21. št- — 5- leto. Poštnina pavšaSlrana. Današnja številka velja K 3'—
V Ljubljani, Četrtek SES* januarja 1922.
Naročnina za kraljevino SMS
Mesečno 43 K. Letno 573 K
Inozemstvo:
Mesečno G8 K. Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
'c<Wn.,
Uredništvo:
Woltova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8. Tcleton 44.
knjiži
n/ca
PavaI
'»hi
h»nkn.
'okopisi se ne vračajo, ianjem je priložiti znamko za odgovor.
Ljubi
'tena.
Pašiženr sovo? © sunarcli p&Bi
STANJE DRŽAVNE RAZMEJITVE. PLEBISCIT NA KOROŠKEM. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO SE ZAČNO ŠELE PO IZPRAZNITVI TRETJE
CONE. SPORAZUM SLOVANOV V OBLIKI ZAVEZNIŠTVA JE ŠE DALEČ.
)
Beograd, 25. jan. Ob 10.30 je predsednik dr. Ribar otvoril sejo narodne skupščine. Dobil je besedo ministrski Predsednik g. Pašič, ki j" govoril o na-Si zunanji politiki. Rekel je, da je naša zunanja politika določena po rezultatih končane vojne ter po konvencijah in Pogodbah, sklenjenih v Parizu. Naša zunanja politika bo šele takrat močna, ko bomo uverjeni, da premagani narodi ne bodo več mislili na revanž. Mirovne pogodbe niso izvršene niti z eno državo. Naglasiti mora, da popolnoma Izvršena ni niti ena razmejitev, še jnanj pa sc more govoriti o plačilu odškodnin. Dalje je govoril najprej o razmejitvi z Avstrijo, o kateri pravi, da se * izvršila v našo škodo, in sicer po naši krivdi, ker je Avstrija germanizirala one Slovence, ki so bili tam naseljeni. Ker sc nj točno vedelo, komu bodo pripadla ta ozemlja, smo jih razdelili na dve coni. Vsem pa je znano, kako le opravilo to ljudsko glasovanje.
Glede razmejitve z Madžarsko veli, da se vrši zelo počasi, ker se namenoma zavlačuje. Govoril je potem o evakuaciji Baranje in Pcčuha in poudaril, da to ni bila naša napaka, temveč da Ke je to moglo videti že naprej iz sklepov mirovnih komisij. Razmejitev z Rumunljo Je končana. Treba je samo jj®, da vlada to odobri. Razmejitev z Bolgarijo se je izvršila tako, kakor Je Pilo predvideno v mirovni pogodbi. O razmejitvi z Albanijo je govoril obširneje. Navedel je zgodovino albanskega Vprašanja. Ako bo Albanija samostalna,
Jo bomo priznali, morala pa bo biti neodvisna. Z mejo iz leta 1913. smo lahko Zadovoljni. — Potem Je razpravljal o razmejitvi z Italijo. Odnošaji z Italijo so bili otežkočeni s tajno londonsko Pogodbo. Ko je nastalo vprašanje raz-hiejitvc z Italijo, je nastopil VVilson ter Se je ustvarila \Vilsonova črta. Ta črta Je odcepila velik del Slovencev. Franclja in Anglija sta prišli v težek položaj, ker sta podpisali londonski dogovor. Bili sta dve možnosti: Ali da sma-
trata dogovor za cunjo, ali da priznata ta dogovor. Zato sta se nam ponudili za posredovanje. Takrat se je menjala italijanska vlada In tudi italijanska politika, dočim Francija in Anglija nista mogli storiti ničesar. Ko je odšel VVilson, se je umaknila tudi Amerika, in ker nismo sprejeli predloga zaveznikov, smo morali priznati rapallsko pogodbo, ki je znana vsem. Stojimo na stališču, da se ta pogodba mora izvršiti. Razmejitev se je po tej pogodbi izvršila v dveh conah, dočim se v tretji zavlačuje; iz katerega vzroka, ne vemo. Šele, ko bo izpraznjena tretja cona, se bodo začela trgovinska pogajanja z Italijo. Govoril je o odškodnini in o rc-, paracijah. Kar se tiče naše solidarnosti z vsemi Slovani, se je to vprašanje načelo prezgodaj. Sporazum z Bolgarijo v obliki zavezništva je še zelo daleč, priporoča pa, da ni treba gojiti nepri-jateljskega razpoloženja z Bolgarijo. Ako bo Bolgarska po 15 do 20 letih na naši strani, ako nas bo kdo napadel, takrat bo naš narod uvidel, da so Bolgari izpremenlli politiko. Kar se tiče prehrane gladujoče Rusije, bomo storili vse, kar bo mogoče. Z rpsko vlado pa ne moremo izpremeniti politike, dokler se ruska vlada ne pomiri s svojim narodom. Naša vlada sc je pobrigala, da je sklenila pogodbe s Češkoslovaško in Rumunijo, ki imajo z nami iste interese, da branijo konvencije ter trianonsko in ncuillysko pogodbo. S tem smo se v zunanji politiki ojačili in zavarovali. Sedaj je treba, da napravimo še drugi korak. Vlada je v svojem delovnem programu predložila one zakone, ki so potrebni naši državi. Mi potrebujemo en davčni zakon, ki bo za vse enak, sodni zakon, zakon za samoupravo v okrožjih in oblastih, da vse delo naše države povežemo v enotno ustrojstvo države. Sprejeti se morajo tudi zakoni, ki nam bodo dali še večjo silo, da bomo mogli braniti svoje interese sami brez tuje pomoči. (Burno ploskanje in dolgotrajno odobravanje^
Naše finance.
, Beograd, 23. lan. Ob 16.45 se je nadaljevala seja narodne skupščine. Prvi te govoril demokrat Paule Čubrovič. ■— Zcniljoradnik Stevan Benin je odgovarjal nato na nekatere pripombe ministra Pribičeviča glede zadržanja fcemljoradnikov v vprašanju zakona o taščiti države. — Za njim je govoril lin. minister dr. Kumanudi, ki Je najprej odgovarjal na opombe Stojana Protiča, da baš finančnim problemom ni posvetil dosti pažnje, da se je v tem Vprašanju pokazal nezadostno obveščenega. V proračunu so se izvedle tri redukcije ter se je proračun od 9 milijard znižal na pet milijard. Zato smatra, da se fin. ministru ne more očitati, da se ni pobrigal zato, da bi spravil Proračun v ravnotežje. Deficit bi znašal približno eno milijardo. Ta deficit se lahko odpravi, in sicer na dva načina: prvič s štedenjem, ali one prihranke, ki se niso mogli doseči, sedaj pričakuje vlada In narodna skupščina od sinančnega odbora. Drugi način prihrankov pa se more doseči potom novih virov dohodkov. Kot nov vir sta Predvideni dve vrsti davkov: prvič, da
bi se od vseh sedanjih davkov progresivno plačeval nov davek, drugič, da bi se sprejel davek na premoženje. Dolg, ki ga ima država pri Narodni banki, ni edini vzrok padca dinarja, so tudi drugi vzroki, velike vsote, .za katere so se naši trgovci zadolžili v inozemstvu, potem politične prilike zadnjega časa, kakor n. pr. mobilizacija. Graja Jugoslovcnskl klub, da je agitiral proti investicijskemu posojilu. (Ugovori pri Jugoslovenskcm klubu.) Dalje pravi, da je naša trgovinska bilanca res pasivna. — Radikalec Ljuba Jovanovič je govoril o hrvatskem vprašanju in o sporazumu med Hrvati in Srbi ter rekel, da ne more priti do sporazuma v zmislu Hrvatskega bloka. — Po govoru Ljube Jovanoviča se je izvolil odbor dcvetoricc, ki se bo sestal jutri dopoldne, da vzame v pretres trgovinsko pogodb z Avstrijo, katere rok poteče koncem tega meseca in ki se mora podaljšati. — Seja -le bila zaključena ob 19.45, prihodnja pa odrejena za jutri dopoldne ob desetih z istim dnevnim redom.
Razprava proti atentatorjem na kralja.
'ATENTATORJI SE SMEJEJO IN DELAJO OPAZKE K OBTOŽNICI. — SOKRIVCEV JLTIACZA IN MARINKOVIČA NI PRI RAZPRAVI, KER STA POBEGNILA.
. Beograd, 25. jan. (Izv.) Danes se
Je pričela sodna razprava proti Spaso-ju Stejiču in dr. zaradi atentata na kra-Jja Aleksandra letošnje poletje. Razprava se vrši v sodni dvorani beograd-skega okrožnega sodišča. Predsednik »odrtega dvora je sodnik Prokič, državni pravdnik pa Raškovič. Obtožence brani deset odvetnikov. Pred sodnim dvorom je postavljenih sedem klopi za obtožence Stejiča, Csakyja in Mojzesa ter bivše poslance Nikolo Kovačeviča,Vlado Čopiča in Filipa Filipo-a,!f se’ f'a )e me^ obtoženci mnogo Madžarov. »Na levi strani obtožencev sedijo branitelji, na desni pa novinarji. Za obtoženci je kordon orožnikov z nasajenim bajonetom, pred Štepcem pa sloji orožnik s puško. Občin-
stva je malo v dvorani, ker se zahteva za vstop posebno dovoljenje državnega pravdnika. — Ob 8% vstopijo v sodno dvorano obtoženci. Ob 9V2 se začne citati obtožnica. Med čitanjem se obtoženci obnašajo v splošnem apatično. Včasih se smejejo in delajo razne opazke k čitanju obtožnice, ki jih med drugim obdolžuje tudi telesne poškodbe na vojakih in civilnih osebah pri atentatu. Državni pravdnik zahteva strogo kaznovanje obtožencev, ker ni olajševalnih okolnosti. Potem sc čita-jo izjave strokovnjakov o bombah in orožju, ki se je rabil pri atentatu. — Razprava se je končala ob 12Nadaljevanje jutri dopoldne. — Med obtoženci ni sokrivcev Juhasza in Marinkoviča, ki sta pobegnila.
KRALJ ALEKSANDER POSETI PRAGO. Beograd, 25. jan. (izv.) Kakor se
govori v diplomatskih krogih, namerava kralj Aleksander poseliti to poletje Prago.
NEODVISNA SKUPINA V NARODNI SKUPŠČINE
Beograd, 25. jan. (Izv.) V narodni
skupščini sc bo osnovala neodvisna skupina, v katero vstop'jo vsi neopredeljeni poslanci, narodni socijalisti in zemljoradniki desidenti. Nova parlamentarna skupina ne bo tvorila posebne programne 'skupine, ampak bo uravnala svojo taktiko od časa do časa in politični situaciji odgovarjajoče.
ADMINISTRATIVNA RAZDELITEV DRŽAVE.
Beograd, 25. jan. Včeraj je bila seja odbora za administrativno razdelitev države. Sprejet je bil sklep, da se radi prekratkega časa delo ne more dovršiti in da mora odbor podati poročilo o tem, kar sc je dosc-daj storilo. To poročilo se bo dalo narodni skupščini v nadaljnji postopek, kakor je določeno v členu 135 ustave. To pomeni, da bo administrativna razdelitev države prišla pred zakonodajni odbor ali bo v skrajnem slučaju rešila vprašanje vlada v smislu omenjenega člena ustave.
