(JorlvH" izliaja vsaki torek in soboio Ako pndn na ta dneva praznik, dan poprej. ITrediiiStvo se iialiaja v „Xamdni liskanii", uiica Vetturini St. 9. kamor je naslavljati pisma- Ncfritiikiraiui piMii» se ne sprejiMiiajo, eimko sr ne uvažujejo pisma brez pocipisa. RokopiHi ilopisov se no vraCaio ^^^^^^^H )( ^^^^^^^H ^^^^^|^B H^^^^B| ^^^^^^^^H ^^^^^^^| ^^^^^^^^^m m? ^^K ^^3^^^^^& tane na Icto 10 K, za (>oi leta b K, za fetrt leta 2'5O. l!pravni*tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", uiica Vetturini St. 9. /,;i <»:; I at«' se plačuje od čveierostopn»- petit vrste po U vin.. za večkraltii nafis pnmerfcn popust. l'i>«*Hiiie/iie 6te\ i 1 ke ^iailejo 8 vin. in -¦- jmxlajajo V razrnh ^onškili iraiikah Št. 105. V (jorici, v petek dne 31. dccembra ll'OU. Leto XI. Ovržene volilue. Koj po končanili volitvah v deželni zbor iz volivnega razreda veleposestva smo omt'iiili razne nepravilnosti, ki so se godile pri onili volitvah, ter izrckli svoje mnenjc, da zadnjo besedo v tej zadevi bo govoril Še le dežeini zbor, ki je nad volivno ko- misijo, kateremu pritiee pravica, da presodi vse volivno postopanje ter izreče svojo sodbo, ali se je vršil zakon na vseh sto- pinjah tega postopanja, ali pa se je delalo prtiti zakonu in proti duhii, ki ga prešinja. To se je tudi zgodilo. Porotevalec dr. Gregorčič je prečital v drugi seji sedanjega zasedanja našega de- želnega zbora due 27. t. m. poročilo de- zelncga oclbora o tej volitvi, v katerem je bilo receno na podlagi volivnega zapisnika, da so bili izvoljeni v tern volivnem razredu gg. dr. Franko, A. Klančič in M. Rutar. Potem je natancneje opisal volivno posto- panje na podlagi volivnib in uradnih spisov ter ožigo.-al volitev kot nezakonito, radi če- sai naj se volitev ovrže, kar se je tudi zgodilo. Pri tej volitvi je bilo oddanih 11 1 gla- sovnic, absolutna večina, ki je potrebna za izvolitev, znaša 56. Dobili so glasov: dr. Franko 58, Klaneič 59, Rntar 59. V nianj- šini so ostali: Bolko z 51 urča z 52, Zucchiati z 52 glasovi; razlika med dvenia ¦ listaina znaša torej 7 glasov. Ako se pokaže, da so bili premaganeem odvzeti glasovi po krivici in zmagovalcem prišteti po krivici, i se lahko premeni razmerje med listaina tako, da imata tnako glasov, ali da se celj iz- kazana večina premeni v nianjšino, manj- šina pa v vceino. Nekaj takega se je tudi zgodilo. Kandidatom ljudske stranke je volivna komisija odvzela po 3 glasove s tern, da je brez vsakega pravnega razloga zavrnila 3 pooblastila, ki so bila povsein pravihio" i/dana. uabrščekovim kandidatom je pa \ glasove dodala s tern, da je sprejela 1 glasovnieo več nego je bilo glasovalcev (111 glasovnic na 110 glasovaleev), da je pnstila glasovati tudi niladoletniku, dasi je bila na to opozorjena, ter da je pnstila k volitvi 2 posestnika, katerili 1 je že volil v mestni skupini, drugi pa v kmečkih ob- činah. Ako doštejeino 111 prvotnim glasov- nicain še 3 in odštejemo 4, dobimo skupno število glasovnic 110, absolutna večina znaša 56 Ako dalje odštejemo izvoljenceni po 4 glasove in doštejemo propadlim kan- didatom po 3 glasove, dobimo kot rezultat, da pritiče glasöv: Franku 54, Klančiču 55, Rutarju 55, ter na drugi strani Bolku 54, Grči 55, Zucchiattu 55, tako da nima nik- do absoiutne večine in bi bila potrebna ožja volitev (1 glasovnica je imela samo 2 imeni in 1 glas je t>il razcepljen). Tak bi bil rezultat navedenib nepra- vilnostij, pa pridejo še druge in večje, ki razmerje celo premenijo. Deželni volilni zakon z due 12. sept. 1907 določa v $' 14, da poslance iz vo- livnega vspeha veleposestva volijo direktno polnoletni svojepravni avstnjski državljani, ki plačujejo za svoje zemljiško po- sestvo državnemu erarju najinanj letnili 100 kron realnega davka. Pomen te do- ločbe je popolnoma jasen, da treba namreč plajtvati najmanj letnili 100 kron od z e m 1 j i š k e g a posestva in ne morda od hiš in katerih podjetij. Vlada pa, kateri je izročena izvršitev zakona, je v tern oziru drugače postopala. Sprejemala je med veleposestnike tudi take, k i n e p I a č u j e j o 10 0 K realnega dav- ka od svojega zemljiškega posestva, ker je stavila v eno vrsto zemljiski in h i š n i davek in se je zadovoljila, če je skupni znesek hišnega in zemljiškega davka dose- gel vsoto 100 K Na ta način so prišli med posestnike volivce tudi taki, ki ne bi smeli biti med njimi. Koliko je vsega sku- paj takih slučajev, bi mogla dognati le vlada, kateri so na razpolago davčni raz- kazi. Poročevalec je mogel vzeti za pod- lago svoji oceni le tiste slucaje, ki so mu znani iz volilnih in uradnih spisov. Takih je naštel 9., ki plačujejo zemljiškega davka od 11 K 98 h do 84 K 43 h, nikakor pa ne predpisanih 100 K. Izmed te devetorice so štirje glasovali tudi s pooblastili, tako da je iz tcga nastalo 13 neopravičenih in wt veljavnih glasov. Ker so se volivci pri tej voiitvi za- vedali svojega strankarstva, so glasovali ali za celo Gabrščekovo listo ali za celo listo ljudske stranke; rrva li^ta je dobila 56, druga 49 čistih (nepomešanih) glasovnic; le 6 glasovnic (s 17 imeni) je bilo mešanih, to je, so imele imena püiusana iz obeh li t, in sicer po 8 imen iz vsake liste in 1 raz- cepljen glas. Iz istega vzroka niso volivci (s prav majhno izjenio) čisto nič prikrivali, na ka- tero stran bodo ali so glasovali. Zato se da s polno gotovostjo določiti, koliko izmed neveljavnih 13 glasov gre na rovas te ali one stranke. Gabrščckova lista jib je dobila gotovih 10; lista ljudske stranke pa gotova 2. Ako odštejemo zgorej navede.nini iz- voljencein po 10, neizvoljencem pa 2 gla- sova, se vidi takoj, da izvoljenci" so inv^U manjšino, neizvoljenci pa večino 8 veljavnih glasov. To razmerje se nekoliko vblaži v kc- riit lib'jralni listi, ako se sprejme navada ali določba drugih dežel, da od onega davka, ki se zahteva za v< livno pravico v vele- posestvu, sme biti 20",„ hišnega (hišnrra?