mer- mmmm^m / Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. & ^ Glas Naroda List slovenskih delavcev v c/tmerikL We first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. i> Entered as Second-Class matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under the act of congress of march 3, 1879. Stev. INEW YORK, v ponedeljek:, 3O. novembra, 1Q03, Leto X, K materam domov. "Zeleni" žele potovati brezplačno v Evropo; na-selniška oblast jim pa prostega potovanja neče preskrbeti. Kdor hoče potovati v zabavo, mora plačati. Pri nas .ie postalo zelo mrzlo. Zima je pred vratmi in včeraj je skušalo že snežiti, tako. da bi sedaj marsikak nežen sinček bil raje doma v gnezdu, mesto v tujini, kjer mora sam za-se skrbeti. Število onih, kterim tukaj ne ugaja, in kteri bi na stroške "regimenta" potovali rado nazaj v Evropo postaja dan za dnevom večje. Vsaki dan prihajajo taki Jeremiati na Ellis Island, kjer plakajo pri uradnikih in se pritožujejo o sili in bedi. Večina njih trdi. da so — neozdravljivo bolni, radi česar ne morejo opravljati težkega dela. Ako jih pa zdravniki preiščejo, potem se navadno dožene, da so navadni švindlerji, kteri so spadali v Evropi k tamošnjim "boljšim" kropom, v kolikor se o takih v Evropi sploh govoriti zaniore. Kadar iščejo delo, potem se postavijo običajno v zadnje vrste, tako, da jih nihče ne vidi. "Zeleni" splošno mislijo, da jih na-selniška oblast mora poslati v domovino, ako so bolni in brez denarja. Temu pa naravno ni tako, kajti na- šel niš ka oblast pošlje naseljence, I kterim je že dovolila izkrcati se, le rcdkokedaj nazaj v domovino. Tako se je zgodilo z nekim Frank Seilerjem, kteri je bil v Nemčiji prostovoljec. On je prišel te dni k nemškemu konzulatu, kjer je prosil, naj ga pošljejo nazaj, ker nima denarja in ker pa — srce boli. Na Ellis Isl-andu so ga preiskali in pronašli, da je za delo zmožen. Na to so mu svetovali, ako hoče potovati v zabavo, da si v to potrebni denar saj pošteno zasluži. < Minolo soboto so poslali nazaj v Evropo Ivana Frankovjaka, po poklicu premogarja in Pavla Kantor-ja, mesarja, oba iz Vratislave, ker sta bila pogodbena delavca. Oba sta namreč trdila, da imata delo že obljubljeno in da bi inače semkaj ne prišla. V soboto se je izkrcalo 972 potnikov parnika "Touraine", 4S1 iz "Philadelphije" in 3050 iz "Neapolitan Prince". Vedno boljši tek. Panama dobi vse otoke v okviru svojih mej; potem dobe otoke Zjedinjene države kot premogove postaje. "Zgubljenav sestra." Newyorska kronika. . Roosevelt v "nevarnost i". Kakor smo že poročali, pisal je mi-noli petek v naše mesto predsednik Roosevelt, da se udeleži pogreba svojega strica James King Gracie. Ko je bil predsednik v cerkvi zadnje večerje na 20. ulici in 6. Avenue, so policaji skoraj vso ccrkev zasedli, tako, da so bili nekteri v neposredne j pred-sednikovej bližini. Kljub temu se je pa nekemu oči vidno slaboumnemu starčeku posrečilo priti do predsedni ka in mu izročiti v roko pismo. Ka kor je prišel v cerkev, tega nihče ne ve. Vsiljivca so naravno takoj zaprli. Ime mu je Arthur P. Deming, star je 65 let in doma iz Jersey City, N. J. On trdi, da je izdelovalec oglja za medicinske svrhe. Na policijskej postaji je naznanil, da je izumil neke vrste oglje, ktero ozdravi vsako bolezen. Pri njem so našli tudi mnogo tacega oglja. Tluntington ostavil 54 milijonov. Železniški magnat Collis P. Huntington, kteri je umrl 1. 1900 je ostavil v našej državi zemljišča za $2S, 301,756, dočim je njegovo osobno premoženje vredno $26,505,540. Imenovano premoženje so sedaj po njem razdelili njegovim dedičem in sicer: njegovej vdovi Arabelli D. Hanting-tonovi, Izaku E. Gatesu in Charles II. Tweed. Washingtonske novosti. Osveta stare device. Minolo soboto zagovarjal se je pri "tombs" policijskem sodišču motor-man Tom Jennings, ker je bil obtožen, da je ravnateljico ljudske šole št. 196 Bronx Borough, gospodično Mary Shiresovo in učiteljico gdč. May E. Thomovo, psoval. Jenningsova llletna nčerka je hodila v razred gospodične Thcmove. Pri računstvu je pa deklica decimalno točko postavila na napačno mesto, radi česar sta se učenka in učiteljica sprli, na kar je slednja učenko zapodila domov. Takoj na to je pa papa Jennings prišel v šolo, poln "najsvetejše" jeze, kjer je pričel na vse grlo kričati, radi česar je ravnateljica postala naravno histerična. Učiteljice gospodična Morrisova je pa kalilca miru vrgla na ulico. Jennings je potem pisal šolskemu superintendentu Seth T. Stewartu, da je ona šola popolnoma demoralizi-rana in da je ravnateljica "neumna stara devica", radi česar so motor-raana zaprli. Jenningsa bod zopet v sredo zaslišali. Kočijaž ponesrečil Voz poulične železnice na Amsterdam Ave., je včeraj blizo 86. ulice povozil kočijo, ktero je vodil Patrick I la ves. Konj je bil na mesu usmrtec, koči i a razdejana. Kožjaž je smrtno poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico'. Motormana M. McCornicka so aretirali. Naročujt« i* priponrimjt« "Oka Nirtdft". Zrn «4o leto gtamm k tt.it A kongresu in senatu. Washington, 28. nov. Zbornica je včeraj po kratkem zborovanju sklenila, da se prično seje prihodnji torek. Vodja demokratov je protestiral, radi prepira, ki vlada že dolgo časa med zbornico in senatom, kar je vzrok, da niti zbornica, niti senat ne deluje. V istem smislu je govoril tudi Do Amons (dem. Mo.). Payne je trdil, da je bilo svoječa-sno v zbornici toliko vladarjev, kolikor članov. Na to je dobil dovoljenje govora Barthold (Mo.) .On je govoril o sve-tovnej razstavi v St. Louisu in po-vdarjal velike vspehe razstvane družbe. V senatu so preložili seje do torka. Včerajšnja seja je trajala le 25 mi-minut. Prisotnih je bilo le kacih 30 senatorjev, kteri so vložili nekaj predlogov. Radi cubanske pogodbe ni hotel nihče govoriti. Predlogi: Paterson, Tenn. Odprava sužnjištva na Filipinih in razve-ljavljenje pogodbe med Zjed. državami in sultanom od Sulu. Hepburn, HI. Pure Food Bili, z ozirom na meddržavno in inozemsko trgovino. Parker, N. J. Vstanovitev nove vojaške^ komisije za vojaške rezervacije. Člani komisije naj imajo po $3,000 letne plače. Isti. Zopetna vstanovitev vojaških kantin. Washington. D. C., 28. nov. Danes [ dopoludne dospel je semkaj colom-bijski posebni poslanik, general Re- ' yes. Na kolodvoru ga je sprejel ata-šej Tomas Herran jr., kteri ga je po-vedel v hotel Shoreham. Tekom do-poludneva ga je obiskal colombijski i poslanik senor Herran, kteri se je z ! njim posvetoval o položaju in ga po- I tem spremil v državni oddelek naše vlade. Vendar pa že naprej lahko trdimo, da bode misija generala Reyesa v Washingtonu popolnoma spodletela. Bodo 11 colombijskega odposlanca predstavili Rooseveltu ali ne, tudi še ni znano. Mogoče ga bode sprejel predsednik le kot "uglednega" ino-zemca, dočim bodo vsa politična vprašanja prepustili vojnemu tajniku. Washington, 28. nov. Z ozirom na zatrdila colombijskega generala Ca-ballero v New Orleansu, kteri je dejal, da se bode v kratkem napotilo 100,000 mož po kopnem proti Panami izdal je vojni oddelek naše vlade ukaz, vsled kteregamorajo naše čete na Istmu preprečiti vsak prihod colombijskega vojaštva v Panamo, pa bodi si, da slednje prihajajo po morju, ali pa po kopnem. Washington, 28. nov. Državni oddelek dobil je iz Bogote, Colombia, brzojav, da vlada v glavnem mestu še vedno velika razburjenost. Po mestu se splošno govori o mobilizaciji s ktero pa še niso pričeli. Panama, 30. nov. Tukajšnje časopisje poživlja vlado, naj proglasi otokeSan Andreas, Providence in Albuquerque, kakor tudi vse male otoke v Caraibskem morju pod 84. st. širine, svojim. V to je Panama namreč "Dovolj slare#w Tako trdi krvnik, ki bode usmrtil chicaške roparje; proti njim je vloženih šest obtožb radi umora. >--- Izpovesti roparjev ; jeden se bode pred šafotom oženil. Chicago, 111., 29. nov. "Umrli bode-ino, kakor smo si postlali in kakor smo živeli, junaški, ne boječi se niti Boga, niti vraga" — tako so se izjavili oni štirje roparji, kteri so tr? me-' sece tukajšnje mesto vznemirjali in v opravičena, kajti teritorijalne meje j izredno kratkem času umorili osem nove republike se nahajajo med 79 in ljudi in jih še več ranili. 