PRIHODNJI MEDNARODNI INVALIDSKI KONGRES V BEOGRADU.
Begrad, 25. jan. (Izv.) V ministrstvu za socijalno politiko so se začele priprave za mednarodni invalidski kongres, ki se po sklepu lanskega pariškCga kongresa vrši letos v Beogradu.
GROF KAROLYI PRI MINISTRIH PRIBIČEVIČU IN NINČIČU.
Beograd, 25. jan. (Izv.) Bivši madžarski ministrski predsednik grof Mihael Karolyi, ki se mudi v Beogradu, je včeraj opoldne posetil ministra za prosveto Svetozarja Pribičeviča in ministra za zunanje svari dr. Momčila Ninčiča.
POGOJI ZDRUŽENIH DRŽAV ZA SODELOVANJE NA GENOVSKI KONFERENCI.
Pariz, 25. jan. Kakor poroča »Dai!y Mail«, je washingtonski kabinet sklenil, da se udeleži genovske konference le tedaj, ako se Rusija obveže večino rdeče armade razorožiti in nuditi resna jamstva za obdržanje stalne vlade, in z druge strani, ako zniža Francija svjo vojsko na mirovno sta-' nje in na ta način vzpostavi ravnotežje v svojem po vojaških izdatkih obremenjenem proračunu. Državni tajnik Hughes je precej nasproten udeležbi Amerike na genovski konferenci. (*n meni, da konferenca ne bo zmožna, resno razpravljati o gospodarskih problemih Evrope, dokler se ne izpre-meni duh francoske politike.
TUJE ČETE FE UMAKNEJE IZ RUSIJE.
Washington, 25. jan. Komisija za Daljni vzhod je sprejela ameriško resolucijo, v kateri sc priporoča, naj se tuje čete umaknejo iz Rusije, in se zavzema za to, da se opusti privili-girano gospodarsko izkoriščanje zasedenih ozemelj.
V RUSIJI UŽIVAJO ČLOVEŠKO MESO.
Moskva, 25. jan. Število slučajev, da uživajo ljudje zaradi lakote človeško meso, je vedno večje. V Buga-čevem (gubernija Samara) sta bili aretirani dve ženski, ki sta pojedli dve otroški trupli in truplo kmetice. Zaklali sta tudi dve stari osebi. V bugačevski guberniji se je deset rodbin hranilo z kuhanim mesom izkopanih trupel. y Slavinki (bugačevska gubernija) je kmetica razdelila svojim otrokom, ki so še ostali pri življenju, truplo svoje trinajsletne hčerke, ki je od gladu umrla.
GLEDALIŠČE V DESSAU JE ZGORELO.
Dessau, 25. jan. Gledališče Friderika Wiihclma je začelo danes ob trinajstih goreti. Na reševanje ni misliti. Ogrožena je mestna elektrarna.
Dessau, 25. jan. Požar, ki je izbruhnil danes v gledališču Fridcri-cha Wilhctma, je zahteval kot žrtev priljubljeno altistinjo gospo Her-ldng. Njeno truplo so našli popolno ma zoglenelo pod železnimi stopnicami. Pogrešajo tudi nekega brivca. Ogenj je uničil dragoceno shrambo gledaliških potrebščin, kakor tudi bogato zbirko orožja.
NOVI AVSTRIJSKI BANKOVCI.
Dunaj, 25. jan. Avstro-ogrska banka začne dne 26. in 28 jan. z izdajanjem novih bankovcev po 5000 oziroma 50,000 K*
Tudi pri nos smo vendarle prišli tako daleč, da smo začeli misliti, ali ne ti bila potrebna kaka kontrola zunanje politike, ki se ne more ponašati ravno z najboljšimi uspehi. Misel je hvalevredna, četudi prihaja malo pozno in prepozno, bati se je samo, da bo ostalo pri misli, kajti odmev z gotove strani ni bil preveč prijazen.
Evropska zunanja politika je bila do vojne domena aristokracije in je razumljivo, da so hoteli zapreti vrata v to aristokratsko svetišče raznim neplemenit cškim vsiljivcem, kaj še, da bi se dali kontrolirati pri svojem tajip-stvenem dejanju in nehanju, ki so ga razumeli le oni sami. Ko pa so narodi videli, da gre za stvari, ki jih morajo oni in ne diplomati plačati s krvjo, je bilo kar naenkrat vsem jasno, da mora imeti tisti, za čegar kožo gre pri kaki stvari, tudi pri stvari nekaj besede. Tako so kar na lepem potegnili zunanjo politiko iz njenih tajinstvenih sfer, jo posadili na realna tla in jo dali pod kontrolo parlamenta. To je danes vsem tako evidentno, da se čudijo, kako je sploh moglo biti kdaj drugače. Drugod namreč. Kajti pri nas gre še vse lepo po starem in zunanjo politiko vodi gospod zunanji minister in njegov prvi uradnik. Nad njima tja gori do boga ni nobene inštaneč, kaj šele redne kontrole. Tako zvemo za poraze in pogodbe, ko je stvar že davno završena, o uspehih pa se sploh trdovratno molči.
Zunanja politika ni lahka stvar in je v svojih zadnjih konsekvencah nekaj najhujšega: tu gre za človeška življenja. In če so se igrali predvojni diplomati lahkomiselno s človeškimi življenji, je razumljivo samo zavoljo tega, ker se je začel v njih očeh človek šele pri plemenitaša.
Seveda se bo reklo: to je vse lepo in prav, ampak zunanja politika je kupčija kot vsaka politika, samo da še hujša. In če je ugoden trenotek za kupčijo, je treba pogodbo skleniti ali nasprotnika prisiliti — tukaj ni časa, da bi se sklicevala razna posvetovanja, ker bi sc s tem zamudil trenotek in bi bil nasprotnik v tem času že opozorjen.
To je vse res in je čisto gotovo, da se ne bodo najbrže nikdar obravnavah razni projekti zunanje politike tako javno pred parlamentom kot predmeti notranje politike. Za to tudi ne gre-
Gre za to, da se ustanovi iz ljudskih zastopnikov ožji odbor, ki bo mnogo bolj okreten kot celoten parlament. In zunanji minister bo sproti informiral ta odbor o vseh svojih korakih, ta odbor bo lahko v permancnci ob važnih trenotkih, tega odbora tudi ne bo tako težko sklicati kot parlamenta, kajti odbor bo posvečen v zunanjo politiko in bo vsaj tako dobro kot minister sam slutil naprej vse važne zadeve in se brez posebnega poziva znašel ob takih prilikah na svojem mestu. In to ne bo vzbujalo pozornosti drugih in tretjih, kakor bi jo eventualno sklicanje parlamenta. Če bo enkrat videl minister, da ga kontrolirajo ljudski zastopniki pri vsakem njegovem koraku, potem bo mnogo manj nenadnih kriz in porazov, ki so presenečenje za narod in parlament. Potem bi sčasoma lahko prišli tako daleč, da bi kandidirala stranka za zunanjega ministra tistega, ki je najbolj zmožen, ne pa tistega —-ki še ni bil minister!
Za demokratičnost našega parlamenta pa je preskusni kamen, ali bo zahteval in cvcntuclno izsilil od vlade ta parlamentarni odbor ali ne.
Krvava nsssita Italijanov v IslrJ im TrsSa.
OBOROŽENE GRUČE FAŠISTOV SO ONEMOGOČALE NARODNIM VOLIVCEM UDELEŽITI SE OBČ. VOLITEV. VOI-ILCE SE JE PRETEPALO IN RAZGANJALO Z BOMBAMI. V VEPRINCU JE BILO RANJENIH 20 VOLILCEV.
Trst, 25. jan. (Tzv.) Tz vseh krajev Tstre prihajajo vesti o strašnih nasil-stvih fašistov na dan občinskih volitev. Tako so iz Reke prišle v Veprinac, Kastnv in v Volosko-Opntijo po sto mož broječe tolpe fašistov, ki so razganjali volilce, metali bombe in streljali iz revolverjev V Veprincu je tolpa fašistov napadla množico zavednih narodnih volilcev. V boju je bilo ranjenih dvajset Jugoslovanov. V Žminjtt je proti koncu volitev udrla v volilni lokal tolpa fašistov iz Pazina in izgnala iz dvorane narodne volilce, češ, da tu nimajo ničesar Hrvatje opraviti. Isto se je zgodilo v Ičici, kamor so prišli fašisti z Reke. Naše ljudstvo je bilo vslcd nasilstev fašistov zelo razburjeno in prestrašeno. Na stotine naših voli-ccv se ni moglo udeležiti volitev.
Trst, 25. jan. (Izv.) V Rarkovljah so na potu na volišče ustavljali fašisti naše volilce in jim odvzemali in trgali glasovnice. Ce ni hotel ubogati, so mu grozili s samokresi; naše volilce so tu-
di pretepli. Policija se je zadržala popolnoma pasivno in mirno gledala početja fašistov. Na Opčine so že na vse zgodaj zjutraj prihrumeli fašisti na avtomobilih, obstopili volišče, onemogočali našim volilccm volitev in grozili z revolverji. Na Opčinah so po cestah fašisti pretepali naše volilce in vdrli v stanovanje kandidata narodne stranke Hrovatina in grozili s smrtjo.
Trst, 25. jan (Izv.J V volilno sekcijo Gropada so v jutranjih urah udrli fašisti in preiskali vsakega našega volilen ter mu odvzeli volilno legitimacijo. Fašisti so udirali v hiše in med jokom mater in otrok, zahtevali od motkih legitimacije. Fašisti so grozili s požigom hiš, če bi se kdo drznil priti na volišče. Nekateri naši volilci so navzlic grožnjam odšli na volišče, kjer pa niso mogli v volilni lokal, ker je bil obkoljen od fašistov, kj so streljali iz revolverjev. Izmed 646 vpisanih volilcev jih je glasovalo le 138.
Bolgarski kralj se zaroči s hčerko italijanskega kraija.
Beograd, 25 jan. (Izv.) »Politika« javlja iz Sofije, da je tamošnji italijanski poslanik posetil ministrskega predsednika Stambulinskcga in mu izročil povabilo italijanske vlade na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. Bolgarsko bo na te konfrenci zastopal Stambulinski sam. Po konča-
nih razpravah odpotuje z beogradskim poslanikom v Rim. Temu potovanju pripisujejo veliko	važnost, ker se
smatra za zečetek razgovorov o zaroki bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezinjo Jolando, hčerko kralja Viktorja Emanuela.
Borzna poročila.
Beograd, 25. Valute. Dolarji 76, marke 36.50, leji 54. Devize. London 330, Pariz 615, Ženeva 1500, Praga 151, Dunaj 0 785, Berlin 37, Milan 337, Budimpešta II.
Berlin, 25. jan. Od prvega februarja 1922 dalje se bo vršila vsak dan razen sobote borza z vrednostnimi papirji. Devize in valute bodo jaotirale vsak dan.