- rednega) davka. V tern slučaju bi se mo- rala priznati volivna pravica 3 posestnikoni, ki placnjejo 80 K, 81 K in 84 K zemlja- rine ter toliko hišarine, da znaša skupaj predpisanih 100 K. V tern slučaju. znašala bi VL'cina neizvoljencev le 5 glasov; a b la bi še vedno večina. Volitev, ki se je vršila s tolikinii ne- pravilnostimi in nepostavnostimi, se je mo- rala razveljaviti. Kandidati, ki so ostali pri volitvi v manjšini, a so dobili v resnici ve- čino veljavnih in opravičenih glasov, bi imeli celo pravico zahtevati, da se njihova izvo- litev proglasi za veljavno. — Deželni zbor tega ni steril, prepustivši volivceni, naj se zopet izrečejo na podlagi popravljenib ime- nikov za svoje zastopnike. Prosto jim, da volijo zopet iste svoje zastopnike; a to naj se godi postavnim potom brez nasilstva od strani volivne komisije na katero koli stran. Da se je volitev hitro razveljavila, k temu je pripomogel mnogo g. Gabršček. V svojem nastopu proti poslamcema iz trgov- ske zbornice, je zastopal stališče, da člani korporacije, ki so nepostavno izvoljeni, ne morejo veljavno vršiti poslov te korporacije (da nepostavno izvoljeni člani trgov ke zbor- nice nimajo pravice voliti dežeina posianca te zbornice). Zgodilo se je popolnoma v so- g'asju s to njegovo zahtevo, da poslancem iz veleposestva, ki so bili nepostavno izvo- ljeni, se je takoj odtegnila prilika, da bi so- delovali pri izviševanju poslov deželnega zbora, kajti tako njih sodelovanje bi bilo po mnenju A. Gab. nepostavno in neveljavno. Da je bilo poslancem mogoče soditi takoj o vsi zadevi brez dolge razprave in brez odseka, prihajalo je odtod, ker \si po- datki, na katerih sloni sklep deželnega zbora, so vzeti iz malega, takoj preglednt-ga volilnega akta in iz uradnih spisov deželne vlade, o čemer so se uze naprej informiiali in prepričali. Mirno pričakuj.mo novih volitev. Po volifvah. (Konec.) Gradišcanski okraj. X tcm okraiu se nahaja pet slovcnskih županstev in sicer Biljana. Ale dan a. Ko?bana. hcvm in I)oberd(>b. ki volijo v splo.^m kuriji s slovenskim dcloin deze'e. V vseh tell žiipanstvili nismo imeli do zadnje vo- litve mi večir.e. tako n. pr. v Ko/.bani ne. Tain so imeli nasprotn.ki pn vo'itvi dne 26. septembra 137 L;iaso\-, 111i k- -I1'. Pri volitvi .dnv ll). t- mi. pa se je spre- inenilo razmerje in sicer: nas kanJuiat je dobil 54 glasov. nasprotniki skupaj pa le 44. A\i smo torej v tcin zupan- stvu napredovali za f» glasov. nasprot- niki pa nazadovaii skorai za l:.¦.¦:: smo trditi, da je Ijudstvo biljan>ke /u- pauije p;> veijini nasc^a inisljenja. S:-.- vilke nam to povciio. Nas kandidat jc dobil pri volitv. 1!). decoinbra Ml ^ia- s,)v. nasprotniki skupaj pa 4} •— Kaj p;i Aledana! Ta jc nas a /. aga! Slava Alcdancem! I.j 1 (reci cdeii) a^r..rcc >c je dobil pri volitvi dne 1(). t m. n »-c : liberalen, nohen socialni d^mukra:. Nam pa je zažagaia Mcilana 179 glasov 1 u se vidi vspcii v/ajemue^a dcla du'iov- nika, zupaua. u' tclja in drugih tanicš njih veljakov. Kjer je shiga. tain yj m;r. Ijubezen in bratstvo! Dal Boi; m:i '^o takih obdn. — Oslnja nam se Pjviti in Duberdob. \' De-vinu smo na/aJ«>\al. Tcnni je bilo krivo vrcuie, kajti veliko uasih volilccv iz .Mt-djcvasi in dru^t^i ni prislo na volisčc. Vseeno smu duiMl: lepo večino. V r cd 1 e t i j e bil h •«.•- vin s ko /. i in s k o v. i 1 i b c r a 1 l u. Zato jc tudi liiral v narodnem po^ledu. ker so m o ž j e. k i so s t a 1 i o b C" i u i n a c e I u. bili liberalci i u gledali bolj za svoj žep kot pa za slovensko Ijud- stvo. A tudi v Deviii jc prisel Cms pre- obrata nam in slovenski stvan v pri- lojj. Danes lahko rcčemo. da gospodarji Devina so nasi somisljeniki. Dobordob je bil svoj cas p o v e 1 i k i v eci n i 1 i b era! en. Spominjamo se. kako. so znani doberdobski hujskači nctili prepir med občinarji in sikali v ..SoČi" gnoj- nico na na^c somisljenike. Ljudstvo so popolnoma zaslepili. da jim je po večiui verjelo. A priSli so drujji časi. Ccla za- deva se je ljudstvu poka/.ala od drille strani in doberdobsko ljudstvo jc /.acelo obracati lirbet liberalnim hujskačein. Pri volitvi dne ll>. decembra smo mi dobili večino. in sicer je dobil nas kan- didat 35 glasov. nasprotni 22. X jjradkVaiiskem okraju je bilo oddanih vseh glasov 032, od tell neve- Ijavnih S. veljavnih torej 024. Nas kan- didat jc dobil 4:.> glasov, liberalen ST. a^rarno-libcralen 47. socialisticni 4. Naš kandldat jo dobil 345 glasov veo kot vsi nasprotniki skupaj. V nobenem ime- novanih županstev niso dobili nasprotniki večine. !^c enkrat bodi omenjeno, da sc pred par leti so bila ziipanstva Kožbana, Biljana. Devin in Doberdob liberalna. :|: Tako smo svojim čitateljcm podali nialo sliko o moči. katero zavzemajo vse stranke na (ionskcin v posameznih delili dežele. NajmočnejSa je naša Slo- vcnska l.judska Stranka. potem pride daieč za nami liberaina. potein ajjrarno- hheralna in konečno socialistična. ^tiri s t r a n k e v t a k o m a j li n c m d e 1 u s! o v. d e l e I e k i s t e j e k n e 15 0 11 s oč p r e b i v a I c e v. so s e bile p r i r a v- n o i; a r m ; n u I i h v o 1 i 1 v a li. .Mctida so rcdki takt slucan. Vse ra/Cepijeno, vse razkosano. samo ravs in kavs. l)obro ljudstvo spoznava pojjubo tega prcpira in /apu^Ca te prepinajoč-j se strankc in p r ; - * •¦ :> i k n a > i. ki ni bila še iak Jcželi kot sedaj \ tell razburkaniii raziuerah. V'saj da bi ta vedni prepir strczml se oslale pre- pirljivce in inn odpri <»Ci. da bi spoznali, dart.' .-, e ij a I j u d- s t \ a i /. Muaiij^a >iabcjjasi a- n j a j c in o g o c a 1 e v t r d n i h v r- s t a h SI o venskc 1.: u ^ - k c S t r an ke. Deželni zbor. fJadaljevanje druge seje. \ torck jl- Dua napuVcuana sqa ob '?. iin p^p-. zaceia pa ie ob 0. uri m i11 !ii::i. (iaierija je bila natlaCena. Ko so vstopili poslanci v Jvorano, > ' ,aCeli slovenski pjbahni m drir^a ..Sučuia" surova svojat upiti in tuliti. SaJ iiberalne omike ' Navzoči so b.i; vsi posuinči S. L S. tcr vsi ltalijansks p>>slanci razun üasscr-ja. k? je izostal zaradi bolezni. Oezehii ijlavar naznani da sta se dr. lirc^.trm ;n Andre-j «iabrsček p;smeno odp.ivedala poslanstvu. 1\) prcvjitanju zapisnika prcjsnje scje in do>lih \log so bili na/.nanjeni uekaten predlogi in siccr posl. prof. Bcipuča m tovanšev napcrjen proti no- \ciuu vmskcmu uavku. ki bi bil na skndo piuiiuccntov; predlog posl. Zojje in tovarišev. tiCoc so podaljsanja ccste ki vodi mimo Vrhvolje-Kobalarja do /naincnia pri sv. .lakobu : predlo.ij posl. Zc^c. kot načelnika ccstnega odbora ka- nalskega. za podclitcv pnmernc pod- pore /a popravo mosia čc/. SoCo v Pla- veh in prcdlog posl. dr. Faidutti-ja za podporo 50.000 kron /a turlausko si- rotišče. Poslancc Berbuc je nato porocal o proračunu dezclnega zaloga in prora- Cunih raznih od dežcle upravljenih za- lggov tcr predlagal. da se prcJado fi- nančnemu c.lseku. kar jc bilo sprojeto. Na to se je vrsila volitev dc/elno- zborskih odsokov. Posl. Bombig je predlagal izvoli- tev scdniih odsckov. v katerih naj bode po 7 članov raziin verifikacijskega od- scka, ki naj bi stel samo 5 članov. Po daljšem odmoru se jo vršila vo- litev v odseke. Izvoljeni so bili: V vcrifik icijski odsck : dr. Pottarin, Blasig. Berouč. Ton, dr. Paidutti. V železuiski odsck : Berbuc, Bombig. Vonuti. Antonclli. Kosinač.Alan- freda, üasser. V pravui odsek : dr. Pi- nausig, dr. Venicr. dr. Pottarin. dr. Mu- latto. Pun. dr. Stcpančič in Alarinič. V solski odsck : Nigris. dr. \'cnicr. Blasig, baron l.ocatelli. Berbuc. l:on, Zcga. V financui odsck: dr. Pcttarin, Bombig, Aleizlik, dr. 1'inausig, Berbuc. dr. Ste- pančič, Zega. V tchnično-gospodarski odsck: dr. (ircgorčič, Zega, Kosmač, Ma- rinič, Antonclli. dr. Pinausig. Piccinnini Priloga „ßorice" šfev. 105 dne 31. decembra 1909. kakor da bi zanj ne bila