84 st. širino, tako, da tudi ti otoki spadajo k Panami. Dosedaj so imenovani otoki spadali h colombijskej državi Bolivar. Na otokih prevladuje angleščina. Listi nadalje tudi predlagajo. da se potem imenovane otoke prepusti Zjed. državam za vstanovitev premogovih postaj. Colon, Panama, 30. nov. Častniki Harvey Van Dine, Peter Needer-meier in Emil Roeski, ktere so po daljšem boju minoli četrtek na preriji države Indiane vjeli, obnašajo se v policijskej postaji na Harrison St., kot pravi junaki in njihov že preje vjeti vodja Gustave Marx, kteri je v zaporu countyja, je ponosen na nje. Danes se je z ozirom na svoje tova francoskega parnika "Canada", kteri riše izrazil proti nekemu uradniku: je dospel semkaj iz Cartagene, poro- "Ali nisem imel prav, ko sem trdil, čajo, da v Colombiji težko pričaku-1 da mojih tovarišev ne bodo vjeli! .tejo posledice misije generala Rafa- predno še več ljudi ne bode vsmrte-ele Reyes v Washingtonu. Colombij-' nih" ci so zatrdno sklenili vprizoriti voj-j "Tako smo se dogovorili, namreč, sko proti Panami, ako se zadeva ne da bodemo streljali z namenom da poravna diplomatičnim potom. V,usmrtimo! Našo prisego smo izpol-Cartageni tudi krožijo vesti, da se nili." Tako so mladi roparji odgovo-vojaštvo v notranjih pokrajinah pri- rili na vsa vprašanja. Pokrajinski pravnik je izjavil, da se bode želja roparjev, kteri žele ju- pravlja na odhod proti Panami. Isti častniki nadalje tudi poročajo, da Cclombijci v Cartageni tamo-šnjemu ameriškemu konzulu niso sovražni. Polkovnik Torres, poveljnik vojaštva v Colonu za časa proglašenja neodvisnosti, se mora sedaj zagovarjati pred vojnim sodiščem in bode t ajbrže v smrt obsojen. Diplomatični orehi. Do skrajnosti. Madjarska obstrukcija nadaljnje s svojim delom. Budimpešta, 30. nov. V javnih in političnih krogih so zgubili sedaj tudi najmanjšo nado, da bi se politični položaj na Ogrskem izboljšal. Obstrukcija v državnem zboru je pričela s svojo staro taktiko. V soboto vršila se je zopet običajna dolga seja, ktera je trajala deset ur in pri kterej se je več razgrajalo, nego govorilo. Obstrukcija je ves čas razgrajala in stavila predloge, zahtevala glasovanja itd. Obstrukcija nam dovoljno doka zuje, da so bili dosedanji vspehi mi-nisterskega predsednika Štef. Tisza popolnoma ničevi, kljub temu, da je celo osobno napadal svojega avstrijskega tovariša. Prihodnost obeta biti še žalostneja, nego za časa lopova Khuen Hedervaryja. naški umreti, kmalo izpolnila. Pravda proti njirn se bode kmalo pričela in ker roparji izredno radi svoje zločine priznavajo, bodo kmalo uemr-teni. Sta riši, bratje in sestre mladih morilcev so jih včeraj obiskali v ječi. ^Njihove solze jih naravno ne morejo rešiti pred zasluženo kaznijo, kajti skoraj v vseh delih Chicaga plakajo tudi vdove in sirote, ker so jim lopovi njihove drage postrelili. V tragediji na naravno tudi roparjeve neveste ne manjka. Z starosti osivelo materjo roparja Van Dineja, prišla je v ječo tudi neka lepa deklica imenom Mamie Dunnova. Ona je dejala svojemu zaročencu: i a za skla-discem. papirnice zmrznil 871etni J. N. Hali iz French Mountain. . ~ V Hiil City, Kana., je skoraj ves Duzni del mesta zgorel. Škode je nad $100,000. — Princezinja Tereza od dinastije Kalakaua, vdova zastopnika Wilcoxa m drugi ugledni Kanaki so pričeli agitirati, da se hawaiiska stranka domaeinav združi z demokrati. Razni njegovi prijatelji, kteri mislijo, da je duhoven nedolžen, so če-stokrat vložili prošnje za pomilošče-nje, ktere so pa bile vedno brez-vspešne. Duhoven Hinshaw je bil obsojen 1. 1895 v Belleville, Ind. On se je namreč naveličal svoje soproge in je pričel ljubiti neko drugo mlado ženo iz svoje župnije. Radi tega sta se zakonska večkrat prepirala, česar posledica je bil umor. Duhoven je skušal tudi sebe usmrtiti, toda ker ga je bolelo, se je le lahko ranil. Ko 'so ju našli v njunej krvi, je lagal, da so ga napadli roparji, kteri so vstrelili njegovo soprogo. Tstaja Taqni Indijancev. Los Angeles, Cal., 28. nov. Iz države Sonore v Mehiki se poroča, da so Yaqui Indijanci zopet pričeli z vstajo. Pri Rapairo blizo Sagua La Grande posrečilo se je Indijancem po noči napasti sotnijo mehikanskega vojaštva. Indijanci so poklali vse vojake s polkovnikom Francisco Paca rardom vred. Na bojišču so potem našli le šest mrtvecev. Ostala trupla so bila raztresena daleč na okrog. Radi indijanske zmage vlada po vsej Sonori prava panika. Indijanci se bojujejo le proti Mehikancem, dočim puste ameriške rudarje v miru. Obstinatna knpčeralka s starinami. Dne 1. maja t. 1„ pričela je neka ženska g trgovino z "antikitetami", ktere je preje dolgo vrsto let nabirala Njena trgovina se nahaja v hiši 225 istoČna 24. ulica. S trgovino je pričela radi tega, ker v njenem stanovanju in kleti ni bilo več prostora. Potem je pa prišla American Express Co., ktera je kupila vsa zemljišča v onej okolici in tako tudi ono, na kterej je stala trgovina z starinami. Express Co. je zahtevala, da se ženska preseli in jej je hotela podariti stanarino za mesec dni. Ženska pa tega ni hotela storiti. Posledica tega je pa bila. da so delavci pričeli vse na okrog podirati hiše, toda ona je ostala v svojem shopu. Ker se je pa vodovod pod njeno hišo pokvaril, pritožila se je pri zdravstvenem uradu in Express Co. je morala vodovod popraviti, Trgovka se ni hotela poravnati drugače, nego za $2500, ktere svote jej pa imenovana družba neče plačati. Ekspedicija na Labrador. Montreal, Canada, 28. nov. Rev. Fred Swindlerhurst, po poklicu misijonar v Massanabie na Labradorju, poroča tukajšnjej "Star", da so mu vsi Indijanci, s kterimi se je 9ešel, naznanili, da so newyorski žurnalisti Leonidas Hubbard in njegovi spremljevalci še pri življenju in da potujejo proti Nitchewanu v Hudsonskem zalivu. Ako je to istina, potem od njih do junija ne bode nikakega poročila. Konec ploTitve na Hndsonn. Catskill, N. Y., 30. nov. Ker je postal mraz trajen, bodo plovitbo na gorenjem Hudsonu kmalo vstavili. Reka Hudson je namreč že polna ledu. Parnika "City of Hudson" in "Redfield", sta iz Catskill Point od-pljula v New York. Parnik 'Onteora' bode te dni odpljul v New York, da tam prezimi. V Catskill Creeku je že več ladij zamrzn'enih. Divje gosi so se pričele seliti. Duhoven in predsednik. Washington, D. C., 29. nov. Pomožnega duhovna od cerkve svetega Ivana v Altooni, Pa., morali so včeraj za nedoločen čas izročiti