-f- Denarne pošUjatve za Rusij Finančni .komisarij.it trgovinske rus delegacije v Nemčiji poroča, da 1 sprejemal do definitivne določitve strani ruske državne banke navadna telegrafična denarna nakazila po dečih kurzih:	1 funt sterlingov 7
tisoč rubljev, 1 dolar 167.000 rublj in 1 nemška marka 900 rubljev,
4- Naraščajoča brezposelnost Švici. Zvezni delavski urad nazn nja, da je znašalo število brezposeln v Švici koncem dcccrubc*.jAS.&Uh
Konciataslls.
Jugoslovani smo mlad narod. Ne le v političnem smislu, kut celota, marveč prav tako tudi, ako vzamemo posamezne dele zase. Bodisi Slovenci, kakor Hrvatjt ali Srbi, vsi imamo z.a seboj le kratko dobo političnega življenja. Ta doba pa je po svojem značaju, po vsebini političnega dejslvoya-nja različna pri posameznih delih naroda, ne le pri takoimenovanih treh plemenih, marveč tudi pri posameznih še manjših skupinah, pač v skladu s le-rotorijalnopolitično preteklostjo dežele.
Zato pri nobenem izmed naših sestavnih delov še ni bilo prilike, da bi se razvila krepkejša politična tracija; nastale so pač razne politične mentalitete, ali vsaj osnutki zanje.
Še veliko večje važnosti pa je, da srno popolnoma novinci v ureditvi in upravljanju skupne, novo nastale države. Pri tem ne mislimo toliko na podrobno upravno stran, kot na velike nacijonalno ali plcmensko-politične osnovice notraje državne ureditve. Ravno v tem oziru nimamo še nikake prakse in kakor je videti, se stranke niso znale učili na tujih vzgledih. Nastopa položaj, ko se bomo izmodrili na lastni izkušnji in seveda nosili vse primerne stroške. Podoba je, da ravno sedaj prehajamo v to fazo.
Tega pravzaprav ni vzeti tako tragično. Mnogi trezni ljudje trdijo, da nikakor ni res, da bi bili Slovani že po naturi slabi politiki. Nesreča je' le v tem, da se nahajamo še v mladostni dobi svojega političnega delovanja.
Morda bo umestno, da pri tej priliki opozorimo na oni veliki narod, ki velja danes vsemu svčtu kot vzgled .politične izšolanosti, umerjenosti, prcv-darnosti in tolerance, na Angleže. Kdo pri tem misli na to, da so ravno Angleži v državljaskih vojnah prelili krvi kot malokateri narod, da so pokazali toliko verske nestrpnosti in derutnega medkonfešijonalncga zatiranja in ubijanja, ko ne zlepa kdo. In oni isti Angleži, ki so danes mojster v tein, kako se potem podeljevanja samouprave kolonijam in ustvarjanja dominijonov ob. vlada svet, so nekdaj nnpram kolonijam delali prav iste napake, kakor drugi., Saj se je največja njihovih kolonij, današnja severnoameriška Unija, osvobodila in postala samostojna v najlmj-šem boju zoper nje. Da so bili takrat lako modri in riltinirani politiki, kot -O danes, bi bil danes New.ork prav ako filijalka Londona kakor je Cap-town ali Sidncy. Tudi Angleže je šele življenje ustvarilo v današnji dovršenosti.	'
Mi Jugoslovani se nahajamo na spodnji stopinji tega razvoja. Nesreča ni v tein. mogla bi biti še le v tem, ako bi se izkazali počasne ter slabe učence. Ako danes konstaliramo, da smo napravili napako, tedaj je treba s pogumom in brez samoljubne občut-livosti na popravo. Cim hitreje se to zgodi, tem boljše bo in tem manjša bo škoda. To, sc nam zdi, je mirna in trezna konstatacija k današnjemu položaju.
^__. ............................ I
Koir^sscSSa-'
Ne mine skoro dnn, da ne slišimo 0 kaki novi korupcijski aferi. Kaj smo že vse slišali o Pašičti, Vesničti, raznih konzulih in poslanikih, o generalih, da ne omenjamo raznih provln-cijalnih veličin iz radikalne in demo-*kratske stranke in da čisto molčimo o korupciji med tiradnišlvotn. Preplavljeni so jugoslovanski listi od korupcijskih afer. In kadar gredo politični valorvi najvišje, kakor je bilo to ob poslednji vladini krizi, tedaj zmečejo posebno demokrati in radikalci vse ozire na stran, pred očmi celega sveta perejo svoje umazano perilo. In publika sc naslaja na scnzacijonal-fl!h razkritjih, po kavarnah in gostilnah imajo potem zopet kost, ki jo lahko glodajo tako dolgo, da nič ne
ostane. Nikomur se ne skrivi las in če se mu očitajo še tako gorostasne stvari. Ministrski predsedniki ostajajo na svojih mestih, ministri in visoki uradniki uganjajo naprej, kar se jim zljubi in kdo se čudi, da pronica ta strup potem vse do najnižjega, da vsak le stremi za tem, kako bi tudi on zagrabil za kako drobtino, če že ne more doseči druzega. Ce-pri najvišjih ni čuta odgovornosti, ni poštenosti, kako jo hočemo zahtevati od nižjih, podrejenih, ki gredo v prvi vrsti za svojim kruhom. Cc generali goljufajo državo, zakaj bi bil narednik boljši. Kje stoji to? Vzgledi vlečejo. Kaj šele, če je splošno znano, da se nobenemu ne zgodi ničesar, da ga kvečjemu začasno kam prestavijo, da se pozabi. Za korupcije ni preganjanja, ni kazenskega zakona, ni preiskovalnih zaporov, zlasti ni policije in policijskih agentov. Kaj pa se mu tudi naj zgodi! Kdo ga pa licčc preganjati! Saj imajo vendar vsi maslo na glavi in vsi imajo umazane roke. Kam to vede? Vedno globlje v močvirje, dokler ne pride dan viharja'.
Tudi v starem Rimu je bilo'tako in v Parizu pred velikim viharjem in caristični Rusiji. Korupcija na vseli koncih in krajih. Dolga je bila bolezen, dokler končno ni prišlo ljudstvo in pognalo parazite.
Znak vsakega absolutističnega režima je korupcija, ker manjka kontrole, manjka svobodne kritike. Danes pri nas ni demokratizma, pest ljudi je sedla k mizi in poveljuje s silo 12 milijonom. V Beogradu zboruje parlament, kjer manjka polovico poslancev, deloma se branijo priti, deloma so jih pometali na cesto in v ječe. Kako hoče tak parlament vršiti kontrolo, ko poslancem ni zajamčena svoboda. V ustavi je zajamčena tiskovna svoboda, ali kljub temu so konfiskacije na dnevnem redu. Vendar je ni moderne države, ni ga demokratizma brez svobode tiska. Politične svobode, ki jih je uživala predvojna Srbija, so dvignile* njene sile, c'očim jo je reakcija Obrcriovi-čev držala v šapi avstrijskih mogotcev. Zakoni se ne spoštujejo. V posameznih deželah in okrožjih še ljudstvo niti enkrat ni imelo prilike, da bi spravilo do izraza, kake gospodarske, socijalne in kulturne potrebe ima. Nihče še ni slišal ljudskega glasu. Vse Jo je prepuščeno uredništvu, ki po večini nima srca in tudi ne razume ljudskih potreb, ker le redki so oni med njimi, ki se držijo še na površju.
Korupcija in absolutizem sta šla v zgodovini vedno roko v roki. Absolutizem, pa je znak, da je |ljudstvo še nezavedno, da tiči še v temi in da še ni našlo poti iz teme. Sami iz sebe moramo premagati absolutizem in korupcijo in to kljub vsem oviram, ako hočemo dokazati sposobnost za življenje. Dosti jih je, ki obupavajo in obračajo oči v preteklost in iščejo tam tolažbe. To je znak slabosti. Storjen je korak samostojen po lastni poti. Rot je trnjeva in kamenila in samotna, ali vztrajajmo! Življenje ne da ničesar zastonj. Brez dela in trpljenja ni napredka. Prišli bodo boljši časi, toda ne sami od sebe.
0 ni liinnji in nji pil.
Govor poslanca Brandnerja v narodni skupščini.
(Konec.)
Že poprej sem poudarjal, da gotovo nimam razlogov, da bi jemal v za ščilo g. finančnega ministra, ker vem, da on za marsikako odredbo ne ve, čeprav jo je sam izdal in podpisal Vendar pa moram v njegovo zaščito ponovno naglašati, da ne moremo od finančnega ministra pričakovati dobrih financ, ako jc vsa ostala vladna politika
slaba. Naše finančne mizerije ni kriv samo g. finančni minister, ampak kriva je cela vlada, kriv je celi sistem. (Ploskanje.) Naše finančne mizerije je med drugim kriv tudi sistem, ki ga je uvedel g. notranji minister. Kako se je postopalo v naši državi po • sprejetju ustave? Mi smo pričakovali, da se bodo razmere izboljšale, kakor so nam to obetali gospodje iz vladnih strank. Toda gospodje iz vladnih strank so bili slabi preroki. V resnici se je po sprejetju ustave obrnilo v naši državi vse samo na slabše. V odsotnosti Nj. Vel. kralja je imela \lada vso oblast v rokah, tudi kraljevo oblast. Vi veste, da so se v tem času izdajale razne nasprotujoče si nnrctl-bc, ki so se drugi dan zopet prcklico-vale; Vi tudi veste, kako šlaba jc bila naša poročevalska služba. Zato se ni treba čuditi, da je zunanji svet videl v naši državi navadno družbo ljudi, ki ne vedo, kaj hočejo, in ki so v neprestanem nasprotju med seboj. Skratka velik kaos.
V času kraljeve odsotnosti je izdala vlada tudi zakon o zaščiti države. Marsikdo jc sedaj presenečen. Marsi-;do, ki je glasoval za ta zakon v dobri veri, da tu gre res za interese države, je sedaj britko razočaran, ker vidi, da se je šlo samo za tem, da’ se'utrdi oblast vladajočih strank. To vidimo zlasti danes, ko še niso izvedene volitve, ki so predvidene v zakonu za zaščito države, da bi se zopet zasedle klopi komunističnih poslancev. Vlada je jako dobro računala: Svoje pozicijo si je hotela zasigurati tudi za slučaj, da bi prišel v Beograd Radič! (Poslanec dr. Milan Korun: »Zakaj ste pa glasovali za zakon o zaščiti držver«) Mi ,stno ravnali v dobri veri, da ima pri lem vlada res namen, ščititi državo, ne pa, Utrditi si s pomočo tega zakona samo svojo pozicijo.
Zalibog smo naknadno mi na svoji lastni koži izkusili, dasi smo glasovali za ta zakon, da ta zakon ni bil naperjen proti resničnim krivcem, atentatorjem itd., ampak proti vsem tistim, ki niso soglašali z vladno politiko. (Ploskanje.) Vse te so proglašali za antidr-žavne elemente. Vlada je uporabljala ta zakon tudi proti največjim nacionalistom. Na ta hačin je pa vlada dosegla to, da je velik del naroda začel zamenjavati vlado z državo. Bo se jc videlo zlasti jasno pri investicijskem državnem posojilu, ko velik del opozicije ni hotel nič slišati o tem, da bi podpisoval posojilo, sklicujoč se na to, da taki strankarski vladi absolutno ne more in ne sme podaljšati življenja s posojilom. Tako so govorili ljudje, ker je vlada sama ustvarila v masah tako razpoloženje, da so mase identificirale vlado z državo. To je dosegla vlada s tem, ker je proglašala tudi nacijona-liste za protidržaven element. Danes, ko nimamo komunistov, bo vlada naperila zakon o zaščiti države bržkone v drugo smer, iskala bo novih objektov, katere bo preganjala s tem zakonom, in tako bo šla ta pesem naprej. Na vsak način moramo pristransko postopanje vlade pri izvajanju tega zakona odločno obsojati.