postava. Toda vsaka krivica se mašeuje. Še nekaj za nameček. Naš Toni tudi kvanta. Dobro zriani liberalec je napravil veliko trgovino z žeblji, kakor smo čitali v „Primorcu". Sedaj, dragi lokovčani, vas čaka sreča. Loko vški prijatelj. Iz bllžine, Urednik „Km. Glasa" ne more preboleti poraza pri dopolnilni volitvi! PeČe ga najbolj, da je vdobila S.'L. S. 17 glasov veL kot njegova stranka, in to v njegovi rojstni vasi! Seveda zdaj psuje in zabavlja kot kak pijan konjski mešetar! Njega strelice frče posebno na osebo nekega velepo- sestnika, ki naj bi bil kriv vseh nje- govih dosedanjih nesreč, posebno pa zadnjega nevspeha. Kna taka „pšica" naj bi bil tudi pogovor med „Jakobom in Lojzetom", kakor stoji črno na belem v „Kmečkem glasu", ki je pa laka rev- ščina, da se Bogu smili! Vsa stvar je izmišljena, ter .skrpucana od kakšnega uradnika, kateremu je v uradu dolg čas! Nek rudečelasi Žefut, vogelni ka- men „prepotrebne" agrarne stranke, pri tern najbrže ni nedolžen. Da vsa ta šušmarija najde pri obžalovanja vred- nih čitateljih „Km. Glasa" vspeh, se ne sme niti dvomiti. „Ocvirki" tega „umo- tvora" se obetajo z „Dalje prihodnjič"; in praviza gotovo si nekateri vže roke meljejo in škarje za trte brusijo! Nekaj se čuje, da v kratkem izide 6 povestic, katere izda neki zasebnik, vezane v lični knjižici. Naslovi teh po- vestic so: 1. „Spoštuj 4. božjo zapoved"; 2. „Petejotar"; 3. „Izmaknjeni sladkor"; 4. „Poneverjenje"; 5: „Podkupljenje", in 6. „Menažerija". Snov je iz sedanjega časa ter zelo zanimiva, ter se upa, da najde pri čitateljih popoln vspeh! N e i s t i! Sv. Lucija. — Izobraževalno društvo „Soča" pri Sv. Luciji priredi veliko pustno veselico z zelozanimivim vsporedom dne 6. februvarja t. j. zadnjo nedeljo pred postom. Bratska društva v okolici so naprošena da to upoštcvajo in določijo kak drug dan za svoje pri- reditve. Odbor. iz SkrilJ. — Po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti iz- dihnil je svojo blago dušo Štefan V a- lič v cvetu mladosti, še^e 23 let star ravno na godovni dan. N. p. v m.! Politični pregled. Kranjski deželni zbor. Kranjski deželni zbor je imel v torek zvečer sejo, v kateri je bil vspre- jet proračunski provizorij. — Vsprejeta je bila tudi vladna predloga glede osvoboditve osebne dohodarine deželnih doklad. Vsprejeta je bila tudi nujnost predloga, katereinu je predmet namera- vani novi vinski davek. Dan prihodnje seje se naznani pismenim potom. Štajerski dežeini zbor. V včerajšni seji štajerskega dežel- nega zbora je govoril proti proračun- skemu provizoriju tudi posl. Korošec, ki je rekel, da Slovenci ne morejo glas )- vati za proračun, kakoršnega je sesta- vila nemška deželnozborska večina, ki je Slovencem v vsakem pogledu skrajno krivična. Štajerski Slovenci bodo delali vedno' na to, da se Spodnja Štajerskja loči od Zgörhje ter da dobi zase po- sebno avtonom'ijo. Gosposka zbornica. öoeposka zbornica je imela v to- rek, in, vsredo sejo, v kateri je vsprejela več zakonskih načrtov vsprejetih že v poslanski zbörnici. Ogrska krlza. Ogrska ministerska kriza Se ni re- šena. Poskus, dia bi dr. Lukn^s seslavil ministerstvo, v katero bi vstopil tudi posl. Justh, načelnik neodvisne stranke, se je izjalovil. Justh stoji na stališču, da se mora dati Ogrski takoj neodvisna banka ter da bi morala biti splošna vo- lilna nravirn 7.a Oprsko takn nrikroiena. da bi pri volitvah bila zagotovljena ve- čina Justliovi stranki. Krona pa se tctii zahtevam ne more in ne sme udati. Zato pa sestavi Lukacs izvenparlamen- tarno ministerstvo. Darovi. Za „Solsk i I) o in" so plačali predsudniku : Anton Kuštrin, trgovec v (iorici 5 K ; dr. Anton (ire- gorčič v üorici 20 K; Marijana dr. Ter- kučeva v Kanalu letnino 24 K. Mesečnino za noveniber so pla- čali: Fran Bitežnik, vodja „Centr. pos." 2 K; Anton Bresčak, trgovec 2 K; Ivan Rejec, prefekt 3 K; Teodor Hribar, po- slovodja „Krojaške- zadruge" 5 K; N. N. v Gorici 20 K; Svetoslav Premrou, vodja „Goriške zveze" 2 K; Josip Fon, drAavni poslanec 10 K; Anton Santel, šotski svetnik 5 K; dr. Anton Papež, profesor 2 K; Jakob Čebular, profesor 2 K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K; Anton Fon, trgovec 2 K; dr. Fran PavletiC, od- vetnik 6 K; Ivan Pirjevec, računski rav- natclj 2 K; Fran Setničar, kancelist 2 K; Anton Fräs, šolski svetnik 5 K; Anton Gvaiz, profesor 2 K; Karol Cigoj, de- želnik uradnik 3 K; Andrej Tabaj, kate- het 2 K; Jernej Kopač, trgovec 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Leopold Bolko, veleposestnik 10 K; dr. Josip Üermastia, odvetniški koncipient 1 K; dr. J.osip Ličan, profesor 3 K; dr. Karol Capuder, profesor 1 K; Fran Finžger, okrajni š. nadzornik 4 K; Viktor Bežek, ravnatelj 5 K; (iustav Novak, š. svetnik 2 K; Andrej Ipavec, profesor 3 K; dr. Josip Pavlin, profesor 2 K; Milton Klav- žar, deželni uradnik 2 K; Ivan T. Kalin, dež. uradnik 2 K; Fran Sivec, vadnični učitelj (za 5 mesecev) 15 K; dr. Ivan Hržen, zobozdravnik 4 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar 5 K : dr. Ignac Ko- bal, stolni vikar 2 K. Dalje so plačale za novembergospe in g.ne: Finžgcr (iabrijela, s\ nadzornika 2 K; Havel Štefanija, učiteljica 40 vin.; Antonija Hrovatin. nadučiteljeva 2 K; Marija Kopač, svečarjeva 5 K; Milena Papež, profesorjeva 1 K; Berta Pavletič, odvetnikova 2 K; Avgusta Šantel. š. svetnika 1 K. Došlo je našemu upravništvu: J. M. v Gorici 12 K. Za b.ožičnico je plačal pred- sedništvu Franc Hmelak, trgovec v Lo- kavcu 5 K. Srčr.a hvala vsem blagim dobrot- nikom! Iz iolminske okolice. (\rrtovcu, bivšoniu kandidatu). Lep je učiteljski stan. Vrtov'c si zbral ga je sam. . precej je let v njemu bil. grošev dokaj si vlovil. „Dost mi preglavice te, deco naj drugi uče; jaz si poiščem svoj dom, kniet in gQspod skupaj bom!" Pride polovica zares, ž njo pa tud' kronice vmes. Vrtovec mož še krepak vleče tak kruhck lehak! „Toda premalo bo to, polnil bi rad Še niošnjo. Nekaj kmetija že da, komur se sreča sinehlja!" „Vzamem motiko v rokö, vse se začudilo bo : glejte, Vrtovec je kniet, sam si salalo gie plet!" „To ti je mož, naš gorjan, žuljavo kaže nam dlan ! Delal natn T mincem bo čast, trden poslanec kot hrast I" Vgibali to so tnožje, stikali skupaj glave. Leto za letom prešlo, Vertov' c le grebel zemljo. „Tudi kmetija ni mč! Kmetič je vbogi h ... č ! Tuka} doma naj čepim, zelje in repo matftim!" „Krčma ta dela denar, dan mi za dnevom tolär, zraven pa slavno ime, to bo zaslužek za me!" „Krčmo obišče vsakdo, tamkaj se lisli bero, vel'ka politika tu glavo zbrisuje možu!" „Tukaj razsvitlja se um, srce dobiva pogum, reši vprašanj se tu sto. vince bistri tu glavo !" „Morda še name kedö spomnil slučajno se bo. zinil nasvet bo krilat: Vertov' c bod' naš kandidat!" „Čudnega pač to ni nič! Vince in drobrii belič glasov stotero rodi, živijo: Vrtov' c. kriči!" . „Zraven