posodah ali
zabojnikih,
•	prepušča odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov,
•	brska po posodah ali zabojnikih ter razmetava odpadke,
•	piše na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje,
Na podlagi določila 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 332/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) in 13. člena Statuta Občine
•	opusti uporabo storitev javne službe,
•	ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki,
•	ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.
(2)	Z globo 150 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 100 se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
13.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Občine Ormož št. 12/1-2007 - UPB1).
45.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi.
Številka: 007-7/2016 Datum: 31.5.2016 Župan, Jurij Borko, l.r
Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 4/2016) je Občinski svet Središče ob Dravi na svoji 15. redni seji dne 31.5.2016 sprejel
Odlok
o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obveznih lokalnih
gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Središče ob Dravi
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
II.	PREDMET JAVNE SLUŽBE
2.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
Javna služba po tem odloku obsega:
•	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
•	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in
•	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
III.	OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, UPORABNIKI TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV
3.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju občine.
4.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnim aktom sprejetim po javnem pooblastilu.
(2)	Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejtimi predpisi.
IV.	POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
5.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(3)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar se podrobneje določijo v razpisni dokumentaciji.
(4)	Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu, predložiti izvedbeni program izvajanja dejavnosti javne službe na območju občine z oceno stroškov.
V.	JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU
6.	člen
(javno pooblastilo)
(1)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi.
VI.	SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
7.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.
VII.	OBSEG MONOPOLA
8.	člen
(obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.
VIN. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
9.	člen
(začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
10.	člen
(trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 10. let.
IX.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
11.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
X.	NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA
12.	člen
(koncesijska dajatev)
(1)	Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XI.	NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
13.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo občinski svet, župan in občinska uprava.
(2)	Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave.
XII.	PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
• v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen
(odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen
(odvzem koncesije)
(1)	Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XIII.	NAČIN PODELITVE KONCESIJE
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent izbere koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona o javnem naročanju.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
(4)	Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni javni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis.
21.	člen
(vsebina javnega razpisa)
(1) Objava javnega razpisa vsebuje najmanj:
•	navedbo, da gre za podelitev koncesije za opravljanje javne službe iz 2. člena tega odloka,
•	ime in sedež občine,
•	predmet, naravo ter obseg storitev in območje izvajanja javne službe,
•	začetek in predviden čas trajanja koncesijskega razmerja,
•	postopek izbire koncesionarja,
•	kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
•	kraj in rok za predložitev vlog ter pogoje za njihovo predložitev,
•	zahteve glede vsebine vlog,
•	pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in so določeni v 5. členu tega odloka ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,
•	pogoje za predložitev skupne vloge,
•	merila za izbiro najugodnejšega kandidata in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika,
•	naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
•	rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2) V	času objave javnega razpisa imajo
zainteresirane osebe možnost vpogleda v razpisno dokumentacijo.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti visokošolsko strokovno izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja opravljanja javne službe, za katerega se podeljuje koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog. V primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz 20. člena tega odloka mora imeti vsaka občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji.
(2)	Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga.
(3)	Postopek konkurenčnega dialoga se začne z javnim razpisom v skladu z določili prejšnjega člena.
(4)	Občina v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitvah za opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih načina izvajanja javne službe ter rešitve po potrebi med seboj primerja. Občina nadaljuje konkurenčni dialog s kandidati vse dotlej, dokler ne najde rešitve, ki ustreza njenim ciljem in potrebam.
(5)	Med konkurenčnim dialogom mora občina zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov.
(6)	Po odločitvi, da je dialog zaključen, občina obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga in jih pozove, da predložijo končne
ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za opravljanje javne službe.
(7)	Javni partner sme od kandidata, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskrimonatorni učinek.
(8)	Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo postopka izbire koncesionarja, ki s tem odlokom niso urejena, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.
XIV.	ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka 22. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
XV.	ORGAN, POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.
(2)	Župan je dolžan seznaniti občinski svet o poteku postopka podelitve koncesije in vsebini koncesijske pogodbe.
XVI.	DRUGE SESTAVINE POTREBNE ZA DOLOČITEV IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
1. Prenos koncesije
25.	člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe na drugega koncesionarja le v primeru, če izbrani koncesionar več ne izpolnjuje pogojev za izvajanje javne službe, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
2.	Višja sila
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občina v nepredvidljivih okoliščinah. Razmerje v zvezi z načinom izvajanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah, se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen
(odgovornost za škodo)
Koncesionarje v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasen prevzem
28.	člen
(začasen prevzem)
V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost	koncedenta za
ravnanje koncesionarja
29.	člen
(vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
6.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
XVII.	KONČNA DOLOČBA
31.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi.
Številka: 007-8/2016 Datum: 31.5.2016 Župan, Jurij Borko, l.r
Za izdajanje in tiskanje je odgovorna tajnica Občine Središče ob Dravi: Jelka Zidarič Trstenjak