v vladi-no norišnico. On je namreč zaman skušal priti k predsedniku, da bi od njega dobil $2,999,999,99, ktero svoto je predsednik zanj nabral za neke — delnice. Razun tega se je hotel predsedniku tudi zahvaliti, ker mu je dal na razpolago jedno vojno ladijo in jedno križarko, da bi se peljal v Rim, kjer bi prisegel za katoliškega kardinala oziroma admirala. Ponlični promet t Chicagu. Chicago, HI.. 28. nov. Včeraj so pričeli z rednim prometom poulične železnice v južnem delu mesta. Lenoba je bolezen. Naslovna zatrjevanja učenih zdravnikov marsikoga iznenadijo, vendar je pa to resnično. Vsakdo izmed naa je že doživel trenotke, ure ali dneve, v kterih mu je bilo skoraj nemogoče delati; naša moč nakrat oslabi in mi postanemo povsem slabi in trudni. Drugim ljudem se to naravno dozdeva, da mi nimamo volej do dela, da smo indolentni in leni, dočim smo pa v resnici bolni. Sedež te bolezni je v krvi. Temu bi ne bilo odpomoči, ako bi ne bilo Trinerjevega zdravil-n55a. ^renke^a vina, ktero za stalno očisti kri ter jo ojači, in sicer povsem naravnim potom; ono prisili želodec k naravnemu in pravilnemu delovanju, tako, da prebavlja vsa jedila popolno. Dobro prebavi jen je pa pome-nja čisto kri. Trinerjevo ameriško grenko vino je pravi in popolni kriči-stilec in pomnoževalec krvi. Ono uredi Vaš želodec, jetra in vranico; ono Vam preskrbi novo kri ter izposluje jakost Vašim živcem in kitam. Živci postanejo elastični in zopet zmožni za delovanje. Izmučenost bode Vas takoj ostavil a, kakor hitro se povrne zdravje. Vino je dobiti po lekarnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL I, G Las Naroda", |tudi prvo storiti, ne da bi bilo treba ostaviti drupro. Ilazni narodi bodo morali pri tem strašno krvaveti, toda saj jih poznamo — oni bodo rado žrtvovali kri in življenje, samo, da dobe nove dežele za "kulturo". Ciat slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJA VEG. Lastnik: Publisher: FTtANK SAKSER, 10® Greenwich St.. New York Citv Na leto velja list za Ameriko ..$3—, „ pol leta............1,50. Za Evropo za vse leto . . cd o političnih odnošajih v starej zadolžene j Evropi. V Rimu in družili večjih italijanskih mestih, vršile so se toraj velike demonstracije, potom kterih je italijansko ljudstvo hotelo pokazati kako "iskreno" sovraži Avstrijo, ktera je prepovedala vstanoviti v Inomostu takozvano prosto italijansko vseučilišče. V ogrskem državnem zboru je pa prišlo zopet do velicega škandala, ker je hotela večina uvesti dvojne dr-žavnozborske seje na dan. Takoj na prvi pogled mora vsakdo vedeti, da ta malenkostna stvarica ni bila pravi vzrok prizorom, kteri so se vršili v državnem zboru, kajti prave vzroke je iskati v onem sovraštvu, ktero je tudi provzročilo, da je av-stro-ogrska monarhija danadanašnji tako razorana. Istotako se tudi Iti-ljani — izvzemši nekterih dijakov — ne zanimajo za italijansko uuiverzo v Inomostu. Pač pa je iskati vzroke protiavstrijskih demonstracij v Italiji v — splošnem sovraštvu do Avstrije. Imenovani dve dejstvi, namreč turško gospodarstvo v cesarstvu ITabs-buržanov in sovraštvo Italijanov do Avstrije, pa zamoreta vsekako v gotovih ozirih vpljivati tudi na razvoj položaja v Evropi. Evropski položaj je bil dosedtij po nekoliko odvisen od trozveze med Avstrijo, Italijo in Nemčijo na jednej, ter od dvozveze med Rusijo in Francijo na drugej strani. Na ta način so si vstanovile evropske državice za-jedno z Rusijo nekako ravnotežje. Vendar bode pa Avstrija radi neprestanih prepirov in radi skorajšnje neodvisnosti ogrske državne polovica kmalo prestala biti "velesila", tako, da se na njo ne bode več jemalo ozira. In baš radi tega bode potem tudi sedanje politično ravnotežje splavalo po vodi, radi cesar evropski diplo-matje v svojej rednej poslovnej nezvestobi že sedaj skušajo vstanoviti nove državne zveze, dasiravno so for-melno še starim zvezam zvesti. Nemški diplomatje skušajo sedaj izposlovati zvezo med Nemčijo in Rusijo. Uljudnosti, ktere izkazuje v novejšem času Nemčija Rusiji, marljivost, s ktero se v Nemčiji zaslediiiejo ruski beguni, nam dovolj jasno kažejo, da Rusija in Francija nista več taki prijateljici, kakoršni sta bili, pač pa da postaneta Rusija in Nemčija kmalo dobri politični znanki. Francija že dolgo časa skuša pridobiti Italijo na svojo stran, kar se jej je tudi posrečilo. V tacih okoliščinah je toraj demonstracija proti Avstriji prav umestna. Ako pride do novih političnih skupin j, kakor smo jih zgoraj označili, potem ostane Avstrija povsem osamljena in pripravljena za razkosanje kot žrtev raznih krokarjev, kteri že sedaj pričakujejo krog nje njene smrti in svojih deležev. Pri tem si zamoremo tudi povsem lahko predstaviti "rešitev balkanskega vprašanja po načinu delitve Poljske, kajti prava nesmisel je hoditi ropati v daljno Azijo in Afriko, ko je vendar še na domačih evropskih tloh toliko plena. V ostalem se pa zamore Osamljena Nemčija. Tg-lcdna berolinska revija "Gegen-wart" se v članku "Osamljena Nemčija" pritožuje, kako na vseh straneh narašča sovraštvo -oroti Nemcem. "Yes STet si leži v objemu, toda Nemčije se izogibljejo ali jo pa k večjemu obiskujejo radi uljudnosti. Nekdaj veseli angleški kralj počuti se v Parizu mnogo bolje, kakor pri svojem cesarskem sorodniku v vojaškem Be-rolinu, kjer imajo smisel le za spomenike in parade. V Zjedinjenih drža vah vlada kljub ljubeznivim poklo-nom nemških dostojanstvenikov in cesarskih daril, prav zdravo sovra-štvo^oper Nemce. Z vsiljivimi darili pomagamo naprej v napačni nadi, da imajo tudi v visoki politiki take malenkosti resnično veljavo. Avstrija koraka roko v roki z Rusijo ter ž njo urejuje balkanske zmede. Mi smo res osamljeni, in trozveza je le še v miru nekak nakit. V resnem trenotku pa gre Avstrija z Rusijo, in Italija z Francijo." Potem svetuje, da bi se obnovila nekdanja trozveza. "Ako se to zgodi, bo izključeno, da bi se Avstrija sporazumela z Rusijo proti volji in brez vednosti Nemčije; tudi bi tako sporazumi jen je ne bilo nevarno. Potem bi tudi lahko povsem drugače nastopali za nemški značaj v državi ob Donavi, ki bi brez strahu pred Rusijo svoje uporne Slovane in Ma-djare lahko ugnala. Ako se rusko-francoski zvezi pridružita še Anglija in Italija, nastane četverozveza, pred ktero bi bilo v nevarnosti evrop-ko in prekomorsko stališče Nemčije." Brez ovinkov bi se to izvajanje povedalo: Nemčija se čuti osamljeno, brez pravih prijateljev, trozvezi ne zaupa ter si želi političnega spletkarja, kakoršen je bil Bismarck, da bi ji pridobil zopet veljavo. "SI. N." Dopisi. Mohawk, Mich., 28. nov. Rojakom širom Amerike naznanjam, da je dne 17. t. m. ponesrečil naš rojak Ivan Molo pri delu v rudniku. Utrgala se je skala, ktera ga je na mestu usmrtila. Pokojnik je bil ud društva sv. Jožefa, N. II. Z. V starej domovini ostavlja ženo in pet otrok. Doma je iz poljanske župnije pri Črnomlju. Da nesrečniku omislimo verski po-oreb. naprosili smo župnika M. P., da ga spremi k zadnjemu počitku. Toda ta nam je odgowril, da ga ne pokoplje, ako ne plačamo — $25 za cerkev sv. Jožefa v Calumetu. To je zelo žalostno, kajti po mojem mnenju ej vera prva in potem še le denar. Nato smo naprosili francoskega župnika, kteri je izvršil vse potrebno, da smo nesrečniku priredili verski pogreb. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo imenovanemu duhovniku iz Phoe-nixa. Naročnik. Papirnatej domovini nismo hoteli odgovoriti radi praznika; zato pa danes to storimo. V svojem budalastem izvajanju Maslar sam priznava, kako izborno se je blamiral, ko se je duševno revše zaletelo v nas ter v svojem lažilističu lajalo: "Glejte katoliškega duhovna so napadli, ker se je kopal z dekleti!" Cemu neki blede to maslarče. ko mora vendar sam uvideti, da druzega ne ve, nego prikrivati resnico, samega sebe povzdigovati in dan za dnevom se blamirati. Da za mestece Ro-seland ni vedel, mu gotovo nihče ne zameri, kajti znano je, da je bil slab učenec, ker inače bi gotove z Moro-sta semkaj ne priromal. Kadar jih dobi po nosu, potem se vede, kakor koji pobalin, ki jih dobi po onem delu telesa, na kterega jih je tudi Maslar dobival še od svojega pokojnega visečega očeta. Puhloglavec nam očita "komišn", prem da i sam Maslar ve, da je to pošten zaslužek. Ljudem je treba pisariti, hoditi po nje na kolodvore po noči in no dnevu, jih spremiti na parnike. Tudi je treba vslužbencem dajati plačo, kajti pri nas nimamo pobčkov. kterim bi ukazoval kak pob-ski mlečozobi Maslar, kakor pri papirnatej šmirkibli. Maslar se lahko norčuje iz poštenih ljudi, kteri morajo skrbeti za vse. On dobiva $800 letne plače; slovenski delavci morajo skrbeti za njegov stan, kurjavo in luč. Za podeljenje krsta vzame raje $5, nego $1; za poroko je nedavno nekomu računal $12, kar vse nam dokazuje, kako grozno on ljubi svojega bližnjega in kako vestno izpolnuje Kristove nauke, kteri pa o dolarjih ničesar ne govore. Poleg tega ima pa tudi po $14 na teden kot "Šef-editor" mednarodne či-ftitine. Toda vse to naj mu dobro tekne. Kar se tiče onih tiketov, bili so kupljeni v prostorih papirnate domovine. Kdo jih je potem kupil pri Židu, nas ne zanima. je slovenske katolike iz Clevelanda prieakjval na kolodvoru v New Torku. Prišel je tudi k nam vprašati, so li mogoče k nam prišli. In res, ljudje so prišli sami k n a m in nam naznanili, da so bili od "katoliške domovine" izročeni — Židom. Toraj Maslar grdo laže, da se nas ogibljejo. Maslar, s ponosom ti lahko povemo, da je z nami v zvezi marsikak duhoven in ravno te dni nam je slovenski škof poslal $100 v nek namen. Zajedno ti pa tudi povemo, da te duhovni mnogo ne čislajo, kajti tacega značaja se vsakdo ogiblje. Vse, kar želi Maslarček doseči je to, da bi nas diskreditiral, toda v to je premlad in tudi preneumen, kar dan za dnevom javno dokazuje v svojej šmirovini, ktero brezdvomno nihče ne smatra resnim. (.'emu se neki niste oglasili, ko Vam je nekdo javno v listu očital, da je Vaš "tajnik" nekemu rojaku zaračunil za vojaške zadeve $3.80, ne da bi mu kaj storil, radi česar je bPa žrtev "super-katoliške" domovine — zaprta ? Vsakomur je znano, da Maslar et -•onsortes Zidove mnogo bolj obraj-*ajo, nego poštene slovenske delavce, kterim niti malo ne koristijo. Radi ega pa tudi ni čuda, da Maslar za izdajo "oberkatoliške" domovine ni jrledal, od kje da bode dobil novce in ako je prišlo, da je "katoliški" slo-enski list, židovsko-protestantsko-tatoliški. Tudi mi bi že lahko postali delničarji te mednarodne šmiro-v-ine. Delnice so nam bile v ponudbo elo po $.">, toda s tako internacijo-lalno in versko zmešanim "podjetjem*' se katoličani ne smejo pečati. Torej: "Peace be with you" Eliah Maslar! PRATIK0 Z A LETO 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinm lyerjevo veliko p'atiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1TTS St. Clair St., Cleveland, O. MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti in sicer šest knjig za $1.30 poštnine prosto. Dobiti so: "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y. ali 1778 St. Clair St., Cleveland, O. "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a s. D e r g a n c , 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, 111. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu. Evropejske in druge vesti. Paris, 29. nov. V poslanskej zbornici sprejeli so jednoglasno kredit v znesku $40.000, da se zamorejo tudi i raneoske delavske organizacije udeležiti svetovne razstave v St. Louisu. Santiago, Chile, 29. nov. Tukajšnji senat ni dovolil nikake svote za ude-ležitev republike Chile na svetovnej razstavi. Petrograd, 29. nov. Semkaj se poroča, da je prišlo pri Tachiochao med ruskim vojaštvom Cančuzi v Mandžuriji in južnem Sibiru do boja v kterem je bilo usmrtenih 5 Rusov. Devet je ranjenih. Iz Sinwendao se poroča, da je vojaštvo kitajskega generala Matamkaj več vasi oplenilo. Bel grad, 29. nov. Srbski poslanik Miličevič v Berolinu je izročil ameri-kanskemu poslaniku pismo kralja Petra, ktero naj pošlje ameriške j vladi z prošnjo, naj Z jed. države kralja Petra pripoznajo. Kralj Peter želi s tem diplomatično zvezo med Srbijo in Zjed. državami. Bukarest, 29. nov. Ministerski predsednik Sturaza je sedaj svoj kabinet popolnil. Berolin, 29. nov. Pri zadnjem viharju na Severnem morju je vtonilo najmanj 120 ljudi. Vsi parniki, kteri prihajajo na nemško obrežje, poročajo, da so namorju videli plavati mnogo mrtvecev. Pet ribiških ladij je vihar odnesel na prosto morje. Petrograd. 29, nov. Carinja se počuti bolje in je minolo noč mirno prebila. Vnetje v ušesu se vrši normalno Rim, 29. nov. Dijaki so skušali zopet prirediti protiavstrijske demonstracije, toda preprečil jih je d ti. Napol j, 30. nov. V vsej Italiji razsajajo izredni viharji in škoda ie zelo velika. Vse reke so narastle. V Milanu sneži. Iz Vrhnike se nam poroča sledeča tragična dogodbica: Pred dvanajstimi leti umaknil se je vojaškemu naboru takrat 211etni fant Jakob Jeraj iz Bevk in odšel v Brazil. Tam se je oženil z neko Hrvatico in si po trudapolnem delu in stradanju nekoliko prihranil ter se letos z družino vrnil v svojo domovino, kjer je materino posestvo prevzel in mislil srečno živeti. A kako se je varal! Zglasivši se pri vojaški oblasti, zanašajoč se, da bode z malo kaznijo vse poravnano, pa oj groza! pridržali so ga v zaporu in končno uvrstili za štiri leta v stalno armado, k tržaškemu regimentu. Tam se je s žalostnim srcem in solznimi očmi "muštrat učil" in je premišljeval, kako bi jo zopet v Brazil odkuril. Nekega dne pobegne torej peš proti Vidmu, a na meji so ga zasačili in. odgnali k polkuv Trst, kjer čaka kot begun na kazen. Ko je mati to zvedela, zadela jo je srčna kap in se je mrtva zgrudila. Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Kranjsko slovensko katoliško svete Barliare v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v Peiinsjivaniji. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Ta. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 47s. Forest City, Pa- ra. GOSI BARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Buctneli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Akt on Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 5G9, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest Citv, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dojiisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, I'. O. Box 607, Društveno glasilo je "Glas Naroda". Sadovi vladne politike v Trstu. Radi žaljenja veličanstva bil je 12. nov. pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojen neki Menoti Cesca, star — 12 let!! Fant je na najboljši poti, da postane svoječasno tržaški župan, ako ne celo kak na-mestniški svetnik. Dve novi maji s kapniki so odkrili pri zgradbi novega železniškega predora pri Opčinah. Ena teh jam je dolga G0 metrov, široka pa 12 metrov; globočina se ni dala določite. Nadaljna dela v tunelu so se morala ustaviti v svrho novih odredeb z Dunaja. Po vsem svetu slavni prof. Collins iz newyorske univerze. Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni. On z dobrim vspeliom zdravi bolezni pljuč, želodca, mehurja, črev, grla in glave; nervoznost, slabo pamet, zaspanost in slabo spanje: neredno bitje in slabost srca: revmatizem, katar, astmo, maternico, kašelj, prehlajenje, bljuvanje krvi, otekle in bolne noge, bolezni v bokih in križu, izpuščaje na obrazu in telesu, krče, ulesa, epilepsijo, bolezni ledvic ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlico itd. Prof. Collins zdravi tajne bolezni možke in ženske. Ako ima kedo kako nevarno bolezen in potrebuje izvrstnega zdravnika, naj se obrne osobno ali pa pismeno k prof. Collinsu Tn v kratkem se mu bode zahvaljal za ozdravljenje. OPOZORITEV! Da bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem pacijentom, ustanovil je izborno urejen zdravilni zavod, ki je širom Amerike znan pod imenom PROFESSOR COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. V tem zavodu ima on zdravnike-strokovnjake, hteri delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi lekarna, v kteri izdelujejo zdravila pod nadzorstvom samega prof. Collinsa, in sicer iz posebnih zelišč ter korenin, ktere so importirane iz vseh strani sveta. Ako toraj veste za ljudi, kteri trpč za kako boleznijo, svetujte jim, naj se obrnejo do prof. Collinsa. Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter- telesne slabosti zdravi z velikim vspehom. Najboljšim spričevalom v tem ozira so dopisi, ktere on vsak dan dobiva od po njemu ozdravljenih pacijentov. Marija Levicky, Viley, Mason Co., Mich. Popolno ozdravljenje jeter. Ivan Nagy, Box 123, Bessemer, Mich. Trganje v glavi in neuralgia. Ero še več dopisov od ozdravljenih ljudi, ki se zahvaljujejo prof. dr. Collinsu: Teoftl Sufnarowicz, Minersville, Pa. Zastarela želodčna bolezen. POZOR! Bližajo se božični prazniki vsakdo rad napravi svojim prijateljem kako veselje. Ako želite to storiti, obrnite se na :Intemational Manufacturing: Co., Box 948, New York, N. Y. — Pridenite v pismu 2 centa za odpovor. KJE JE? f Anton Erenberger, doma iz Majsperpa pri Ptuju, v Ameriko je prišel leta 1893 z vso družino, ali za kraj ne vem kam. Za njegov naalov bi rad zvedel njegov brat: John Eren-ber*er, 175 Reed St., Milwaukee, Wis. (6.dec.) Bolezen v glavi in ušesih. Spoštovan g. prof. Collins:— Vsa zdravila, ktera ste nam pri-poslali, smo dobili. Moja soproga je zelo trpela radi bolezni v glavi in ušesih nad leto dni in sedaj je že popolnoma ozdravljena za kar se vam srčno zahvaljujem. V slučaju potrebe se samo na vas obrnemo, ker smo prepričani, da nam vedno pošteno postrežite. kako ste nam s daj postregli. Z veleštovanjem Josip Švihela, Box 63, Silver Lake, Minn. Bolezen želodca ozdravljena. Bil sem bolan nad šest let na želodcu; poskusil sem obilo zdravnikov, toda nobeden ni zamogel mi pomoči. Končno sem se obrnil k prof dr. Collinsu in on mi je priposlal zdravila, ktera so me ozdravila, tako da sem postal zopet zdrav in močan. Slava mu za to! Mihael Hlavač, 629 Bell alley, Reading, Penn. Popolno ocdravljenje jeter. Čislani g. profesor:— Zdravila, ktera ste priposlali, je moja soproga zavžila ter se vam srčno zahvaljujem za njih priposlanje, ker so jej izposlo-vala zaželjeno zdravje. Ako bodemo v prihodnosti zdravniško pomoč po'rebovali, obrnemo se samo na vas. Spoštovanjem Josip Levicky, Viley, Mason Co.. Mich. Ozdravljenje Ženske bolezni. Spoštovani g. doktor:— Bila sem bolna nad pet let za žensko boleznijo in radi tega sem izdala obilo novcev zdravnikom, toda nobeden mi ni zamogel pomoči. Zdravila od vas, g. profesor, ozdravila so me tekom jed nega meseca Z veleštoyanjem Josipina Goliaš, Meadow Brook, West Va. Vse bolezni, notranje In spolske, zdravi profesor Collins. „ manjka> oprite natančno svojo bolezen ter odgovorite na spodaj navedena vprašanja in pošljite vse prof. Collinsu °,n T*™ P^i? zdravila, ktera vam gotovo pomagaj^ V slučaju, da je vaša bolezen neozdravljiva, vamTo -aznam ter ne zahteva za to nikake odškodnine. - 1 ^ a,, Kosite? — Se sušite? _ Povračate? — Imate polucijo? — Otekate? — Boli vas bok? — Imate drisko? — Ali vas čelo boli? — Ali vas koza srbi? Ali vam srce močno bije? - Imate bel« jezik? - Vas bole kosti? - Ali vas peče ko puščate vcSo? - A vam * tT ^ l SC Aahk° P^trašite? _ Ali se čestokrat prehladite? — Imate nalezljive bolezni?— Čutite mraz v ledjih?— AU kra^o d^tJ? ČkT TJ^ ""V* bolečine? ~ Ste zasPani? ~ Vas bole ušesa? — Se čutite trudne? - Im.te slih zrak? - Al, kratko dihate? — Ah vas bole pleča? — Imate slab tek? — Vas v grlu peče? — Ali vas po jedi boli? — Imate zaprtje? — Treseio se v?m roke? - Ah vas peče v hrbtu? - Vam teče iz ušes? - Imate vrtoglavost? - Se lahko razdražite? - Vas bolF maternica?^ AH vam zjutraj tečejo sline? — Imate slabe kosti v križu? — Imate v grlu seženo? — Čutite vnetje? maternicah Ali 2 do _ ?lgrriteon>a nLVe,de?a ^praŠanja ter Pošliite ista na niž3e oznsčeni naslov. — Uradne ure: Od 10. me zjutraj do 1. ure pop.; od ^p--v^^sfd^ a^^^^^^^^ -- -Prof. Collins New York Medical Institute, e 140 West 34tli Street, New Yorl£ City, K. Y. ^ri hoče biti hitro Ozdravljen, mora Iskati pomoč pri izvrstnem zdravniku, hasnlirk f •rS-tne,deft™,'e P^, ampak v teh pasih ni nič elektrike in bolnim nič ne Alfn ^i fviSfJi^c še škodigejo, ker jih vzdržejejo od zdravljeni d, radi česar postane bolezen zastarela. Ako bi takšne pasi ozdravtfali tfudi, bi jih zastonj ne ponujali. , . -- - "zvxa ' ^ ^ " ....... J ..piiuJiiiu. ■ ^Sr -----O JUj iosIi wan ista M ll. J edn ota. -» C--—- Inkorporirana dnc 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John IIabja.n, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: john Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, LM37 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: iva.n Govže, P. o. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josir Feeko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Bos 114, Eveletli, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne ]«>siljatve naj s«- pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 10), Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Ely, Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. ranili na prsih, da so ga morali prepeljati v bolnico. Okradeni Amerikanec. — Jusip Krašovec. posestnik v Mramo-rovem, občina Bloke, se je dne 13. nov. zjutraj pripeljal iz Amerike v Ljubljano in prinesel seboj tudi nekaj denarja. To so izvohali kolodvorski lovci na Amerikance in naenkrat so bili trije okolu njega. Eden se mu je ponujal, da ga bode obril, drugi mu je hotel polikati obleko in tretji pa se mu je vsiljeval za razkazalca mesta. In res so ga dobili v svoje roke. Vodili so ga iz gostilne v gosi ilno in zapravili ž njim nad 32 K. in ko se je zvečer pripeljal pijan v Blumauerjevo gostilno, je že pogrešil 240 K. Drugi dan prijela je mestna policija krojača Franca Reisntrja, stanujočega v Kolodvorskih ulicah it. 35 in delavca Ivana Tavčarja, sta-nujočega v Kolodvorskih ulicah št. 37 ter vlačugo Štefanijo Rotarjevo, stanujočo na 6trelišeu v Podrožniku, ki so bili nazadnje s Krašovcem skupaj v Plankarjevi gostilni na Dolenj- j j-gt. ski cesti. Reisner in Tavčar sta zvečer. ko sta Krašovea pri Blumauerju izložila iz voza, še popivala pri Conska in po mestu in sta bila tudi na strelišču pri Rovtarjevi. kar pa sta tajila, dokler jima policija ni to dokazala. Krašovec jo imel denar spravljen v kuvertu in ga je v dveh gostilnah dal Reisner ju v roke, da je plačal ceho in fijakarja. Vsega denarja je imel Krašovec 490 K in mu je tat pustil v kuvertu še 180 K. V Trzin u je dne 13. nov. zvečer posestnik Franc Kecelj tako nečloveško pretepel svojega soseda Tomaži-ča, da je v nedeljo vsled dobljenih po -kodb umrl. Keceljna so orožniki ta koj izročili sodišču v Kamniku. Macedonc se vračajo domov. Dne 12. nov. zvečer pripeljalo se je iz Ilrušice na Gorenjskem 200 Mace-doncev v Ljubljano, ki so se odtod odpeljali domov. Xapoleon s svojo armado v Egipet le zaradi neke Cerkesinje- Lepoto te Cerkesinje opisujejo prav po orijen-talsko: obraz je bil enak ščipu, stas drevesni veji, njena usta so bila manjša kot najmanjša črka, z zanj-ko iz svojega pasu je lahko zvezala najmočnejšega junaka ter si ga napravila za sužnja. Bila je ljubica ma-meluškega bega. ki je ni hotel nemo-hamedanu prepustiti za nobeno ceno, ne za deset dežel, ne za sto mest. Zato j "Buonaberdi" zbral mogočno vojsko ter si prišel po Cerkesinjo. Premagal je Mameluke ter prišel do ekvatorja. Ko je postala lepa Cerkesinja njegova žena, poučila ga je o njegovi krivi veri, in Napoleon je prestopil s celo svojo armado k izlamti. Tudi pravijo pravljice, da je znal Napoleon ptičji jezik. Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Philadelphia, 28. nov. iz Southampton a. Etruria, 28. nov. iz Liverpoola. La Touraine 2S. nov. iz Ilavre s 1137 NAJVEČJA SEEG ANASVETU JE ZDRAVJE. Kdor je bolan in si želi svoje zdravje pridobiti, naj pazno čita sledeče vrstice, ker to bode bolniku velike koristi. ('uden dvoboj se je vršil 11. nov. na Reki. Nasproti sta si stala tamošnji turški konzul Nikolaj Efen-di in poročnik italijanske mornarice Carlo Cipelli. Že pri prvem streljanju je samokres odpovedal Efendiju službo in ni hotel streljati; Cipelli je pa obstrclil mesto nasprotnika — vodjo dvoboja, dr. del' Asta, v nogo. Po toliki smoli sta se nasprotnika spravila, ne da bi nadalje streljala. Zvečer so pa priredili velik spravni ban- T'mrl je dne 13. nov. ponoči tukajšnji hišni posestnik in juvelir Ka-rol Tambornino, ki je bil, dasi Nemec, radi svojo poštenosti in ljubeznivosti priljubljen tudi v narodnih krogih. Kaj mora pretrpeti Kra; n j e c. Nek kranjski delavec je potoval dne 26. sept, if kopališča Ga-stein. preko Visokih Tur v Matnico na Koroškem. Ker je pa zgrešil pot, je zašol v do.ine reke Matta, ki se imenuje Elend. Ker je nastal silen vihar in je jelo snežiti je iskal zavetja v borni zapuščeni pastirski kolibi, kjer je celi teden užival same stare, plesnive skorjice kruha in druge takšne stvari, ktere so preje pastirji zavrgli. Ko je nastopilo zopet lepo vreme, se je motž odpravil na pot. dasi je bil že ves izstradan in so Hrvatske male novice. — Ban Pejačevič je vstal za malo časa. — Alkohol ga je usmrtil. 60letni Jan Zborovon iz Jelesavca, okraj Našice, se je napil čistega alkohola, da pokaže jakost svojega želodca. Na noč mu je pa postalo slabo, zato je šel iz hiše na prosto, da bi mu odleglo. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, šli so za njim glodat in so ga našli v smrtnih mukah. kterim je kmalo potem podlegel. — Strajk zidarjev. V Opatiji in okolici so pričeli zidarji štrajkati. V Opatiji, Iki, Lovranu in Voloskem se gradi preko 40 hiš, zato so lastniki radi tega štrajka v veliki zadregi. 301etnico obstoja bo slavilo 21. in 22. nov. pevsko društvo ''Dvojnice" v Be-lovaru. — Fml. Emanuel Cvjetičanin zapovednik bosensko-hercegovinske-ga orožništva, je stopil v pokoj. — Šola za služkinje. Gospodarsko dru štvo v Oseku je ustanovilo šolo za služkinje, kjer se bodo siromašne deklice izvežbale v vseh hišnih opravilih. — Iz česa je narejena ženska. Stari sanskritski list, ki so ga nedavno našli, kaže povsem nove in neobičajno točne podatke o stvarje-nju ženske. V početku, ko je Tvaštri, stvaritelj sveta, hotel narediti žensko, opazil je, da nima nikakih trdih snovi več. V tej zadregi pa si je po zrelem premišljevanju pomagal tako le: Vzel je razkroženost meseca in lepo zavite poteze bršljanove in trepet trave in cvet rože in lahkost lista in gibčnost slonovega rilca in pogled košute in veselo migljanje solnenih žarkov in plakanje oblakov in plašlji vost zajca in nečimurnost pavovo in mehkost prsi papige in trdost diamanta in sladkost medu in ljutost tigra in hladnost snega in blebetanje srake in potuhnjenost žerjavovo in grgljanje golobovo — vse to je dobro zmešal, napravil ženo in jo dal človeku. Pa že čez osem dni pride človek k Tvaštri in pravi: "Gospod, stvar ki si mi jo dal, mi greni življenje. Blebeta neprestano in muči me več kakor morem prenašati, hoče da sem vedno poleg nje. jemlje mi ves čas, zaradi vsake malenkosti joka in strašno je lena; prišel sem, da ti jo vrnem." A Tvaštri pravi: "Naj bode" in jo azeme nazaj. Ali ?e zopet čez teden dni se povrne človek k Tvaštri in pravi: "Vidim, da mi je življenje pusto, odkar sem ti vrnil ono stvar, ki si jo naredil zame. Vedno mislim, kako mi je pela in kako je plesala, kako me je kljubovalno gledala, kako se je ovijala krog mene, njen smeh je bil kakor glasba in lepo jo je bilo videti, daj, daj mi jo nazaj." A Tvaštri pravi: "Pa naj bode!" in da možu ženo nazaj. Pa komaj so prešli trije dnevi je že zopet stal človek pred Tvaštrim in govoril: "Gospod, ne vem kako je to. ali naposled vi-im. da mi je ta stvar bolj v muko nego zabavo, prosim te. vzemi jo nazaj." Tvaštri pa se razjezi in pravi: Spravi se mi izpred oči. Ne maram eč slišati o tem!" Človek pa reče Ali ne morem živeti ž njo." — "Pa tudi ne brez nje", pravi Tvaštri. — potniki. Doapeti imajo: Lucania iz Liverpoola. Princess Irene iz Genove. Cedric iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Sloterdvck iz Rotterdama. Philadelphia iz Southamptona. Prinz Adalbert iz Hamburga. Astoria iz Glasgowa. Finland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. i Kdor je zdrav in snažen, zamore j biti srečen, kdor pa svoje zdravje ! zgubi, ni nikdar vesel in zadovoljen. Zato pa je dolžnost vsacega človeka, da se pobriga, da svoje zdravje ohrani, dokler ni prepozno. Večkrat bi se dalo nevarno bolezen ozdraviti, ako bi dotični takoj iskal pomoč pri dobrem zdravniku. Iz male iskre postane velik ogenj, isto-tako vsled malomarnosti pri človeškem telesu nastane pogubna bole- Odpljuli bodo: Kronprinz Wilhelm 1. dec. v Bremen. Princessin Irene 1. dec. v Genovo. Cedric 2. dec. v Liverpool. Sloterdyck 2. dec. v Rotterdam. La Touraine 3. dec. v Havre. Neckar 4. dec. v Bremen. Finland 5. dec. v Antwerpen. Pretoria 5. dec. v Hambug. Astoria 5. dev. v Glasgow. Etruria, 5. dec. v Liverpool. Philadelphia 5. dec. v Southampton. Rhein 8. dec. v Bremen. Arabic 9. dec. v