botega blaga zmiraj na upanje da! Kdo b' ne zavriskal glasno : Vrtov'c poslanec nam bo!" Zvedel je Drejc to glavar, ladje razbite krmar. ükaz razpošlje vserod: „Vse za Vertov'ca na brod!" „Kdo bi bil boljši kot ta? Gšefte različne on zna! Bil je učitelj. krčmar. zdaj še povrh botegar!" Toda od samili dobrot moral možicelj je v kot. Tarn naj v pokoju sedi, v mini poslanstvo pusti! T o 1 m i n s k i poet. Domače in razne uesH. VqsqIo novo S^to vošči vsem naročnikom, dopisnikom in prijateljem urednistvo in uprav- ništvo „Gorice%t. ftaročnlkom. — Z današnjo številko končamo svoj 11. letnik. Prosimo vse naročnike, ki niso še storili svoje dolžnosti, naj kmalu poravnajo naročnino. Obenem pro- simo pridobivajte nam še novih naročnikom. A. Gabršček se je odpovedal dežel- nemu poslanstvu, edino pametno, kar je mogel storiti v času, ko ga noben ne mara, kakor le tržani in pa goriški liberalni krokarji, ki so mil stali na galeriji v de- želneiVi zboru vedno ob strani, ko je ska- kal in se motal v deželneni zboru ter se ob- našal kakor „pupa s cunj" s „šušto" od znotraj. No, kajpada, kaj bo delal sam v deželnem zboru! Sedaj bodo imeli tržani nove volitve na grbi. Spet stroški. Naj se nam ne reče, da smo mi provzročili nove volitve v veleposestvu Pri teh so se go- dile nepostavnosii, ki so morale izzvati nove volitve! Pri A. Gabrščeku je drugaee. Sami stroški. Sedaj vidijo tržani, da niso dobro izvolili. Njih poslanec jib. noče zastopati v deželnem zbom! Tudi tržaški dr. Gregorin se je od- povedal deželnemu poslanstvu. potem, ko je videl, da se je deželni zbor pokazal pra~ vičnega ter kaznoval krivico, ki se je zgo- dila našim kandidatom v veleposestvu. Ali so ga kraški volilci zato izvolili, da bo za- govarjal v dezelnem zboru krivico? S tern, da se je odpvedal poslanstvu, je oškodoval Kraševce najmanj za 10.000 K za nove vo- litve. Kaj je bilo tega treba? Ali je vprašal poprej svoje volilce, da sme odstopiti? Si- cer nam ni prav nič žal, da se je tržaški advocvat dr. Gregorin, ki ima v Trstu dovolj posja, ako ga hoče, odpovedal poslanstvu. Zagotavljamo ga, da mu uze dobimo na- slednika. Nič straliu za to! „Gregorčič in drugi klerikalni po- slauci so zopet izdali slovensko ljud- stvo." - Tako vpije „Soča". Zakaj! Ker niso ubogali (iabrščeka. ki je hotel z glavo skozi zid ter hotel naj se raz- veljavita volititvi iz trgovske in obrtne zbornice. No, seveda, vsak je izdajalec, kdor ne trobi v kričavi rog Gabrščekov. „Soča" naj ve, da deželni zbor nima pravice se utikaii v zadeve trgov- ske zbornice. Njemu jele kon- s ta tirat i, al i j e bila izvol i tev p o s I a n c e v i z trgovske zbor- nice pravilna. Če je bila pravilna izvolitev svelnikov v trgovsko zbornico, to je d r u g o v p r a š a n j e, k i n e s p a d a k t e j s t v a r i, o k a t e r i z a- devi naj se izrečepristojna o blast. Dejstvo je, da novoizvoljeni svetniki sedijo v trgovski zbornici in jo tudi upravljajo, se udeležujejo sej, gla- sujeio in odločujejo. —.Mi n e bo m o zago varja I i k r i v i c. k i so s e go- dile Slovene em od strani La- hov pri volitvah v trgovsko zbornico. Mi j i h ravno tako obsojamo kot „Soča". Ü tern pa naj se izreče pristojna oblast, ne pa deželni zbor, v čegardelo- krog ne spadajo takereči.— Ne izdajalci slovenskega naroda so naši poslanci. pač pa izdajalci (j a b r- š č e k o v e g a ž e p a so, ker so m u prekrižali v deželnem zboru lepo zasnovane račune o svit- lihkronicah. To je zvok Gabršče- kovega kričanja o izdajalstvu! „Pejtega notarl" Kam? V „Trgov- ski Dom" v nedeljo ob 10. uri predpoludne? Kaj bo tarn? A. Gabršček in dr. Treo bo- deta psovala dr. Gregorčiča in naše po- slance, ker so Gabrščeku prekrižali račune v deželnem zboru s tern, da so prepričali deželni zbor o nasilstvu, ki se je zgodilo našim kandidatom pri volitvi v veleposestvu od strani volilne komisije, ki jih je krivično pahnila v manjšino in jih s tern izključila iz deželnega zbora. Krivično pravimo! Kdor noče temu verjeti, naj čita naš današnji čla- nek "„Ovižene volitve". Tarn dobi nepobitne dokaze za to. To peče, to boli Gabrščeka, to je tudi provzročilo misel o nedeljskem shodu. Pa še nekaj drugega je provzročilo misel o nedeljskem shodu. Nestrpni Gabr- šček je hotel izsiliti od deželnega zbora ne- kaj, kar je nemogoče. Hotel je na vsak način, naj se razveljavita volitvi trgovske in obrtne zbornice, češ, da svetniki trg. zbor- nice niso bili pravilno izvoljeni in da so bili Slovenci osleparjeni pri tej volitvi za 700 glasov. A. Gubršček sicer sam dobro ve, da duz. zbor nima pravice preiskovati, ali so bili svetniki trgovsko zbornice pra- vilno izvoljeni, ali ne. To pravico ima pri- stojna oblast. Dejstvo je, da novoizvoljeni svetniki trgovske zbornice sedijo uže leto in dan v njej in jo tudi upravljajo. O krivicah, ki so se godiie Slovencem, naj govori pri- stojna oblagt, ne pa deželni zbor, ki ni v to kompetenten. No, seveda, v nedeljo bo A. Gabršček spet mučenik za slovensko stvar (bolje za njegovo mošnjo). Ali ve naj, da vse njegovo kričanje ne zgane naših poslancev s sedanje poti. Preko njega pojdejo, pa tudi če pod od jeze na neieljskem shodu. h kateremu pa ne pridejo tisoč; naših volilcev, ki so zau- pali našim poslancem. (Prosim! Gabršček v „Soči" ne vabi na shod samo volilce, ampak tudi gospice, gosoe in dame, ker te imajo glavno volivno pravico! Op. stavca). „Tukaj ukažemo mi, v deželnem zboru bodete vi". S temi besedami je zagovatjal predsednik volilne komisije pri voliivi v'veleposestvu, g Fianc Ko- cijančič, uepravihio postopauje iste, ko je komisiji dokazoval d,r. Gregorčič ne- pravilno postopanje, ko ni pustila voliti njemu. dr Gregoičiču, s pooblastilom. No, g. Fiance je takrat povedal polno resnico. Pri volilni komisiji je on komandirai, v deželnem zbom bodo ko- tričiiidirali pa drugi. In ti drugi so tudi skomandirali, da so morali frleti iz zbornice listi trije poslanci, katere jih je> nepostavnim potom hotela uriuiti v deželni zbor Kocijaučičeva volilna ko- misija. Jeli sedaj g. France Kocijančič zadovoljen ? Meuda je! Saj je uže na- prej prerokoval to, kar se je zgodilo Ne vemo pa, so li zadovoljiii Klančič, Franko in Rutar! Pravica mora konečno zmagati! V peticijski cdsek: dr. oregorčič, Zlobec, Fon, Manfreda, Blasig, Bombig in dr. Venier. Posl. dr. Faidutti je predlagal. nnj bi žtel peticijski odsek 9 članov, tako da bi bila v njem zastopana tudi po enem članu italijanska ljudska stranka. ltalijanski überalci so se temu upirali; ko je bii dr. Faidutti-jev predlog stav- Ijen na glasovanje je bil vsprejet, ker so zanj glasovali tudi poslanci Slov. Ljudske Stranke. Na to je siedila volitev deželnega odbora. V splošni kuriji ter v kuriji kmeč- kih občin je bil izvoljen za odbornika posl. BerbuČ. za njegovega namestnika posl. Zega. V kuriji inest in trgov in trg. zbor- nice je bii izvoljen za odbornika dr. Pinausig, za namestnika dr. Venier. V kuriji veleposestva je bil izvuljen za odbornika dr. Pettann. za njegovega na- mestnika Blasig. 