Troti koncu svojega govora se moram dotaknili tudi tistega vprašanja, ki je pravzaprav najvažnejše v naši državi in ki mora bili rešeno, in sicer čim preje rešeno. To je naše hrvatsko vprašanje, poudarjam, da nimam prav nikakega povoda, da bi morebiti tu branil glavnega predstavnika hrvat-skega bloka, in to tem manj, ker jc ta gospod rekel' na eni svoji skupščini, da hoče tako državo, da borno Slovenci primorani, voziti se v Beograd z aero-planom, ako bomo hoteli tja priti. Jaz nimam nikakega namena, govoriti morebiti v prilog temu gospodu, in se tudi 7 njegovo politiko nikakor ne strinjam. Rečem pa to, da je dolžnost vlade, da to vprašanje čim preje resi. Toda v hrvaškem vprašanju se ne ho dosegel nikak uspeh, če ne l?o začela vlada postopati popolnoma drugače glede naše državne uprave in tudi sicer, kakor je postopala do seda. Nikak uspeli
se ne bo dosegel, ako se vlada ne bo preorientirala in ako bo šla tudi za-naprej po dosedanji poti. Mi Slovenci smo zelo zainteresirani na tem, da se hrvaško vprašanje čim preje in ugodno reši, ker se zavedamo, da je bodočnost Slovencev samo in edino v močni Jugoslaviji. Zato odločno zahtevamo, da vlada hrvaško vprašanje čiiaiprejc reši. Edinstvo naše države se bo utrdilo in ojačilo edinole s pametnim gospodarstvom, s pametnimi uredbami itd., ne pa s takim sistemom, kakor vlada danes. Z današnjim sistemom ne bomo nikdar rešili hrvaškega vprašanja. Z današnjim sistemom bomo plemenska nasprotja le še bolj podžgali in bomo zašli še v večji separatizem, nego ga vidimo danes. Kajti dejstvo je, da smo danes bolj oddaljeni od edinstva, nego smo bili pred sprejetjem ustave. (Udo-bravanje.) Zalo, gospodje iz. vladnih stranic, morate iti drugo pot, če hočete, da se bo v naši državi res razširila misel edinstva, katero ste svojčas propagirali in pri kateri — upam — še vedno vztrajate.
Tudi oziri na našo zunanjo politiko zahtevajo, da se hrvaško vprašanje čimpreje reši. Kajti dokler bodo naši zunanji neprijatclji še vedno tipali, da se da napraviti med nami kak razdor,
bomo mi na polju zunanje politike slabo stali. Zato mora vlada pred vsem iti na delo, da reši hrvaško vprašanje. Ini-cijativa mora priti od strani vlade sa- 1 me. Vlada mora sama ukreniti vse po-rebno, da pride s Hrvati v stik in da se ž njimi pogovori; ne sme pa vihteti knute, ne sme misliti, da bo z bajoneti in s policijskimi sredstvi ustvarila tisto edinstvo, ki ga vedno naglaša.
Predvsem je torej naša želja, da se razmere v naši državi uredijo z rešitvijo hrvaškega vprašanja, dalje da se izenačijo in pravično razdele davki in da nastopi vlada odločno proti naraščajoči draginji. Ce bo vlada storila v tem oziru svojo dolžnost, potem se ji ni treba bati separatizma:	ni se ji treba bati,
da bi nastajalo protidržavno razpolo-žc. Obratno:	vsi bodo z veseljem in
navdušenjem pristajali na to državo. Ako pa gre vlada po svoji dosedanji poti, potem se nikari ne čutite, če bo lepega dne prišlo res do jako neprijetnih posledic. Mi danes na to opozarjamo, ker čutimo za to državo, in zahtevamo od vlade tozadevne preori-jentacije.
Razume se samo ob sebi, da mi za tako vlado, kakršna je sedanja, absolutno in pod nobenim pogojem ne moremo glasovati. (Odobravanje.)
Prejeli smo in priobčujemo v izvirniku:
Pod tim naslovom izašao je u no-vinmna »Novosti« — broj 3 od'3. sijočim 1922 — članek poslan iz Broda na Kupi, u koine pisac prikazuje iz-gradnju Musilove željeznice Kočcvje-Brod-Moravice sa predradnjama kao gotovu stvar, a odniah dodaje »ako če biti gradjena po toni sinjem i načrtu«. Dakle predradnje su dovršene, samo neznamo čijom dozvolom — a sama gradnja plivati če još dugo vremena niz Kupu.
Izgradnja gornje željeznice bilo bi »blagostanje« pače »sunce blagostanja« za Čahar i Prezid, koji su udaljcni od sadašnjc željezničke Staniče Delnice 40 km, dok bi do nove Staniče na Musjlovoj pruzi do Broda na Kupi imali udaljcnost 33 km; dakle bi skratili udaljenost za čitavih 7 km, ali zato bi naš',1 računa, sto b! novam nrugom preko Breda na Kupi i Bred Moravlca na Delnice. produ-žili pat prema Jadranu za ništa matije več 30 km — a što to znači za osobni i teretni prontet!?
Ccntrum oblasti, trgovine i industrije u gorskom kotaru jesu Delnice, kamo je svaki goranin upučen po svom poslu. Pa kad bi onaj iz Ča-bra i Prezida prevalio put do Broda na Kupi 33 km i ovdje čekao na vlak za Brod Moravice, gdje M opet mo-rao čekati na. spoj sa Rečkim vlakom, za ova bi vremena tri mita prevalio pjhške onih 7 km od Broda na Kupi do Delnica i prlštedio nepoireb-nu vozc.rinu. A što istoin da kažemo kateri bi račun nalazio teret, koji se otprema za Jadran proti njemu na Brod Moravice i tu istom morao čekati. dali če ga teretna garnitura pre-uzeti za daljni put.
1 baš zato, što stanica Brod na Kupi ni u kome slučaju nije podes-na za Čabarski kotar, nastaio jejt predratno vrijeme pitanje izgradnje željezničke pruge Prezid-čabar na Delnice od nekih 30 km, do čega bi i došlo bilo, da svjetski rat račune po-mrsio nije I do koje gradnje za par godina absolutno doči mora. U tom slučaju bio, kako rekoh, skračen put prema Jadranu za čitavih 33 km do Broda na Kupi a odavle do Delnica opet 30 km — dakle za 60 km. Tim projektom bilo bi pomoženo ne samo Čabarskom kotaru, več bi bio olak-šan izvoz golemih šuma Dclničkog
kotara, opčina Prezida, Loškog potoka, Trave, Drage etc. etc.
Musilova pruga Kočevje-Brod Moravice nema tiopče nikakovc važnosti za gorske krajeve več obratno a pogotovo nema važnosti za Slovenija tek bi imali interesa ono par industrijalaca — trgovaca, da cks-ploatiša Spine (vlastelinstva Aauer-sperg, Griinvvald-Gorjan i. dr.). Oči-to je za čime se ide, pa bi baš stoga gledišta morali malo ozbiljnije stvar shvatiti.
Vlastclinstvo Auesperg bilo Je narodno dobro, oteto po tudjincu 1 predano tudjincu, koje opet po bogu i pravdi mora ostati narodno, jer su mu ga namrli pradjedovi i svojom krvi zaštitili od dušnianskc najezde, pa stoga je i domoljubni poklilc kul-turnog češkog naroda,mi pcdlja zemlje ni para odštete tudjincu! — a kod nas žurba izgradnje želejeznicc Ko« čevjc-Brod Moravice, a zašto? —> Zato što je pred vratlma agrarna reforma, koja če uspairano narodno dobro oduzeti pa zato se treba na nos na vrat požuriti, da tudjinac dodje do još večih miljuna.
Da je torne tako nama služi kao najbolji dokaz skupština Upravnog saveta dolenjskih željeznica u Ljubljani, dne 29. prosinca 1921, gde se pokušalo odstraniti zastupnike poje-dinih opčina protivnog tabora (koji radi za Klodič-Hrovat-Kavčičevu za« jednlčku prugu) kako bi se izglasovalo projekt Bečkog inženira Musila (kao da u Jugoslaviji nema spremnih inžinira) i to je glasovanje ispalo z velikom večinorn u korist pravedne stvari. Ni pokušaj, da se razdvoji odbor za izgradnju željeznice Kočevje i Črnomalj-Vrbovsko, ni žarki apel g. A. Kajfeža nije mogao, da skupi večinu za svoj predlog. .— U tim glasovanju razpustiše skupštinu na bolja vremena.
Pisac članka u »Novosti« ni malo se u strategiju ne razumi, jer bi ina-če u poznavanju prilika morao znati, da bi pravi metak sa neprijateljske Strane strovalio most u Brodu u ponor Kupe, dok bi naprotiv trebao vremena, da se domogne pruge Klo-dič-Hrovat-Kavčičeve i zato se su-višno zaletio u zaščitu ministarstva vojnog.
Po svemu se vidi, da kod kombiniranih Stanovnika, koji se tobože In-teresiraju za Musilova prugu, neče biti niti 10% istinskih, što tim više mogu utvrditi jer če svaki putnlk Iz okolice Broda na Kupi mnogo radje
•fessilu
sil sgi»i Km.
Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se jc med drugim razpravljalo tudi o postavitvi spomenikov Janezu Ev. Kreku in Adamič-Lundru. Sklenilo sc je, naj župan »skliče anketo umetnikov in drugih merodajnih faktorjev, da sc določi kje in v kaki izmeri naj sc postavila ta spomenika v mestu.« Tako sejno poročilol Iz navedenega zaključka bi sledilo, da se namerava (kdo?) tudi spomenik septemberskim žrtvam postaviti na kakem javnem prostoru v mestu samem in ne na grobu Lundra in Adamiča pri sv. Križu, kakor jc bilo sprva dcločcon.
Prav jc in hvalevredno, da se jc občinski svet zavzel za rešitev vprašanja čim skorajšne postavitve in odkritja teli tl veli spomenikov, ki nam bosta kot spomin na polpretklo dobo: , eden na dobo preganjanja iloven. ' naroda, drugi na herojsko dobo njegovega ustnjenja. Mene specijelno zanima prvi od obeli, to tembolj,
ker Krekovega ne poznam, niti mi ni nič znanega o njem.
Po septemberskih dogodkih leta 1903. je pričel »združeni narodni odbor« z zbiranjem prispevkov za postavitev dostojnega spomenika padlim žrtvam oholega militarizma. Zbrala sc jc za tiste čase dovolj velika vsota, da se postavi na grobu žrtvam primeren nagrobni spomenik. Da sc jc odbor odločil baš za tega, jc vzrok ta, da ni bilo upati na dovoljenje, da bi se smelo postaviti v mestu javen monument.