Liverpool. Noordam 9. dec. v Rotterdam. Lahn, 10. dec. v Genovo. Siberiau 10. dec. v Glasgow. . Moltke 10. nov. v Hamburg. La Champagne 10. dee. v Havre. Vaderland 12. dec. v Antwerpen. Campania 12. dec. v Liverpool. St. Louis 12. dec. v Southampton. Muzikant — doktor in vitez. Menda nobenega Nemca še ni na An gleškem zadela taka sreča, kakor ravnokar SOletnega ravnatelja godbene šole v Londonu, Avgusta Mannsa. Nedavno mu je podeliio vseučilišče v Oxfordu naslov doktorja, sedaj pa ga mu vsled mraza ozeble noge. Z napo- >e kra]j Edward povzdignil za viteza, rom vseh svoj .h sil je še prilezel do Manns je rojen v neki maK pruski vasi Bruiidstatt. kjer so ga dne G. novembra našli na pol mrtvega. Prepeljali so ga v bolnico v Beljak, kjer so mu odrezali obe nogi. Nesreča. Iz Leskovca pri Krškem poročajo: Neki posestnik iz Skopic je dne 1. nov. zjutraj gnal svoja vola v semenj na Bučko. Na mostu pri Veliki vasi ga dohiti dvo-vprežen voz s konji. Vola se splašita, eden se obrne, ter z rogom sune gospodarja v levo oko, ki je izteklo. Nesrečnega gospodarja so odpeljali v krško bolnico. Potres. Iz Adlešič poročajo: Dne 12. nov. zjutraj ob 4. uri 40 min. smo čutili pri nas lahek potres. Smer mu je bila od zahoda proti vzhodu. Ljudje trdijo, da so čutili tudi okolu polnoči lahek potres. Žrtev žganja. Janez Papež, posestnik na Sp. Polskavi je stavil, da izpije sedem četrtink žganja v četrt ure. Mož je res izpil v določenem času toliko žganja, a se je skoro na to zgrudil mrtev na tla. Krvav pretep v Logu pri Tolminu. V Logu pri Tolminu so se tamošnji vaščani napili preveč letošnje kapljice, ki prav rada razburi možgane. Nastal je med njimi pretep. Neki Čuk s Kranjskega bi se bil rad odtegnil pretepu, zaradi tega je zbežal iz krčme. Ali pretepači udrli so jo za vasi pri Stettinu. Oče mu je bil delavec v steklarni. Brez posebnega šola nja ga je muzikalični talent povzdig nil tako visoko. Na Angleškem že biva nad polstoletja. Nov poklic. Tik nekega rudnika na severnem Angleškem živi zakonski par v skromni hišici ter se preživlja s tem. da — tlači rudarjem pipe. Vsako jutro odložijo rudarj svoje pipe in mehurje pri njuni hiši ci, preden se odpeljejo na delo v jamo In stara dva osnažita in natlačita po vrsti vse pipe, a ko pridejo rudarji opoludne zopet na svetlo, lahko po kosilu mirno pušijo svoje pipce. ne da bi bilo 8 snaženjem in basanjem treba muditi dragocenega časa. Ko se morajo potem zopet vrniti pod zemljo, pustijo istotako kot zjutraj svoje pipce starima, da jih zvečer do mov grede lahko kar zažgejo. In sta ra zakonska dobita od vseh rudarjev koncem tedna prav čedno svotico. — Zakaj je zasedel Napo leon Egipt? Egipčanom je Napoleon Bonaparte še danes neki višji duh Polno je pravljic, ki proslavljajo tega predrznega junaka. Prikupil se je Napoleon Egipčanom zato, ker jim ni razdiral mošej ter je sploh spošto val mohamedansko vero. Iz spoštova nja varujejo v Suezu še nedotakljivo hišo, v kteri je prenočeval Napoleon Razne male novice. Splošni shod avstrijskih socijalnih demokratov se je zaključil včeraj. V zaključni seji se je sprejel predlog Muhiča, da se vsem strankinim orga nizacijam in pristašem priporoča po speševanje protialkoholnega gibanja ter naj se odpravi presilno popivanje pri sestankih strankinih organizacij — Dinamit se je razletel. V nekem jevnem parku v Londonu je našla mlada deklica škatljo dinamita. Med potom ji je škatlja padla iz rok ter je dinamit razpočil. Deklica in 12 drugih osob je strašno razmesarjenih. V Tarentu se je razletel dinamit pirotehniku Barbelliju. Mož je ubit žena in sin pa sta smrtno ranjena Hiša se je zrušila. — Velike sleparije je izvršil na Dunaju 25letni skladišč ni delavec Fr. Goisel. Živel je dalj časa na Dunaju pod imenom grof Este della Pagiera, italijanski nad poročnik. — Z bajonetom v trebuh sunil je v Pragi neki frajtar rekruta Rekrut je smrtno ranjen. — Ustrelil se je v Budimpešti graščak Ernest Wildner, ker je izgubil na borzi nad pol milijona kron. — Kmečki punt V Kapocsanyju pri ^ elikem Vara dinu je prišla komisija pobirat za ostale davke. Neki kmet je tekel cerkev ter začel zvoniti, na kar so se zbrali kmetje cele občine s cepci in gnojnimi vilami ter komisijo prepodili. — Legar je nastal v dekliškem zavetišču v Milanu. 30 deklic je zbo lelo, med njimi jih je umrlo 7. — Anarhist? V Tridentu so prijeli Rusa (?) Baldauf a, ki je imel no prsih tetovirano bodalo in revolver, iz kterega leti krogla na tetovirano podobo ruskega cara. Policija sumi, da je Baldauf anarhist, ki je bil na potu v Rim, da umori ruskega cara. — Sojetnika je prebodel v Steinbruecklu pri Šopronu jetnik Bohm. — Obsojeni dvobojevniki. Tehniki v Dražda-nah, devet Prusov in dva Avstrijca, so bili zaradi dvoboja obsojeni vsak na trimesečno ječo. velja vožnja iz NEW TORKA do LJUBLJANE, ZAGREBA, KAR-LOVCA, REKE, TRSTA, in to čez Genovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni. NAZNANILO. SLOVENSKO VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO ii: 0 I I -- — - - -•'-■s----- - ------ <§r <§r € e «1 I m i Za Božič in Novo leto ▼ m M | Slovenci radi pošiljajo darove svojcem v staro domovino in to iz te dežele večinoma v gotovem denarju ako to storite, poslužite se mojega posredovanja. - - - Mf • ♦ p t* 0 it o» Crmoagnie Generale Transatlantiqu*. Francoska parobrodna družba resnejši, oženi se. Otroci pridejo, treba skrbeti za njih več, a zaslužek vedno isti. In leto za letom sobolj topi, čisto polagoma, počasi se spreminjajo v stroje. Dela se mehanično, brez misli j ali točno in zanesljivo, kakor navita ura. Kadar se pride po dnevni šihti zvečer domov, je eden truden in spi in ne misli na nič. Prihodnji teden se dela ponoči in spi po dnevu in v nedeljo tudi, če je človek prost. Zakaj v tovarni se dela neprenehoma tudi v nedeljo, čeravno samo pol, kakor drugače. In celo življenje postane "tovarna, tovarna.. Tam se živi, vse misli so ona, vsi pogovori ona, nič se ne ve druzega, nič druzega ne pozna. Kakor požrešna pošast, jim požira počasi silo iz telesa, sesa radost iz srca, čuvstva iz duše. Dokler ne postanejo avtomati, stroji. "To so bili enkrat ljudje", se mi vsiljuje v misli, kadar vidim te neobčutljive, točne, mrtve može, ki tako zaspano hodijo okrog, ki doma samo počivajo, polegajo, ki samo v to\arni žive, samo za njo žive. In njihovi otroci gledajo s hrepe-nečimi očmi na visoka, zadimljena tovarniška okna, kadar prinašajo očetom jesti, in ko odrastejo, kupijo si pisane telovnike iz žameta in ro-žaste bluze in so vsi nori za to svojo tovarno. In delajo, delajo, delajo, vedno isto in vedno jednako. V isti se je pri nas pomirilo. Ali čas> v istem pi.ostoru< pri istem pra_ do sedaj so bili strašni časi za naše' storu sosede in najino mlado srečo. Koliko pri istem stroju. Točno natančno, zanesljivo. In ne plešejo več . i potem in ne nosijo več gosposkih, Marsikaka sreča je uničena, marši- škripajočih čevljev, apatični postanejo in zgube sčasoma vse, čemur se bede in žalosti so ljudje pretrpeli. kako mlado življenje zamorjeno, ka kor mlada cvetka, ki iz tal izruvana vela na tleh leži po prvem pomladanskem pišu." Ljudmila nagne svojo glavico ter jo svesta si sedanje nekaljene sreče naslanja na Vinkovo ramo; srčno mu stiska roko, ko jo sladko prešine osrečevalni