1z cele zbornice je bil izvoljen za odbornika dr. Gregorčič, za njegovega namestnika dr. Stepančič. Tretja se|a. Tretja seja je bila v sredo ob 5. uri popoludne. Dnevni red je obsegal 31 točk. Po prečitanju zanisnika prejšnje sej^ in po prečitanju došlili vlog je stavil posl. Kosmač nujni predlog, ki se tako-le glasi : Visoka zbornica skleni : Pozivlja se r. kr. vlada, naj nemu- doma dovrsi svoji poizvedbe o potrebi kmie v političnih okrajili tolminskem, goriškem in sežanskem. če jih smatra potrebnim. in naj se potem priskoči pri- zadetim tivinorejcem na pomoč s po- delitvijo primerne množine sena ali vnočnih krmil (in sicer po okoljščinali brezplačno ali po znižani ceni), da bodo mogli ohraniti svojo živino. 0 tem predlogu, kateremu je bila priznana nujnost. se je koj razprav- ljalo. Po kratkem utemeljevanju posl. K o s ni a č-a se je oglasil k besedi posl. dr. Pettarin, ki je predlagal, naj se akcija vlade, zalitevana v Kos- mačevem predlogu, razširi na vso de- želo. Predlog K o s m a č e v je bil na to z dodatkom posl. dr. Pettarinaso- glasno sprejet. Na to je prešla zbornica k dnev- nem redu. Posl. dr. Pettarin je utemelje- val svoj predlog o zopetni zgradbi državnega mosta pri Zagraju, o zgradbi voznega mosta med GradiŠČem in ZdravšČino in o zgradbi brambnih na- prav ob Soči, Teru, Versi in ob drtigih rekah in Imdournikih. Vladni zastopnik, dvorni svetnik grof Attems je pripomnil, da so že izdelani glede mosta pri Zagraju iiačrti in da je ministerstvo za javna dela cd- ločilo v to svrho 895.000 kron in dase je namestništvo že začelo pogajati s tvrdkami glede podvzetja dela. Na predlog dr. F a i d u 11 i-ja se je 111. točka, ki se liče istega predmeta, združila s 1 točko in je bil predlog dr. Pe ti a r i na sprejet s pristavkom, ndj se gradnja mosta prične že 1. 1910. Predlog dr. Faiduttija glede sestave zakonskega načrta za uravnavo Soče in Tera se je izročil tehnično-go- spodarskemu odseku. Predlog dr. Faiduttija glede programa v saniranje gospodarskih raz- mer v Furlaniji je oil, kot nejasen, odklonjen. Dr. Faidutti je na to odtegnil svoi predlog o ureditvi kolonskega vprašanja v naši deželi. Posl. prut. B e r b u č je utemelje- val svoj in njegovih tovarišev predlog o obdačenju pridelovalcev vina, ki se tako-le glasi: Visoki deželni zbor! Ko je predložil finančni minister Bilinski državnemu zboru proračun za l. 1910, je omeni! v svojem govoru, da namerava vlada vpeljati razun drugih nnvili dnv^čin tudi novo postavo za nameravano vi§je obdačenje piva. ki so industrijski krogi znali preprečiti. (i minister ni sicer povedal v svojen. govoru. na kakSen način misli obdačiti vino; toda ker pričakuje od nove postave povišek dosedanjih do- hodkov od 6 mil. na 12 mil. kron, je nevaruost, da bi novo obdacenje vina prizadelo tudi producente. To bi bil pa smrtni udarec našemu vinogradništvu, ki je v ogromni vecini prebivalstva glavni vir dohodkov. Naše vinogradstvo je sredi naj- hujše krize. in dvomljivo je, da jo srečno prebije. Če inn ne priskočijo vlada in drugi merodajni činitelji na pomoč; vsekako bi je pa katerikoli novo obdočenje vina v škodo vinograd- nikov povsem uničilo. Kot postavni zastopniki našega ljudstva in naših vinogradnikov spol- nujtmo le svöjö doUnost, ako povzdig- nemo svoj glas proti takt nameri ter predlagamo vis. zbornici sledeče: Vis. vlada se pozivlja, da natanko prouci žalosthe razmere našega vino- gradništva, da mu priskoči po možnosti v pomoč ter da na nikak način ne predloži državnemu zboru zakona, ki bi na katerikoli način preložil novi davek od konsumenta na producenta. Predlog je bil sprejet. Posl. Zega je utemeljeval svoj predlog glede podaljšanja ceste Vrhov- lje-Kobalarji do znamenja pri sv. Ja- kobu in ceste Srednje-Volče. Predlog se glasi: Visoki deželni zbor! Podpisani predlagajo: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se nalaga, naj ukrene potrebno, da se n e m u doma podaljša cesta, ki je zgrajena že mimo Vrhovlje—Kobalarja. do znamenja pri sv. Jakobu. Enako naj se n e in u d o m a po- daljša gradnja ceste od Srednjega proti Volčam. Predlog je bil po kratki raz#>ravi, v katero sta posegla vladni zastopnik in posl. Fon vsprejet. Nato je isti posl. Zega uteme- ljeval svoj predlog o podelitvi podpere iz deželnega zaloga za popravo mosta v Plaveh. Predlog se glasi: Visoki deželni zbor! Ker je most v Plaveh zelo slab in nevaren, mora ga podpisani cestni odbor vsled ukaza c. k. namestništva nemu- doma popraviti. \si stroški za to popravo bodo utegnili znašati približno 5000 K. V ta namen sklenila se je dne 12. XII. t. 1. pod št. 118 pogodba za nabavo potreb- nega lesa v okroglem znesku 2000 K, Ker je ta potrošek 5000 K za gmotne razmere okraja previsok, in ga ne more preboleti, ako noče že več drugih pre- vdarjenih del opustiti, prosi: Vis. dež. zbor naj blagovoli nakloniti mu za to primerno podporo. Ta predlog se je odstopil tehnično- gospodarskemu odseku. * Dr. F a i d u 11 i j e v predlog glede podelitve podpore iz deželnega zaloga za zgradbo furlanskega sirotišča v znesku najmanj 50.000 kron se je od- stopil finančnemu in petieijskemu od- seku. — Zbornica je potein odobrila izvo- litev posl. Z I o b c a. V petieijski odsek sta bila izvo- Ijena Še dr. Faidutti in M a r i n i č. Volitev členov in namestnikov v deželno pridobninsko komisijo in v pri- zivno komisijo za osebno dohodninski davek. Ta zadeva se je odstopila fi- nančnemu odseku. lzvolitev novih članov varuštva deželnega hipotečnega kreditnega zavoda se je izročila pravnemu odseku. Potrditev zdravstvenega zakona za pokneženo grofovino Goriško-GradišČan- sko se je izročila pravnemu odseku. Zakon zadevajof nov občinski red se je izročil pravnenui odseku. Odobritev pravil za ustanovitev deželne hranilnice se je izročila prav- Zakon, s katerim se uvršča občin- ska pot od okrajne ceste Sovenca-Kojsko skozi Cerovo do vipolškega mosta med skladovne, se je izročii tehnično- go- spodarskemu odseku. Zakonski načrt zadevajoč uvrstitve občinske ceste Farra-Villanova čez polje „Colombo". Mercaduz/o-GradiŠče-Zagraj Romans med skladovne se je izročil tehnično-gospodarskenui odseku. Zakonski načrt o nekaterih gozdno- in vodnopolicijskih odredbah se je iz- ročil tehnično-gospodarskemu odseku. Zakonski načrt zadevajoč ohranitev namakalnih naprav trčiskega polja se je izročil pravneinu odseku. Peticija za zboijšanje gmotnih raz- nier učiteljskemu osebju se je izročila šolskemu in finančnemu odseku. Odškodovanja občin ,za bremena, ki jim povzroča opravljanje prenešenih poslov. Ta zadeva se je jzročila prav- nemu odseku. Zakonski načrt o uvrstitvi ceste Pliskovica črez Berje med skladovne se je izročil tehnično-gospodarskemu od- seku. Resolucija glede izvaje zakonskega načrta o nedovoljeni konkurenci se je sprejela. Prispevek občini Slivno za zgradbo dveh vodnjakov. Ta zadeva se je izro- čila peticijskemii odseku. Resolucija glede oprostitve užit- nine za za silo zaklane živine je bila vsprejeta. Podpora za udeležbo na lovs-ki razstavi na Dunaju. Ta zadeva se je izročila peticijskemii odseku. Sprejem na račun deželnega zaloga bolniških troškov za Hdvarda Knez. Ta prošnja se je izročila peticijskemii odseku. Sprejem na račun deželnega zaloga bolniSkih tro?