Spomenik je po odborovem sklepu in naročilu izvršil akad. kipar Svet. M. Peruzzi. Frcdstavjja pa ženski genij Svobode s plamenico v roki. stoječ na čctvcrooglatcfn podstavku. Spomenik jc bil popolnoma dogotovljcn v določenem roku, raz-ven kamenitega arhitektonskega podstavka, ki naj bi ga izgotovil kamnosek, upoštevaje posebnosti prostora, kjer naj bi spomenik stal.
Tako jc bilo vse pripravljeno, da se spomenik postavi in prstane s tem last celega naroda. Do tega pa
ni prišlo; iz kakšnih vzrokov, tega nečemo vnovič pretresati. Zgodilo se je, da so dovršeni spomenik lepo zavili in postavili v magacin, kjer leži že deset let in čaka vstajenja. Pretekla so že tri leta od razpada Avstrije, spomenik pa še vedno ne stoji. Skrajni čas je torej, da se ž niim nekaj definitivnega ukrene, ker so s prevratom odpadli tudi vsi zadržki postavljcnja.
O stvari je pred nekaj časa priobčil »Slovenski Narod« daljši članek znanega svojega sotrudnika, ki v njem vneto zagovarja predlog, naj se ta Peruzzijev spomenik postavi na mali terasi, ' ki meji ob Šcnklav-ško cerkev in Pogačarjev trg. Terasa naj bi se primeno preuredila, napravile stopnjice in spomeniku odgovarjajoč kamen, podstavek. O umestnosti tega predloga bi se moglo razpravljati, gotovo pa je, da ne kaže globljega umetniškega razumevanja, kajti brezdvomno je, da umotvor, ki je bil v smislu naročila zamišljen in ustvarjen kot nagrobni spomenik, stoječ ua pokopališču, ne
more priti do prave veljave, če ga postavimo na odprt mestni trg, kakor jc Pogačarjev.
Prostor sam jc sicer kot ustvarjen, da se postavi ob robu terase javen spomenik, monumentalen vodnjak ali kaj sličnega. Ko se je svojčas razpravljalo o mestu, kjer bi stal projektirani Krekov spomenik, se je predlagalo kot najprikladnejšo točko baš Pogačarjev, trg, odnosno teraso ob stolnici. Ce bi sc na imenovan prostor namestil Robbov znameniti kip Sv. Janeza Nepomuškega, ki je nekdaj bil varuh savskega mosta pri Črnučah, danes pa pozabljen snmo-tari pri Sv. Florjanu, bi prišel kip do veljave, mesto pa pridobilo nov javen umotvor. Seveda bi bilo treba okolico primerno urediti, predrugačiti nasad in po možnosti s skupino zvezati bazen s tekočo vodo.
Za spomenik pa, namenoma stiliziranih, strogih, proporcij, trdih oblik in tako velikih dimenzij, kot je Peruzzijev, imenovani trg že po svojem splošnem značaju ne more priti v poštev. Trpel hi učinek kipa in Uax.*J
monična podoba trga samega. Umetnik se je pri svoji kompoziciji moral opirati na kraj, kamor se naj njegovo delo postavi, ako naj spomenik tvori s svojim miljejem umetniško enoto. Zato bi bilo barbarstvo, če bi sc ne zavedali tega dejstva in navzlic jasni autorjevi intcncijl postavili spomenik na prostor, kamor tak, kot je, absolutno nc spada.
K koncu samo še pripombo. Zdi se mi namreč, da so pri reševanju tega problema pozabili vsi na nekaj prav važnega, na to namreč, da bi bilo treba najprej vprašati umetnika, kojega duševna irnovina Je sporno-nik, kaj on sodi o stvari. Nato nlhčo hi pomislil, čeprav ima, po moji sodbi vsaj, avtor tudi po desetih Istih pred vsemi pravico, da odloča O usodi svojega dela, o tem, v kaki obliki in kje, s kakšnim podstavkonv ozadjem itd. naj se postavi. To no-j pako treba popraviti, kar boddi končnemu namenu spomenika v prid.
preči par kin do Delnica pješke nego putovati preko Brod-Moravica.
Apeliram stoga na mjerodavne faktore, da mračnim osnovama Musilove grupe posvetil veča pažnju i zavremena podusretnu propasti na-rodnog blagostanja, jer če nas potomki u grobu preklinjati što im nismo znali sačuvati od amaneta ne-umrlu baštinu.
Koju pak važnost t prednost ima-de projekt KIodič-Hrovat-Kavčičev nije ni nu/.dno iznašati, nu spomenuti čemo samo u kratko.
Vrijednost i važnost pruge Kočevje i Crnomalj-Scvcrin-Vrbovsko dostojanstveno je manifestirano na nepregledno mnoštvo naroda iz slo-Venačkih i hrvatskih opčina na sa-stariku v Novom mestu dne 18. prosinca 1921. — Ne 3 do 4 opčina, lcao na Musilovoj strani,— več golcml nroj od preko 200 opčina Slovenije, Brvatske i Dalmacije pozdravio je iednodušno potrebu izgradnje žcljez-
ničke pruge Kočevje i Črnomalj-Se-vcrin-Vrbovsko kao izlaz čitave Slovenije na Kvarner i Dalmaciju, a po-gotovo ne može se izreči važnost i potreba za Kočevsku, Poljanšku do-linu, Belokrajinu i za dio Hrvatske.
Pošto je ova pruga udaljena od neprijatelja GO km, nejma dvojbe, da i sa Strane vojničke prihvačena bila ne bi.
Ne prave se željeznice za prolaz-nu eksploataciji! šuma pojedinca, da se nakon nekoliko godina napuste kao nepotrebne, več se željeznice prave u interesu države na korist narodno" prebitka i blagostanja za ne-dogledna vremena, — pa se stoga pouzdano nadamo, da če faktori koji imaju odlučne riječl znati i htjeti proučiti stvarno pitanje u onom duliu, kako ga Igcji volja naroda — a tu volju naroda manifestirao je plebiscit, keji je neminovno nuždan za pravedno riješenje.	E.	11.
Politične vesti.
X Kotiranje obveznic državnega posojila. Z ozirom na odlok finančnega ministrstva štev. 670 od 20. t. m, se Pr'čne s 1. fbruarjem t. 1. kolirarfje obveznic 7% državnega posojila na oorzali v Beogradu in Zagrebu. (Iz (»onernlne direkcije državnih dolgov.)
X Debata o detronizaciji Habsburžanov v ogrski skupščini. Narodna skupščina je nadaljevala indemnitetno Robato. rosi. Rassny (opoziciionalcc) )e motiviral svoj predlog, v katerem zahteva, naj se člani habsburške dinastije za vedno izključijo od madžarskega prestolonaslcdstva. Posl. Lindauer (opozicijonalec) jc utemeljeval svoj Predlog fclcde takojšnje razpustitve narodne skupščine ter je nato ostro kri-tikoval »Belo knjigo«. Protestiral je Proti omejitvi volilne pravice tei obrazložil svoje legitimistično stali-£če. Izjavil je. da bodo on in njegovi tovariši z vsemi zakonitimi sredstvi skušali odpraviti detronazicijski zakon. Nato se je seja prekinila do 16.
X Avstr, odsek za zim. posle sprejel praški politični dogovor. V današnji, pod predsed. načelnika Hatiserja vršeči se seji odseka za zunanje posle je bil na podlagi poročila pod-odseka 7. večino glasov sprejet praški politični dogovor. Za poročevalca v parlamentu je bil izvoljen poslanec dr. Michael Mayr.
X Otvoritev blagovne borze v Petrogradu. Dne 20. januarja je bila v Petrogradu otvorjena blagovna borza.
X Konec železničarske stavke v Nemčiji. Kakor poračajo te dni listi iz Desdena, so se mogli včeraj z glavnega kolodvora odpeljati vsi vlaki, ki vozijo na večje daljave. Vzpostavilo se je tudi poslovanje na blagovnem kolodvoru. Radi manjšega dovoza premoga, povzročenega po železničarski stavki, ne bo mogoče vzdržati obratovanja dresdenske mestne plinarne.
s-3 mora bolnik predvsem paziti prehlajenja, iti pravi čas v posteljo in takoj poklicati zdravnika.
r— V vlaka' št. 47, ki vozi zvečer iz Maribora v Ljubljano, je bil v sredo 18. t. m. v prvem vozu. malem kupeju v temi na klopi puščen v papir, ovit brevir (latinski molitvenik). Prosi se, kdor ga je našeh da ga blagohotno odda pri postajenačelništvu v Poljčanah, ako se tirja, proti plačilu.
— Ustreljenega so našli pri Medvodah dimnikarja Jos. Gerjovca. Ni še dognano, ali se Je izvršil samomor ali umor,
-t- Vpokojcna poštna ravnatelja. Poštna ravnatelja gg. Mciksner v Zagrebu in Živko Horvat v Novem Sadu sta vpokojena.
— Izgubila se Je od glavnega kolodvora po Kolodvorski ulici, čez Dalmatinovo in Dunajsko cesto, po Selenburgovl ulici čez Kongresni trg, Zidovsko ulico. Stari trg, Florjansko ulico in Karlovško cesto, večja vsota denarja. Najditelja se lepo prosi. oddati proti dobri nagradi na upravo tega lista.
— Razne tatvine. V gostilni Ccšnovar le neznan tat ukradel zavoj manufakturnega blaga, vrednega 2150 kron.'— Hrvatu Za-jošu, ki je gnal s kolodvora prašiče, je med potjo eden obnemogel in obležal. Ko se je potem Hrvat vrnil, ni bilo prašiča nikjer. — Hace Cecilija jc na glavnem kolodvoru pogrešila listnico s 140 atnerikanskimi dolarji, kar znaša okoli 40000 jugoslovanskih kron. — Vlomljeno je bilo v zaboj Marije Zupan na Vodnikovem trgu. Tatovi so odnesli za 4000 kron blaga.
Mladinsko izotraževalno trm Erotsivo v Liljani.
Časopisni glasovi.
V »Slovenskem Narodu« poroča dr. Henrik Stcska o načrtu novega zakona o ministrski odgovornosti. V prvem delu določa Zakon, za katera dejanja so ministri odgovorni. Drugi del določa kazni. Tretji del ureja postopek o državnem sodišču iti o postopku pri razsojanju.
»Slovenec« prinaša sožalni govor zunanjega ministra Ninčiča v narodni skupščini ob smrti papeža.
»Jutro« razpravlja o poročilu ministra promet, ki ga je predvčerajšnjim podal v [htančnem odboru. Kar se tiče stvarne podlage, so v ministr. ekspozeju spretno postavljeni v ospredje mnogi glavni nedostatki naših železnic, dočim se le preveč skriva v 02adju priznanje, da ni enotnosti v prometu.
»Naprej* prinaša članek »D draginji«. Življenjske potrebščino se skokoma draže.