spomin moževe rešitve ter pristavi: "Ali marsikaka videzno Šibka rastlina je utrdila svoje korenine v zemljo, ukrepila steblo, da kljubuje viharju in po hudem pišu ostane ponosno kot zmagovalka na svojem mestu; nje niso zmogli--pomk-aan- ski vetrovi. A. Bartel. To so bili ljudje. Pri nas na deželi je velika tovarna za papir. Vsa občina dela v njej: oče, sin, vnuk, mlada dekleta in starke. Ze v šoli se govori vedno o tovarni in dekleta in fantje odidejo iz šole naravnost v tovarno. "Zasluži se, zasluži se..." pravijo ljudje ter so vsi obsedeni za tistih par krajcarjev. Ko, v začetku je prav lepo. Vse je novo in kratkočasilo in vsako soboto ae dobi denar. Dekleta hodijo v flet-nih, rožastih bluzah iz kambrika, fantje si naroče modre in zelene žametaste telovnike, kupijo si uro in verižico in nosijo gosposke, škripajoče čevlje. To je lepo in imenitno... In v nedeljo se pleše in veseli se. Da, mladina, ta lahko! Malo so bledi, ali to se jim poda. Kakor preoblečeni gosposki ljudje izgledajo in drugi, ki ne hodijo v tovarno, tisto malo rokodelcev, voznikov in poslov, čuti: "Da, gospodje so, ti-le iz tovarne! Tak dober zaslužek. Moj Bog, tako dober in gotov, vsako soboto dobijo odšteto v roke do zadnjega vinarja. Nas eden pa je odvisen od vsega, od vremena, od časa, od dobre volje kmetov, ki sede na tej bori peščici svoje zemlje 1 Ni za živeti!" Zavistno škilijo na vesele tovarniške delavce. In ti so ponosni in kako! Žametasti telovniki se nategnejo preko prsij, čižmi škripajo, ej, kdo jim je ravan! Ali potem postanejo trudni, čisto počeši, polagoma, da se skoro ne opazi. Obrazi jim postanejo še bolj ▼ oči jim pride nekaj naveličanega, utrujenega. Tovarna je vendar doltročasnji! Leto na leto vedno za se- dnevna silita, pa nočna šihta, v istem prostoru, pri intern delu, pri istem bliska jočem, nikoli Iva jočem stroju. Človek postane pravi življenje. "To so bili enkrat ljudje", si mislim. kadar jih vidim in žal mi jih je. Nad 33 let se je obnašal Dr. RICHTEFfJEV svetovni, prenovljeni t« SIDRO f» Pain Expelier kot najboljši lek zoper HEUMATIZEM, F0K0ST2TIC0, FODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. 25ct. in 5Oct. v vieh lekarnah POZOR ROJAKI. Pisarna podpisanih javnih notarjev v Clevelandu, O., nahaja se v hiši štev. 1778 St. Clair St., tam, kjer se nahaja tudi pisarna g. Frank-a S a k s e r , kjer se dobe paro-brodni listki, se pošilja denar na vse kraje sveta in se menjava in kupuje vsakovrstni denar. V pisarni napravljajo se kakor do-sedaj pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, cesijoni, testamenti, kupne menjalne, čezdajalne, darilne pogodbe, intabulacije, prepisi, iztrjavanja, dolgov in dedščin (erbiin), potni listi za ameriške državljane, prošnje za oproščenje orožnih vaj, kontrolnih shodov in prošnje za novačenje (assentirunge). Kdor potrebuje tolmača, kak svet ali pojasnilo t vsakovrstnih zadevah, naj se zaupno obrne na nas, v vojaških zadevah tudi rojaki iz druzih držav, kjer ni javnega slovenskega notarja. Ukrenemo ▼ slučaju, da kterega vaših sorodnikov ali znancev naselbinska oblast ▼ New Yorku ali drugem pristanišču neopravičeno pri - drži, da no more naprej do vas, vse potrebno, da se ga spusti. V vseh ts- cih zadevah obrnite se na notarsko pisarno: A. K 1 i n c & Ft.Buii, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož1! z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršicu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 4.35 Union. C^3 Govori se v vseh slovanskih jezikih. "^fj Pri]>oroča se rojak; in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lasti 1 International Manufacturing Company Box 948, New York City, IV. Y- Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije). gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega žel-za (Seil Press), žepnih pečatov (Pocket Sea> Press), gumas ih črk za samostojni tisk v škrinjicah; igralnih Skrinjic lajn kitar goselj. mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS (varnostnih britev) ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj'm. ruda'jem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje. Grafofoni, fonografi, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern-h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, P. O. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y. DIREKTNA CRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA POŠTNI PARNIKI SO I i,La Lorraine", as dva vijaka....____________________12.000 too, La SaToie", „ „ „ ............................12.000 „ r-La Touraine1', „ „ ,, ..................................10.000 „ ,L'Aquitaine", „ „ .....................................10,000 „ ,,La Bretagne",................................................................8.000 »j La Champagne",........................................8.000 , ,,La Gascogne",.......................................................8.000 25.000 konjakih moči »5-«» >> m 12.000 „ „ 16.000 „ „ 9.000 ,, ,, 9.000 ,, , 9.000 Pamiki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 ari dopoludne. Parni*. ndpijujejo m priatamt*« *tv 42 N rth Riv^r. ob Morton Street 7. jan. 1004. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904. 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. *La Touraine La Champagne *L» Stvoie La Bretagne *La Touraine 3. dec. 1903 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903. 31. dec. 1903 La Champagne 'La Sj-voin La Bretagne *La TnurHne La Champagne Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. "55» »lana ageaeija: 32 BROADWAY, NEW YORE. Holland-America Line (HOLLAND-A 31E RIŠ K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in poštu Zjedmjenih držav med NEW Y0RK0M in KOTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. Matija Pogorele, prodajalec V ur, verižic, uhanov, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. ^Tovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: $6.— Boss case 20 let garancije : $9.— 16 Size 7 Jewels §15._ n „ $18.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels §25.— 77 1 » n $30.- Xikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma §16.— in višje. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago požiram po Express. Vse moje blago je garantirano. Iiazprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Matiji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po-šiljajo pod naslovom: MTJ_ Care of B. Schuette, ■ dogorele, 52 state st _ Chicag0i b. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Kudeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 120S> if A U L, I X E parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje r.dno v žnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antweroenom, + * * * ■*■ * + + Philadelphia in Antwerpenonu Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. IEELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. FINNLAND............ 12760ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in drupe dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola ž'ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov 8« je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cot. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta-ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.