>kov za umobolnega Josipa Kravanja iz Kala. Ta prožnja se je iz- ročila peticijskemii odseku. Sprejem bolniških stro^kovza umo- bolnega Štefana Veliščič na račun de- želnega zaklada. Ta proSnja se je izro- čila peticijskemu odseku Remuneracija učiteljici Emiliji Fon- zari. Ta prošnja se je izročila šolskemu odseku. Penzija Alfonzu Poljšak, vikarju in pomožnemu učitelju v Sv. Tomažu, v znezku 1400 kron. ProŠnja se je izročila šolskemu odseku. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana na 4. januarja 1910 ob 5. uri popoidne. Dopisi. Lokavec. — Na naslov c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Javno treba se pritožiti proti odredbi slav. ravnateljstva r'adi preme- stitve poštnega urada v Lokavcu ; ako se ne motim je Županstvo te občine po- slalo v zmislu starešinstvenega sklepa dve obSirni ulogi na slavno ravnatelj- stvo. naj ne dovoli premestitve poštnega urada iz dosedanjih v središču in naj- večji frakciji občine ležečega poštnega urada. Poštni urad se je nahajal do 30. oktobra t. 1. v neposrednji bližini ob- činskega. kot avtonomnega in duhovnega urad^, v središču vseh.tuk. trgovcev in obrtnikov ter prebivalstva, katero isti- nito vzdržuje požto v Lokavcu. Proti ljudski volji in koristi je poštni urad bil 30 okt. t. 1. premeSČen v odaljcno hišo, na neobljuden kra1, kjer nimajo domačini ne drugi nikakega opravka. Slav, isto se ni oziralo na glavne vzdrževatelje ozir. podpiratelje poSte, nasprotno je isto kljubovalno in proti volji ljudstva premestilo ta urad. Slav, ravnateljstvu se ni niti zdelo vredno odgovoriti na gori označene obč. vlogc, pač pa je dalo demonstrativno drre 26. dec. t. I. odstraniti ludi poštni nabiralnik iz poslopia prejSnjega poSt- nega lokala in istega prenesti na peri- laka, kjer ne odgovarja najmanj svo- jemu namenu. Dva meseca je že poštni urad pre- meščen, označbe, kje se isti nahaja, ne vidiš ; ako pride ptujec v občino, ne vdobi pošte brtz kažipota, tabela, katera bi imela kazati, kje se nahaja poštni mad. se skriva v smeteh veže hodnika novega poštnega lokala. Proti takim Sikanam in kričečim razmeram našega dobrega ljudstva uso- jemo se odločno protestirati in zahte- vati, da se poštni urad premesti nazaj v prejšnji lokal, kateri edino odgovarja poštnim potrebam prebivalstva. Oblasti naj vpoštevajo, da je poSta tu radi ljud- stva in ne za komoditeto ene os.ebe. Gospa poštarica ali g. po^tar po soprogi naj si to dasta razumeti in naj opustita mnenje, da bosta občino kar podjarmila. To absolutno ne bo šlo. Omenjeno bodi, da tu se ne gre za strankarstvo, ampak za interese prebi- valstva. Pošta je tu'za občinstvo, ne za poštarico. Na§e ljudstvo je krotko in potr- pezljivo kot jagnje; ako se pa nanje preveč pritiska, izgubi pa tudi lahko svojo potrpežljivost. Gospa poštarica, katere soprog je g. učitelj, je kot taka večkrat zadržana opravljati svojo siužbo in takrat jo na- domestuje njen soprog. Ker so pa poštne uradne ure ravno ob istem času kakor ure šolskega pouka, potem mora hočeš nočeš trpeti ali poStna služba ali pa šolski pouk. O tem bi moral pač najprej pre- mi^ljevati c. kr. okrajni šolski svet v Gorici, ki je proti volji občinskega sta- reSinstva dovolil, da se prenese poštni urad v Šolsko poslopje. 0 tem o priliki kaj več. Lokoveo. Fr. Zlobec je dobil 105 glasov, liberalni Vrtovec je komaj zvrtal 30 glasov, a agrarni Vran pa 0, reci nič gla- sov. Tako sijajno so se pokazali naši iia- prednjaki. Dragi Mrmolja, ali so ti pokazali figo. Zastonj! ves tvoj trud je bil zastonj, ko si bil prišel na kmečki shod ; tukaj vidiš tvoj vspeh, tukaj vidiš, si zapel sam ti viljo agrarni stranki; a naša stranka se je poka- zala, čeravno je bila že v mrtvašnici. Ni ti pomagalo, da si sei na glävarstvo. S L S. je pri nas trdna kot skala. Tudi naši na- sprotniki so se sedaj' jasno pokazali kaj so. Sedaj ste pokazali, da ste liberalci in nič drugega. Dokler sta šle liberalna in kmečka stranka roko ob roki, ste se zvali, da ste za kmeta, a sedaj ste pa odkrili javnosti, da se pustite komandirati od enega učiteljčka. Liberalcem nič vere — to je naše geslo. Obetali so z navdušenjem poglavarju kmečke stranke, da gredo zanj, a volili so Andreja II. Da so kot liberalci tudi nepra- vični, kaže ta slučaj: Na dan volitve so hoteli, čeravno ima naša stranka večino, spraviti samo liberalce v komisijo, a naši vrli možje so to preprečili in liberalna moža sta morala oditi z dolgim nosom. Drugi slučaj kaže našega učitelja v pravi luči. Čeravno je star še le 22 let in je bii že izbrisan iz volilnega imenika, ven-. dar je mogoče celo sam se zapisal zopet v imenik in tako je tudi volil. Ali gospod Francl, mogoče ste mislili, da bo 99 libe- ralnih glasov in če pride še vaš zraven, da jih bo 100. Ali dobi'li ste jo po „koradi" liberalci, je vskliknil nek gorenjelokovčan po sploš- nih volitvah v jeseni. Mnogo naših ljudi so tudi iz imenika spustili, a krivica se maščuje in maščevala se je tudi nad liberalci. Naši volivci so veseli, ker je povsod zmagala S. L. S. in veselo kličejo novemu poslancu: Bog ga živi! Sijajno so vrgli liberalce. Po volitvah 1. 1907 je župan ne- koč vskliknil: Pri prihodnjih volitvah bomo mi liberalci vrgli vse klerikalce! Ali vrgli smo mi vas. Kako je naš župan nepii transk, kaže tudi to, da je nekdaj dobil na neki njivi dva psa brez nagobfnikov. In čujte liberalno nepristranost. Psa njemu nasprotnega posest- nika je naznanil sodniji, drugega pa pustil, CDalie v prilogi.) Rojakom Solkancem hribovcem in sploli vsim svojim cenjenim odjemalcem voščim srečno in vesclo JvsOYO JLEJO 1910. RAFAEL VUGA Irgovec z jcstvinnmi So;;.an at. 44. Srečno N0VO LETO vsem cenjenim odjemalcem JVs. Jppin, trgovec v Gorici twist. A. Potatzky. Toroš — Drobnič mirodilnica in trgovina s papirjem vošči VESEiO NOVO LETO svojim gg. odjemalcem PETER CO TIC čevljarski mojster vošči svojim cenj. odjemalcem VESELO NO\?O LETO ter se priporoča v nadaljno na- klonjenost. Anton Pecenko, trgovec z vinom na Jos. Verdijevem lekališču vcšči veselo NOVO LETO 1910 svojim gg. odjemalcem. Veselo nouo leto vscvi svojim gg. odjemalcem vošči mirodilmčar Volpis v Gosposki ulici. ^ yyci ö^älu MOV© LETO. Dober zacetek novega leta vošči I v a n K 11 111 0 trgovec z železjem v Gosposki ulici vsem svojim cenj. odjemalcem. rjlobučerp iJeop. Hoppers $ fersp©sl«;i ulici veselo novo leto j9jO svojiTT) qa. ocijemeilcen). 