Napačna je trditev, da so mezdne zahteve delavnih moči krive dražitve. V drugih državah se cene živilom znižujejo, dočim so pri nas vedno višje,- vslcd knpilalističnc-iz-vozničarske politike vladajočih. Ukinila so se občinska.sodišča, ki so bila edino orožje proti špekulaciji in verižništvu. Zahtevati moramo volitve, ki bodo napravile konec podlemu individualističnemu izkoriščevanju in navijanju ceni
»Novi čas« piše v svojem uvodniku o socijalno-dcmokratičnl propagand! na deželi. Clankar pride do zaključka, da Je socl-jalno demokratična propaganda uspešna. O večini klerikalcev na deželi pravi, da hladnokrvno prepuščajo kmetski prolctarljat telesni bedi in Izmozgavanju od strani kapitala, kakor ga hladnokrvno prepuščajo duševnemu propadu v materljalistični socijalizcm.
Dnevu® vesti.
— Pokrajinski namestnik g. Iv. Hribar *e le na službenem potovanju močno prehladil, da le moral potovanje prekiniti ter se vrniti' v Ljubljano, kjer bo moral nekaj časa Ostati v postelji.
— Zaradi zadušnlc po pok. papežu bodo Imele'ljubljanske šole prosto prih. soboto, Sole na deželi pa v pondeljck.
— Iznrcmcrnbe v osobjn. Pri oddelku za soc. politiko v Llubljnnl je Imenovan za računskega svetnika g. Fr. Heger, dosedaj računski revident pri invalidskem odseku v Novem Sadu. — V ministrstvu za soc. politiko je Imenovan za pisarja II. razreda g. Albert Bizjak, dosedaj tajnik pri zvezi do-brovoljccv v Beogradu. — Pri inšpekciji dela v Banjaluki je Imenovan za asistenta g. Nikolaj Putrih, dosedaj računovodja pri ra-Stajnskcm rudniku v Rajhcnburgu. — Pri Keneralnl Inšpekciji voda v Ljubljani je Imenovan za Inženjcrskega pripravnika g. Edv. Fuglna, absolvent visoke kulturno-tehnične Šolo. — Iz službe finančne kontrole je izstopil na lastno prošnjo K. Dragotin Kilner v 'Cankovi.
— Koridor med Srbijo In Slovenilo? Nekateri hrv. krogi so se že tako zagrizli V separatizem, da piše osjcškl »Hrvatski list« o potrebi koridora med Srbijo In Slovenijo na ta način, da bi se naj od llrvat-ske odtrgal ozek primorski pas s Karlovcem. Na ta način 1)1 bila Hrvatska odtrgana °d morja, zato pa Slovenija zvezana direktno s Srbijo. — Upamo, da so taki politiki ®ed Hrvati v manjšini.	1
— Seja načelstva NSS danes odpade, »er se vrši ob 8. zvečer važen sestanek P*r. soc. polit, kluba.
— Redni letni občni zbor Narodno-so-cllalne tiskovne zadruge se vrši y torek, ®ne 31. Januarja 1922 ob 8. uri zvečer v Posvetovalnici mestnega magistrata. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Vsi člani naj se zanesljivo udeleže občnega ibora.
— Malo odgovora »Naprcju«. Sobotni »Naprej« Je čutil potrebo, da se je zaletel v, strokovno organizacijo natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev h i, j^huit. Zakai se tu gre, je jasno kot t ! J'n’ Q°sP°de okoli »Naprcja« menda Jezi, da se jim vsak poizkus pridobiti to organizacijo v socijal-demokratično okrilje,
1 I°t *^er srožnje ne pomagajo več, poskušajo svojo srečo z blatenjem in osebnimi napadi. No, gospodje, bodite zaslgti-rani, da Vam tudi to ne bo pripomoglo do zaželienega cilja. Da se v delavski zbornici ro j ustimo zastopati od peka, ki ravno toliko ve o naših težnjah, kakor mi o Gegovih žemljah, je vendar logično. Sicer
Vam pa zahvaljujemo za Vaše stranka: skr posete pri naših sestankih, mi bomo — č« tudi nesposobni — že sami brez Va-
ših znanosti vse uredili, da bo prav. Za konec si pa še zapomnite, da je naša organizacija nadstrankarska in sl Vaš nerodni socijalni manever kar lepo vtaknite za klobuk. — Organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških' In gostilniških uslužbencev.
— Vinarski in sadjarski tečaji. Državna kmetijska šola na Grmu priredi tekom leta 1922 vinarske In sadjarske tečaje, in sicer: I. vinarski tečaji: Dne 15. in 16. svečana: pouk o napravi novili vinogradov In režnji vinske trte. Dne 23. marca: pouk o suhem cepljenju, stratificlranju, vlaganju In saditvi trt. Dne 14. junija: pouk o zelenem cepljenju trt in'zatiranju škodljivcev. — II. sadjarski tečali: Dne 9., 10. in 11. marca: pouk o vzgoji sadnega drevja v drevesnicah, napravi sadovnjakov, oskrbovanju in cepljenju sadnega drevja. Dne 15. junija: pouk o okullraniu sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev. Dne 14. in 15. septembra: pouk o uporabi sadja. — Pri tečajih poučujeta ravnatelj B. Skalicky In 'strokovni učitelj Fr. Kafbl. ■Pouk je teoretičen In praktičen. Priglasitve sprejema do 14. svečana ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu p. Novomcsto.
— P. n. posetnike plesnih val bančnih uradnikov obveščamo, da se prelože plesne vaje ua petek 3. februarja, ker je dvorana za ta četrtek oddana In drugih prostih dni ni na razpolago. Odbor.
— Nov bakteriologlčnl Institut bodo začeli v kratkem gradili v Zagrebu na Zelenem bregu, blizu bolnice za juižne bolezni. Poslopje bo še letos dovršeno.
— Poraba starih tovornih listov. Ker Imajo železniške direkcije še veliko tovornih listov stare Izdaje, )c finančni minister dovolil, da se smelo Ic-tl še porabljati, toda prllepljatl se morajo nanje nalašč za to izdani kolki po 1 Din.
— Tragična smrt kaplana. Marenber-škl kaplan Ernest Vidic, doma Iz Železne Kitale, le zvečer 15. t. m. vslcd vročinske bolezni pobegnil Iz župnišča v sami spodnll obleki, ogrnjen s havclokom. Čeravno so ga kmalu pogrešali ter ga šli iskat, našli so ga zmrznjenega v snegu v sosednji občini Zg. Vižlnga. Med begom je vrgel s sebe svršnik, nato čevlje In končno še perilo, da so ga dobili popolnoma nagega. Bil je med ljudstvom priljubljen in tudi splošno na-obražen. ker Je prvotno študiraj medicino.
— Smrt v šapi. Ob periferiji Zagreba v neki šupi so našli mrtvega prosinka, bivšega krojača Franca Stlmeca. Pokojnik je bil star 77 let. V njegovem žepu so našli 619 kron.
— Španska bolezen se zopet pojavila. Sicer ne v toliki meri kakor pred tremi leti, Vendar se vedno čašče pbiavl tu ali tam kak slučaj te zavratne morilke, ki se to pot oglaša le bolj po deželi. Ta bolezen je nevarna lu dot.lt kr at tudi smrtonosna, zato
V petek, dne 27. januarja 1922, na praznik sv. Save
SVETOSAVSKA PROSLAVA V NARODNEM DOMU
SPORED:
1. Svetosavska himna. Poje Ljubljanski Zvon.
2. Pogled na kulturno zgodovino pravoslavnega dela našega naroda. Predava vseučiliški prof. g. dr. Stojičevič.
3. Srbske Junaške popevke. Poje in svira srbski guslar.
4. Knahl: Slovan. Poje Ljubljanski Zvon.
5. a) Parma: Mladi vojaki. Koračnica.
b) Bozzoti: Oprosti ml, majko moja! Partija 7.a brač-solo.
c) Prož: Na valovih Jadranskega morja. (Svira tamburaški zbor »Bratstva«.)
6. Trifkovič:	Školski nadzornik. Enodejanka. Vprizarja dramatičn odsek »Bratstva«.
PLES IN PROSTA ZABAVA.
Pri plesu svira godba Dravske divizijske oblasti.
Polovica čistega dobička je name njena bedni ruski deci.
UtabSiapa.
«= Cerkveni obredi za pok. papežem v ljubljanski škofiji so določeni sledeče: 1. V vseh cerkvah se zvoni tri dni zapored po eno uro zjutraj, opoldne in zsečer; Istotako po pol ure na dan pogreba. 2. Prih. ponde-Ijek se vrše v vseh župnih cerkvah izven Ljubljane slovesne maše zadušnice, katerih se naj udeleži tudi šolska mladina. 3. V Ljubljani bodo slovesne maše zadušnice v soboto 28. t. in. in sicer v stolnici ob 10., v di ugih cerkvah pa ob urah, ki se objavijo na cerkvenih vratih. 4. Za srečno izvolitev novega papeža se vrše cerkvene pobožnosti v vseh cerkvah na Svečnico, dne 2. febr. 5. Izvoltcv novega papeža se objavi v vseh župnih cerkvah s slovesnim zvonenjem, v nedeljo nato se poje po maši zahvalno pesem.
= Za prvo letošnje porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani je imenovan za predsednika g. dr. O. Papež, predsednik deželnega sodišča. Za namestnike sc imenovani gg. sodni svetniki:	Albert
Levičnik, dr. Ad. Kaiser, dr, iv. Modic, Fr. Pernuš in dr. P. Skabcrne.
= Osrednje društvo pošt. In brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 1. februarja v Mestnem domu ob 7. url zvečer zabavni večer s srečolo-vom »kolo sreče«, plesom in drugimi zabavnimi točkami. Društvo razpolaga z mnogimi krasnimi dobitki. Dobitek bode tudi krasna češka »kokoš«, katero nnm pošljejo naši češki tovariši Iz Prage v dar. Za jedila in izvrstno vino je preskrbljeno.
*= Uprava Narodnega gledališča je začela zadnjih štirinajst dni silno štediti in sicer s kurjavo. V dramskem gledališču se zadnjič glavna skušnja za »Hamleta« ni mogla vršiti, ker ni bilo dovolj zakurjeno. Pa morda ne misli uprava pri kurjavi toliko prištediti. kolikor se je prej ponepotrehnem izdalo, o čemur se mnogo po Ljubljani govori, pa uprava noče dati nikakili pojasnil. Čudno, čudno!
Zlata poroka. Dne 30. t. m. slavita zla-t6 poroko na Koroški cesti št. 47 stanujoča tesar Jurj Zitek in njegova soproga Marija, roj. Majer. Imela sta 17 otrok, od katerih pa živi še ena hčerka, ki je omožena Zagrebu. Starčka živita v bednih razmerah.
Bolezen knezoškofa dr. Napotnika. Dne 24. t. m. je obiskal bolnega knezoškofa dr. Napotnika njegov zagrebški tovariš nadškof dr. Bauer. Stanje knezoškofa dr. Napotnika ne le da se ni obrnilo na bolje, marveč trpi bolnik v zadnjem času tudi na budili bolečinah. Z ozirom na svoje stanje bolnik že od božičnih praznikov ne mašuje več.
Ogenj. Dne 24. t. m. ob 11. zvečer'']e izbruhnil v dimniku hiše št. 22 v Tovarniški ulici ogenj, ki ga je pa na Ilce mesta dospela požarna bramba pogasila še preden je povzročil večjo škodo.
Zdravnik dr. Franjo Jankovič je obolel in se nahaja v tukajšnji bolnici. Vendar pa se njegovo stanje že obrača na bolje.