1 Bog živi vse odjemalce ki kupujejo pri BATJEL-u! lirzo MvoJB si kolo 6ist in glason urumofon kakor tudi orkeslriinn lop in tllio tfikoči Äivnlni ^troj in še vsakovistiii ktnotijaki Htroj pri njem kdor posluži m: gotovo zadovoljiüi js. Kdor Batjtla Se ne pozna naj t(. zapomni si da liiva v Stolni ulici. Lastnica in uoditeljica „Kuhinjshe sole" Marija Grebenc vošči vsem svojim cenj. gostom srečno in veselo novo leto. Ivana Casagrande trgovka z usnjem na Kornju vošfci äoäer zäoetek novega leta vsem svojim cenj odjemalcem. VESEL© H@Y© LET® Ignacij Saunig' Irgovec s šivaliiimi stroji na Koruu vošči sreöno mralö HOVO LEIB ysern svojim cenj. odjemalcnn. Duller zacßtek leta 1910 želi svojim p. n. gostom Josip Gorjanc gostilničar na Rornu. Mihael öasser, trgovec s papirjem v Gosposki ulici osöi >reöno in vesflo novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem. Srečno in veselo T7OVO lLTO želiva vsc.ii svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem ; i.j Ivan in Marija Gleščič gostilna Pri peielinčku v Gorici, Nunska uiica št. 7. 4 Dober začetek novega leta vsem svojim cenj. odjemalcem vošči franc Oberdank so do vičar na pokopališki cesti. FERDINAND MAKUC pyrotehnik v Gorici vošči svojim gg. odjemalcem flökf ntotet leta -^-= 1Q1O ^=— mm let© ZAHVALA. Dober začetek leta 191O vošči svojim gg. odjemalcem lekarničar L. (iliiibich v Rabatiscu. Veselo novo leto vošči JOŽEF SCHLEINElt trgovec z manufakturnim blagom v Rastelu svojim cenj. odjemalcem. Dober začetek novega leta 1910 vošči svojim cenj. odjemalcem Anton Brescjik trgovec s pohištvom v Gosposki ulici. 60STILNKAR NA KORNÜ JOŽEF KAMENŠČEK V ZELI K NOVENIU LETU VSE NAJBOLJE SVOJIM ^EMJ. 6(5. 60ST0M. Sobni slikar m uleskar flnlon Sgauz v ulici ctscoli 1 vošči svojim cenj. naročnikom veselo novo leto Veselo iioi leto 1313 vošči svojim cenj. gg. naročnikom Anton Jerkič fotograf v Gosposki ulici. Pekovski mojster J Gerbec v ulici Sv. ftntona vošči vsem svojim cenj. odjemal- cem srečno in veselo novo leto. Trgovec z drobnino Josip Culot v Rastelu vošč! veselo NOVO LETO cenienim gg. odjemalcem. ju" je „Glasov" korektor, ki je sam računar ski uradnik, pustiti kaj takega v tisek! Pri tej priliki si dovoljujemo tega Mnnoljevega mentorja (na katerega smo itneli že priliko s prstom pokazati) še zarad nečesa apostrofirati. Jezik v „ülasu" glede na slog in slovnico je tak, kakor ga ne sine niti političen čas- nik pisati. Taka pisava mora škodovati jezikovni izobrazbi Ijudstva. Molčali bi, ako bi bil Mrmolja satn korektor lista, ali da tak jezik i/.haja izpoj korekture inteligenta. ki se je jezika učil na sred- njih šolah. to pravimo — je škandal. V pouk uredniku „Emečkega gla sa." Že dolgo od tega sein niislil po- svariti urednika „Km. gl.", namreč ko pise o kmečki organizaciji. Jaz, kot njegov pri- staš, ne mormi lazumeti njegove organi- zacije, ker sem videl na shodu v Vrtojbi, kako se je Tuma ž njim igral. Dalje pravi, da bo kmet svoje pridelke boij izkoriščal. Zakaj pa mu v „Glasu" ne pove, kako naj si pumaga? Jaz dam uredniku „Km. glasa" nalogo. Mleko je kmetijski pridelek. Ako računi ceno živali in cc-no krme, je mleku cena ničeva. Tukaj je torej treba organi- zacije. Seveda, uredniku „Glasa" to ne gre v glavo, ker mora mleko kupovati. — O takih rečeb bi moral razpravljati v „Glasu", ne pa tiste kvante, kakor n. pr.: „Kaj sem bil in kaj sem?" Ali ne ve več, da samega sebe je težko poznati? Ako želi, mu jaz povem, kaj je bil in kaj je. Pregovor pravi: Kdor sam sebe povisuje, prazno glavo oznanuje! Dalje: Povej mi, s kom hodis, povem ti, kaj si! Jaz jdkn- tosrčno povem, da ne najdem pri uredniku „Glasa" drugega, kakor zavidnost. Mali Vrtojbčan. V Štjaku je zmagala pri občin- skih volitvah. ki so se vršile cine 16. in 17. t. m, v vseh treh razredih S. L. S. Po hribih kraskih se dela dan! Slava vsem zavednim volilcem ! Smrtna kosa. — V torek je umrl v Tomaju na Krasu tarnosnji posestnik in bivši večletni župan gospod Anton Černe. Pokojnik je bil na glasu raz- umnega kmetovalca in pridnega gospo- darja. Bil je spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Bil je svoj čas ttidi „Slogin" kandidat za deželnozbarske volitve. Spo- štovani družini naše iskreno sožalje, po- kojniku pa svetila večna luč! AU priredimo tudi ta predpust kakšno veselico? Tako se posvetujejo te dni dni^tveni odborniki in predsed- niki. V zadregi so, — nianjka jim lepih iger za društvene veselice. Od lepe igre je vse odvisno. — Kakor magnet že- lezne drobce, tako privlačuje lepa igra občinstvo k vsakim prireditvam in dru- štvena blagajna se polni. Kje pa se dobe lepe igre? V Narodni tis- k a r n i v (I o r i c i! Pred nekaj dnevi je zagledala beli dan mična knjižica z naslovoni :lgreza samomoške in i-amoženske vloge, priredil Dragotin Vodopivec. Društva le hitro sezite po njih, dokler 'e še kaj v zalogi! Društvo, ki hoče ta predptist prirediti lepo zabavo, ni o r a imeti to knjigo. Zunanja oblika je okusna, tisk krasen, papir fin — cena pa silno nizka, saino 1 krono 70 vinarjev. Katoliško izobraževalno društvo „Soča" pri Sv. Ludji priredi dne 6. ja- nuvarja 1910, t. j. na Sv. Tri Kralje, javno predavanje v salonu gostilne Vuga. ZaČetek po vecernicah. Predaval bo gosp. prof. dr. Capudero Tol- minskem puntu. K obilni vdeležbi vabi uljudno odbor. Božično v*sellco priredi, kakorsmo uže poročali, ljudska šola v Podgori v nedeljo dne 2. januvarja, nakar; opozar- jamo naše občinstvo, da se je v obil- nem Številu udeleži. Veselica se bo vršila v dvorani g. Breganta pri železniškem mostu ob 3. in pol uri pop. Rodoljubi, priskočite na pomoč podgorski slovenski mladini, po kateri stegntejo Lahi svoje roke. Oni bogato obdarujejo svojeotroke zato, da omamijo s tem slovenske otroke in stariše istih, da bi potem KUaJcl. — Viieraj zjutraj ob 8. uri vozil je skozi Gorico po južni železnici posebni vlak, prihajajoč iz Benetk in nainenjen v Trst, obstojcč iz petih va- gonov. Vozilo se je na njem kitajsko vojaSko poslanstvo, obstoječe iz raznih vojaških dostojanstvenikov. Ob 9. uri in 44 min. je dospel vlak v Trst. Na postaji je sprejei goste namestnik princ Hohenlohe in mnogo drugih vojaških in civilnih dostojanstve- nikov kakor tudi častna stotnija bosan- skega regimenta. Ob 1 uri in pol je bil v namest- nikovi palači dine v cast kitajskemu princu. katerega so se udeležili trža§ki vojaški in pomorski dostojanstveniki. Ob 2!._, uri se je kitajsko vojaško poslanstvo vkrcalo na ladijo „Nadvoj- voda Friderik", ki je zjutraj priplula iz Pulja. Po vkrcanju je ladija odplula v Pulj. — * Nesreca. — Dne 25. t. m. se je ponesrečil blizu kanalske postaje top- ničar Stefan Ziinic iz (lorenje vasi. Bil je doma na dopustu, s kaierega se je hotel vrniti v