Obrtna razstava. Slovensko obrtno društvo, ki priredi tekom letošnjega leta v Mariboru prvo pokrajinsko obrtno razstavo, je sestavilo širši odbor, katerega nabga bo, da pripravi vse potrebno za čim večji uspeli prireditve. Odbor se jc razdelil v več odsekov, kakor eksckutlvni, finančno-gospodar-ski, tehnični, propagandni in nadzorovalni odsek. Ze doslej se je priglasilo iz Štajerske, Prekmurja' in Mežiške doline za razstavo okrog 300 obrtnikov, vendar pa bo število udeležencev gotovo narastlo nad 503.
Calle,
Ljudsko vseučilišče v Celja. V pondeljck zvečer je na celjskem ljudskem vseučilišču predaval mestni fizik gosp. dr. Mano Dereani »o vzgoji mladine v šolski dobi« V svojem zanimivem predavanih je pokazal na marsikatere nedostatke, ki se še danes nahajajo pri vzgoji liudsko-, pa tudi srednješolske mladine. I^oslušalcl so gosp. predavatelju z zanimanjem sledili. — Prihodnje predavanje bo v pondeljek 30. jan. ob navadni uri.
Poršnje za podaljšanje policijske ure. Celjsko okrajno glavarstvo razglaša, da je treba prošnje za podaljšanje policijske ure vložiti najmanj 10 dni pred dotičnim dnevom, na čigar večer se naj podaljša policijska ura, ker se pošljejo te prošnje na pokrajinsko upravo. Kdor bi pozneje vložil prošnjo, se ista sicer tudi predloži pokrajinski vladi, toda če se prošnja pravočasno ne reši, si ima prosilec sam pripisati posledice. Brzojavne In telefonske intervencije okr. glavarstvo odklanja, ker so proti službenim predpisom.
Celjski Sokol razglaša, da se vrši telovadba meške dece vsak pondeljek In četrte kod 3. do 4. ure popoldne, telovadba tr-govsko-obrtnega naraščaja vsak pondeljek in petek od pol 8. do pol 9. ure zvečer.
Celjski Nemci prlr.eiliio dne 1. februarja zvečer v hotelu »Union« svoj »Jaga-ball«. na katerem se bodo zopet po svoji volji do ranih jutranjih ur zabavali. Ravno to dni pa čitamo v naših listih, da so'pijane nemškutarske barabe v Škocjanu na Koroškem 8. t. m. preprečile igranie »Krivonrf sežnika«. Mi pravimo tukaj: »Zob za zob.* Štajerski nemškutariji se naj prepovedo njene prireditve v zadnjem momentu, tako k a-kor to prakticirajo njih bratci na Koroškem in se naj izvajajo represalije tako dolgo, dokler se koroške volksverovske barabe n iztrezniio.
Celjske banke bodo morale po novi stanovanjski naredbl tekom tega leta pričeti zidati lastne stanovanjske hiše. Tud celjska Zadružna Zveza se/ie iz lastne inlcijative cdiočila, da zgradi novo poslopje na Kralja Petra cesti. — Veletrgovec Rnkusch namerava na Spodnjem Lanovžu zgraditi novo skladiško poslopje in bo svoj takozvani »Eisenbof« na Cankarjevi cesti pretvoril v stanovanja. Ce se bo vse to uresničilo, le upati, da bomo v Celju tekom tega leta do jeseni prišli do kakih 50 novih stanovanj, kar bi brezdvomno pomenilo veliko olajšavo sedanje stanovanjske mizerije v Celju. Pričakovati pa je, da se bo iz cincanja zadnjih treh let in od večnih posvetovanj in razprav ter sklepov, že prešlo tudi v Celju enkrat k delanjem.
Prijavni urad celjske policile išče sledeče osebe, katere se naj zglasilo: 1, dr. Harry Schretner iz Požega; 2. Jož. Ossoint, višji knjigovodja Austro-Orientbanke na Dunaju: 3. Brača Carjč.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju priredi danes v četrtek 26. jan. ob 8. url zvečer v mestnem gledališču narodno igro s petjem v štirih dejanjih »Testament«. Po Janko Kersnikovem romanu spisal Janko Rozman. Med odmori svira tamburaški zbor »Bratstva«. Vstornice se dobijo v pred-prodail v trgovini Goričar in Leskovšek, Pričakovati je, ker je Igra lepa, obilne udeležbe.
Maribor.
v nahrbtniku prikrojenega usnja za 13 parov čevljev. Telefoničm 'se je dognalo, da je dobil usnje od uslužbenca ptujske »Pe-tovie« Fr. M. Oba so zaprli.
Pi»!.
Sekc*9s%uo.
Sokol I. opozarja svoje članstvo na svol občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri dop. v dvorani M. doma. Osebno neznani oz. mani znani člani imajo pristop le proti društveni izkaznici. Odbor.
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi v nedeljo, dne 5. februarja zabavni večer z bogatim sporedom pri Ste-piču v salonu.
Telovadno društvo »Sokol« Višnia gora naznanja vsem svojim članom in članicam, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 29. t. m. v lastnem domu ob 3. uri popoldne ter vabi na polnoštevilno udelčžbo.
IBEHSt ii liosl
Zvezna Knjigarna v Ljubljani ima v zalogi lične notne zvezke. Notni papir 12 vrst je fin. Zvezek v veliki obliki štane 10 kron, v mali 6 kron.
Zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer je prišel dne 24. t. m. v Maribor na obisk k bolnemu tovarišu knezoškofu g. dr. Milu Napotniku.
Ljudska univerza Ima prvo predavanje prih. soboto 28. t. m. ob 19.30 v mali kazinski dvorani. Predaval bo g. pref. Favai. »Kal |f. prava izobrazba in kaj til.« Predavanje Im ua kratko otvoril-g. župan Grčar.
Občinskega sodišča še ni konec. Nerešeni akti občinskega sodišča so prispeli na okrajno sodnijo, ki bo sodilo še o 43 obdolžencih.
Parno žago »Lesna Industrija« na Koroški cesti sta kupila od gg. Antolič In Tominc gg. dr. Irgolič in mestni obč. svetnik Slanovec.
Ljudska univerza v Mariboru. V soboto 28. t. m. ob 8. uri zvečer se otvorl v mali kazinski dvorani ljudska univerza. Po otvoritvenem govoru predsednika župana Grčarja predava g. prof. Favai o predmetu »Kaj je in kaj ni prava izobrazba*.
Poslanec Žebot. Kot naslednik pokojnega poslanca Plšlca je odpotoval v Beograd novinar Franjo 2ebot, da se udeleži zasedanja narodne skupščin*
Zadnji »Ptujski Jlst« namenoma zavija in laže ter s tem-začenja zopet svoje razdiralno delo med obmejnim! S! venci, ker piše vedorrn neresnico, češ »obrekovalci« dr. P, so bili kaznovani. Ker so bili toženi piistaši NSS, hoče s tem kazati, da so bili ie-ti kaznovani. Resnica je pa le ena, in sicer ta, da pri prvi obravnavi ni dokazal dr. P. niti najmanje krivde in Je bila razprava preložena v svrho zaslišanja nadalj-nih prič. Končno so bile zaslišane vse priče, ki naj bi kaj obtežiinega znale pričati in je biia sodna razprava razpisana za 31. jan. 1922. Dr. Pirmajer je pa uvidel, da dela s celo tožbo krivico tovarišem:	Lenarčiču,
Mikuletiču, dr. Jenku in gosp. Zdenku ter umaknil obtožbo proti imenovanim in prevzel s tem tudi vse sodnijske stroške.
Tatvine v tovarni »Petovla«. Mariborska, policija je prijela 30 letnega mizarskega pomočnika Fr. L. iz Ljutomera, ki je. nosil
PrhodnJa vala orkestralnega društva Glasebcne Matice Je v petek 27. t. m. mesto v četrtek 26. t. m. ob 8. uri zvečer in sicet v mali dvorani Glasbene Matice v Gosposki ulici št. 8 v pritličju. Radi koncerta, ki so vrši 13. februarja je važna nujna udeležba vseh.	.	i
Pevski zbor Glasbene Matice priredi svoj običainl plesni venček v soboto, dne 11 februarja t. I. v veliki dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Začetek ob 20. uri. Toaleta koncertna. Svira godba dravske divizije. Vstopnina za osebo 10 Cin., za rodbine članov pevskega zbora za osebo v predprodaji 5 Din. Preplačila za potovalni fond pevskega zbora se hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobivajo v predprodaj le v arhivu pevskega zbora, Vegova ulica št. 7 od 6. febr. naprej od 5. do 7. ure in na večer venčka pri blagajuL — Odbor.
Pevski zbor Glasbene Matce. Skupna pevska vaja (moški in ženski zbor) se vrši v sobota, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer ▼ pevski dvorani. Po vaji zelo važen razgovor. Polnoštevilno! Odbor.
Iz gledališke pisarne. Zaradi nepremostljivih zaprek odpade v dramskem gledališču predstava v četrtek, dne 26. januarja, Kupljene vstopnice veljajo za sobotno predstavo (Hamlet, izven).
V Zvezo slovenskih pevskih zborov lahko stopi vsako zakonito priznano pevsko društvo in vsak zakonito priznan pevski zbor Slovenije. Pravila bedo v kratkem do-tiskana. 1’ozvljamo vše slovenske zbore, da nemudoma lavijo svoj pristop k »Zvezi«, nakar dobe pravila pa pešti. Naslov: Zveza slovenskih pevskih zborov. Ljubljana, Glasbena Matica.
lisi io fefiiiii! - to ss zna! lEliBPiiai' FsKep - Stubica!
Pripore JSarno Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vlose na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka: hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
1
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel svoia za lekarnarja !• elter ja:.
E-za Hil-no rr.la£r,o milo
naibo ja blago, na Imejšo „milo lepote";
4 kosi z zivroiom in poštnino 93 Kr.
»Llsr* obrazna t	pomada
u.
odstrani vsako nečistost kožo, sončno pego, za-jedance, nabore, Itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; d''a porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
„E:sa" Tanochlna pcmada za rasi las
krepi kožo glave, preprečuje Izpadanje, lomlenjo in Cepnnie las, zaprcčuie prluit, prerano osivelost itd. 2 porcelansta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
Prodaja'«:!
ako naročijo nntmanj 12 kosov od jud-nega predmeta dobijo popust v naravi. Ra7.no: T.ilijno mleko 15 K; Brkoma* RK; ral* finej'1 IIet;a-ruder Dr. Klu era v velikih originalnih Fkntuljnh RO K; n ijFinejši llepa zobni pra.:ek v patent fcLnttjah -Si) K ; piuler V.n gospe v vreiicnh fi K; zobni prnšek v škntljah 7 K; v vrečicah 5 K; Snchet diševn zn per lo 8 K; Schnmpoon zn lase .5 K ; rumenilo 12 listkov 24 K; naj finejši parfem po 40 in fiO K; Močna voda za lase 68 K. Za te ra*ne predmete se zamot In poštnina posebaj zaračuna,
EISSI l FEILE1 lakaraar M m.
Eisatrs 357, Hrvaisko.
Vremensko p©5*©ši!©. Ljubljana, dne 24. ianutrja 1S22.
K r al ~	Ura l	Tlak rraka	lemi. 7r!m C Veter		Oiihvost C-10	Padavine mm
Ljubljana	7	741 7	G'4	jug. vzh.	ob1.	
	14	7403	5 3	SCV. 7.9|1.		
	21	739 8 .	5 0	sev 7.np.	«4	
Zagreb	7	7G9 7	GO	vzhod		20
Beograd	7	771 0	80	sev. vzh.	*	—
Dunaj	7	7G98	GO	jug. V7.h.	*	10
Innsbrucli	7	7052	GO	zapnrf	insnn	—
Praha	7	Ji	-	—	—	--		—
Opomba: V Ljubljani barometer pada, temoeratura nižja.
^in:i!i!!uiiiiiniiiii!niiiiiiiiii:iiitiiiiiiiiii!iiiiuiiiiuiiiiiini!ii!iiini!!iiimiimiiiiiauuiuiiuiiiiiiuuiuiiuiiiui!ii|^
I NOVA ZALOŽBA	I
sr.	g
1 R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI
Beograd, Pug-Bogdanova ulica broj 12)
obvešča vse svoje Člane, zadruge | in cenjeno občinstvo, da je v svo- § jem lokalu na Kongresnem trgu § Št. 19 otvorila trgovino s papirjem I 1	in	pisarniškimi	potrebščinami.
rs	r?
Iz najbolj sloveče tovarne Jnj;os!avi e, tovarne špirita In r	cfrož, Savski Marof
razpošilja in oddaja po originalnih tovarniških cenah
Frima svakovrstne oglase kao:
o kupnji I prodaji, o nameštenjlma, o natjeCajevima (konkursima), o licitacijama, o bankarskim bilancama, o žcnit-bcniin ponudama, o božičnim I drugim prigodnim čestitkama 1.1. d.
IEKSPEDUJE ZA SVE NO VINE I RAZNE LISTO VE U KRALJEVINI SRBA, HRVATA I SLOVENACA kao 1 u druge države.
Tatnol	Bržol	Solidno	1
Glavna zaloga kvasa
ANTON KOLENC & BRUSOVI
VELETRGOVINA — CELJE.
Dobaviteljem in producentom kostanjevega lesa uljudno naznaniam, da mi je TOVcEma StfOjll, tesna
In kemična industrija d. d. prej Kurka & Wildi
V Polzeli poverila kot edinemu v nakup
kostanjev les
na vsem ozemlju bivše Kranjske. Vse dosedanje in nove dobavitelje omen;enega lesa prosim, da se s ponudbami in tozadevnimi vprašanji vsled hitrejše rešitve v bodoče obračajo na moj
naslov.	2,	odličnim	spoštovanjem
X POGAČNIK,
Ljubljana, Dalmatinova ul. 1./I.
Vsa nakazila v sovjetsko Rusijo, brzojavna in navadna, akreditive, in sicer v celo sovjetsko Rusijo, kakor tudi v sovjetske republike Georgijo, Ukrajino in celo Sibirijo oskrbuje v vsakem znesku zanesljivo in promptno v sovjetskih rubljih po najboljšem tečaju
Zadružno gospodarsko banko
d. d. v Ljubljani Dunajska cesta štev. 38/I.,
kakor tudi njene podružnice
v Somboru, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, Djakovem in ekspozituri na Bledu.
® asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrili vanje streh in obložen je zidov. T o varna v Karlo vcu (Hr vatska)
glavno zastopstvo za Slovenijo:
l	Fran	Hoševar
Hosfe p. Žirovnica, Gorenjsko.
a Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti h dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte.
»iiMHMHHinoniBRiiiiRiBBBnKsmnBniaaaaBKBiaBaiKtsRfBMBHHnanii
zimo
grive in ščetine kupujem vedno in plačam visoke cene.
Ponudbe na:
JOS. SRB
Prag II., Plaveckd ul. 3.
Sedanji kurz sovjetskemu rublju je približno ena naša krona — 600 sovjetskih rubljev.
Na]cene|Sa dvokolesa In otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa In otroški voilčkl v polno prenovo, emajliranje z ognjem In ponlklanje.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
Zalile kole
po naivišjlh cenah
kupuje tovarna klobukov „Šešir“, d. d. v Škofji Loki.
tovarna drož In likerjev veletrgovina dalm. vin v
SPLITU
zastopnika za Slovenijo
v vrečah in cele vozove predaja
IVANA TREO
Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico št. 6
Ponudbe direktno na zgornji naslov.
Podružnica v Murski Soboti in I)oljnji Lendavi.
IO	čistili brez odbitka rentnega
I	^119311	davka.
IO	Neposredno pod državnim
E žt O	nadzorstvom.
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. 1. nad 128,000.000 K.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Glavni in odgovorni urednik Zorko Taron.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Liubliard,
d IM
žm
* Leteč! avtomobil. To ji najnoveJS! stroj, ki ga je izumzl francoski inženir Tampier in ki je že srečno napravil svoj prvi preizkusni let. Imenovani leteči auto je najpreje 20 minut letel, nakar se je vrnil v Pariz ko vsak drugi auto. Šofer takega automobila se odpelje iz garaže na letišče, odkoder sc dvigne v zračne visočine kakor aero-plan.
* Kaj misli nevesta pred altarjom?
Ko stopi nevesta pred altar, je navadno tako izmučena od priprav za svatbo, da ni zmožna resno razmišljati. Neka angleška dama je prosila svoje omožene prijateljice, naj ji točno opišejo, kaj so mislile oni čas, ko so stale pred altarjem. Rezultati so dokazali, da se nevesta od vseli pričujočih navadno najmanj zaveda, kaj se dogaja. Tako n. pr. je ena v duhu neprestano gledala odejo zakonske postelje, druga Je mislila na obed, ki se doma pripravlja, tretja je občutila v srcu samo ogromno praznino ter le mehanično poslušala glas duhovnika. Četrta ni mogla obrniti oči od ženinove kravate, ki se je nagnila na eno stran. To jo je tako razburjalo, da je komaj čakala konca obreda, da popravi kravato. V glavnem so se pokazale ne ravno lepe, zato pa koristne ženske lastnosti, ka-
tere so se naučili možje pozneje v zakonu primerno ©cnitk
* Čudna trdnjava. Iz Pariza poročajo, da se jo v neki vasi blizu mesta Pau neki kmet zabarikadiral v svoje stanovanje in potem streljal skozi okno na vsakega, ki je šel mimo. Do sedaj je ustrelil enega pasanta in dva orožnika, tri druge pa je nevarno ranil. Oblasti so dalo ukaz, naj se z dinamitom požene v zrak cela koča.
* Najelegantnejšl zrakoplov gradijo v Italiji. Imenoval se bo »Napoli« in bo imel 12 motorjev z nad 3000 konjskimi silami. Zrakoplov, bo imel kuhinjo z električnim štedilnikom, na katerem bo mogoče kuhati najboljše jedi za 100 potnikov. Jedilnica bo razkošno opremljena. Razun tega bo na zrakoplovu vrt s cvetlicami in s steklom pokrita terasa, s katere bodo lahko potniki opazovali okolico.
Proda se:
RADI PRESELITVE PRODAM EDINO PEKARIJO
popolnoma nova hiša In gospodarsko poslopje z električno razsvetljavo, poleg vrt za zelenjavo, v bližini farne cerkve 1 minuto od postaje na zelo prometnem kraiu, cena 115.000 Din. — Karl Pečovnik, Rečica ob Paki pri Celju.	169
OPRAVA IN ŠTELA ŽE
skoro nova za modno trgovin« or oda. — Poizve m v upravi lista,	147
HIŠA' ' ‘
v bližini mesta Maribora, z pol orala rmn-Ije, sadonosnikom, en oral travnika, ležeče ob glavni cesti se proda. — Primerno tudi za vsako trgovino ali obrt. Ponudbe na Jožef Krošclj št 51. Slivnica pri Mariboru.
143
HIŠA
vlil podobna obstoječa Iz gospodarskega poslopja, veranda, pralna kifhlnja, velik vrt, polje, se proda. V pritličju se lahko tako) useli. Vprašati:	Jurčičeva ulica 18.
Studenci pri Mariboru.	139
Kupi se:
STRUŽNICO
rabljeno ca 80 cm dolgo za Železo kupim. Ponudbe na J. Bonač sin Ljubljana, Čopova ulica 16.	'	131
TESANI LES
vseh obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 mm. Itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljalo na naslov Braču Ivkov, Scta-par (Bačka).
Službe:
ZASTOPNIK
za prodajo vina za Ljubljano In okolico se išče. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 148.	148
KONTORISTINJA
samostojna slovenska In nemška korespott-dentinja, izurjena strojepiska In stenografi-nja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolventinje slovenske trgovske šile. Ponudbe je poslati na upravništvo pod šifro: »Samostojna pisarniška moč 200.«	146
ZASTOPSTVO
slovenskih podjetij za Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Srbijo prevzame zagrebška agentura, ki deluje že nad deset let ter je dobro upeljana. Potuje z lastnim avtomobilom. Ponudbe na upravo lista pod »Zastopstvo«.
KORESPONDENT
izvežbana zanesljiva ter samostojna ’ moč, spreten strojepisec in stenograf se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani, absolventi slov. trgovske šole z daljšo prakso imajo prednost — Ponudbe Je poslati na upravništvo tega lista pod l\ito.»Korespondent 350«
145
UČENEC
za trgovino z mešanim blagom se išče. — Ponudbe pod »pošten« na upravo lista v Mariboru.	139
ŠTEPARICA
se Išče za čevllarsko obrt, Izvežbano, ali pa tudi ne. Valvazorjev trg št. 1 pri Ermanu.
150
URADNIKA OZIROMA URADNICO
veščo popolnoma strojepisja, slovenske In nemške korespondence spreime takoj v službo večja tovarna v Ljubljani. Ponudbe pod »Korespondenca«.	133
SAMOSTOJNA GOSPA
zmožna vseh gospodinjskih del išče pr!« rnerne službe pri boljši rodbini v mestu, gre eventuclno tudi na posestvo kot upraviteljica. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo Jugoslavije.	136
IŽazno:
SOBO
iščeta uradnika z dvema posteljema s hrano ali brez hrane za takoj ali pozneje. Ponudb# na upravo lista pod »Soba«.
STANOVANJE.
Proda se v Mariboru pohištvo 3 sob In kuhinje. Stanovanje eventueino takoj na razpolago. — Ponudbe na Maribor, poštno ležeče »Pohištvo*.	149
LEČA ZA KUHO,
nova, debelozrnata in makovo seme se dobi pri Sever & Komp., Ljubliana, Wo!fova ulica 12. — Zahtevajte cenik vrtnih In poljskih semen.	130
IŠČE SE MEBLOVANO SOBO
za enega ali dva gospoda sktfpaj proti nagradi. Ponudbe pod »Uradnik SL 86« na upravo lista.	86.
Zenitne ponudbe:
V svrho ženitve se želi seznaniti čevljarski mojster star 26 let z gospodično te stroke (šteparlco), staro od 18 do 26 let. Prednost Imajo z neka! premoženja. Le resne v ponudbe s sliko pod »Sava 13* na upravo lista. Tajnost zajamčena.	144