Gorico z brzovlakom ob 6. uri in 5 min. zvečer. Da ne bi za- mudil vlaka, ni šel po potu, marveč dospeti je hotel do vlaka čez železniško ograjo pri potoku. Tu se mu je spolz- nilo in padel je 7 m globoko v potok. Zlomil si je pri tej priliki obe roki in 5 reber. Pripeljali so ga v tuk. voj. bolnišnico. Stekel pes ogrizel devet oseb. Iz Gradiške poročajo, da je neki stekei pes ogrizel v Komansu in Vilessu devet oseb. Tatvina. — Predsinočnjem so ne- znani tatje vdrli v stanovanje neke go- spodične, ki je uslužbetia v zalogi ši- valnih strojev tvrdke „Singer in Co." na Travniku, a stanujoče v hiši gospoda Voigtländer blizu „Ruse hiše". Odnesli so ji vso obleko v vrednosti kakih 400 kron. - Zaprli so predvčeranjem 31 letn^ga Josipa Vuk iz Gorice. Vuk je namroč pred nekaj dnevi hudo pretepel svojega gospodarja Koncijančič-a in njegovo ženo ter jima je pretil s smrtjo. Nesreča. Pripeljali so v tukajšnjo bolnišnico 24 letnega Alojzija limeljak iz Dornberga. Sekal je namreč neko drevo, ki ga je pri padcu zadelo ob levo stegno in mu je je tudi zlomilo. Aretirana je bila v torek po noči 60-letna Lucija Kristan, doma iz Smartna pri Kojskem, ker je ukradla baronu Bianchi v Rubijah tri kokoši, katere je nosila s seboj in jih je nameravala v mestu prodati. Prevoz kazujencev. — Te dni so prepeljali cigana Franca Levakovič v zapore v Maribor, kjer bo prestal 13 mesečno ječo zaradi tatvine. V Koperske zapore pa je bil pre- peljan Andrej Glessig, ki je bil kazno- van na 18 mescev zapora zaradi jav- nega nasilstva. Proti germaniziranju uradov na Primorskem. Poslanec Matko Alandic in tovariši so slavili v poslanski zbor- nici na ministerskega predsednika in terpelacijo, v kateri ga vprašajo to-le: 1. Ali mu je znano, da se ten- denca germanizacijc vseh pokrajinskih osrednjih uradov v Primorju dan za dnevom širi in se to germaniziranje praktično izvaja na vcliko skodo same uprave in primorskega prebivalstva ? 2. Ali je Njegova Prevzvišenost pnpravljena, naložiti vsem osrednjim pokrajinskim uradom, da se naj odslej ob spopolnjevanju posamičnih mess strogo pazi na strokovno in jezikovno kvalifikacijo prosilcev in da naj pri po- sameznih imenovanjih odločuje o.dino in izključno sposobnost uradnika, a ni- kakor ne protekcija in priporočilo ?! Zgubila se Je mlada lovska psica gladko bele dlake, glavo rujavobelo, in sliši na ime „Stella". Kdor jo najde, je naprošen jo vrniti proti nagradi Ivanu Mozetič, Via St. Andrea ?>2 (Rojce). Vfiiika nesreca na Sveti veöer. na HrvaSkem se je zgodila na Sveti večer grozna nesreca. Preko reke Dobre se je namreč peljalo v čolnu 35 oseb k polnočnici. Ker so bile vinjene, so zi- bale com, ki se je prekucnil v narasli vodi. 23 oseb je utonilo, 12 so jih re- šili. — Zvišanje davka na pivo. Štajerski deželni odbor je v torek predlozil Štajer- skemu deželnemu zboru, naj se deželna na- klada na pivo zviša od 2 na 4 K, ker so dolgovi cležele silno narasli. I Drobtinice. Novi hrvatski ban. — Hrvatske novine javljajo z neko gotovostjo, dabo novini banom imenovan grof Teodor Pejačevic, ki je bil ban tudi v „narodni vladi": Nikolič-Roj-Badaj. • Bivsl češkl minister rojak dr. Žaček, bo imenovan baje predsednikom državnega sodišča na Dunaju. Francosko vojno brodovje je po- setilo minolo nedeljo črnogorsko svo- bodno prislanišče Bar. To je prvo vojno brodovje, ki je posetilo sedaj svobodno črnogorsko luko. ČrnogoVska vlada je priredila francoskim gostom sijajen vsprejem. Bar se je odičil z zastavami, na utrdbah pa so grmeli topovi. Gospodarske vesfi Primerjevalni poskusi glede umet- nega gnojenja s fosfornimi gnojili Na vabilo priobčeno od ravnateljstva c. kr. kmetijsko - kemičnega poskuševališča v Gorici se je odzvalo že lepo število poljedelcev ter upamo, da se jih še več oglasi tako, da bodo poskusi bolj me- rodajni. Rok za vpisovanje se je po- dalj^al do 6. januvarja 1909. Ravnatelj- stvo imenovanega zavoda nam nazna- nja, da se podele darila v obliki tunet- nih gnojil onim poskuševalcem, ki bodo napravili poskuse natančno ter vpošljejo natančne podatke, kakor se je zgodiio o priliki poskusov z umetnimi gnojili na travnikih. Slovenska brivnica. VESEiO HÖVO LETO vošči svojim gg. naročnikom Franjo Novak brivec v Gosposki ulici. Edini slovenski klepar v (Joriei 30S^P P^tek vošči svojim cenj. gg. naročnikom veselo novo leto 191Ö. Veselo novo Mo vsem svojim cenj. gg- odjemalcem v mestu in na dežeii vošči Peter Moretti, kotlar za vojaŠnico. vSvojim cenjenim odjemalcem vošči veselo N0V0 LETO trgovec z usnjem t. SCfllßtfüFi v Gosposki ulicl. Veselo novo leto vošči cenjenim gg. odjemalcem Jakob Dekole, trgovec z moko in z žiiom v Gosposki mesar v ßoriei utica S\ Ivana 7 vošči vsein cenjenim odjemal- cem srecno veselo novo leto 1910-------- IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIMMilllllllSIUIIIIIIIIIIIIIIIIII .1*3 IS. (^JxllX pc^ow's^i mojsicp $ ulict C>\?. r)loi>z vešči i?sem svejirr) cenj. »ajamei'.cem veselo novo leio ]9)0. Tvrdka Nardini & Wolf zaloqa strešne opeke v ulici Vetturir.i voščisvojim cenjenim odjemalcem t= novo leto. I I Priporočamo ttašim rodbinam I I Kolitisk o cikorijo \ Svoll k $ v o | I m I * Brez konkurence! N:miaiij:im si. ol»či>tvu, T AND DEL A K, v SOLKANU št. 299. Gene zmerne! ma o -SI o O O Z Prosiva nhtevati listke! Največja trgovJna z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča z vso upeljavc, strešna okna, -'sakovrstne okove, obrtniško orodje, želeio cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevinu za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene n i z k e, s o 1 i d n a postrežba! En<9 krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krouo nagrade! Najboljše manufabturno blogo ^^2 po zcio TiizM ccni ^^ prodaja v G0RICI „KROJAŠKA ZAPRU(JA" Gosposka ulica (Via G. Carducci 6.) Posobno omeDJamo med terni: Modne volne, flanele, iorslajne. sukno za moske obleke, preproge, zavese, ka- verte, žime, volne v dlaki in perje za postelje. Perilo za opremo nevesti z t hotele in restavmcije. Zbirke vzorcev so vedno na razpo- lago in pripravljen sem jih zastonj in franko razposlati kamorkoji. . Nas sloves glede na okus in izbe- ro je pač nedosegljiv in popolnoma sino prepričani, da nas ne more pre- kositi nobena trgovina naše stroke. ^^^^^v Pred vsem povdarjajoč solidnost Jy%$^ 4)%l ri'dke tvrdke ter zagotavljajoč naj- ff* ^^ "äw cenejšo postrežbo, prosim, da si o- M^* SumŠ *B gledate našo zalogo, da se vsak sam &w^ WJßß ^jjf lahko pripriča o resničnosti naših ^^* ^*Je besed. ^^^ TEODOR HRIBHR. Jakob Miklus mizar in lesni t r y o v e c ¦~« T Podgori s-- na toiIi ieleffliftesa oiosta (na ce$U, ki fielje proti (iradUkt) o o c TfR'01* tu^i i opako, iiHH ve- liko inlot;o vtakuvrHtae^a trde- gtt iu mekhega lewa dumačega In tujeph, veliku zalogo puhišt- VK, v nnkih puNod, HtiHkaluic itd. Pijančevanje. U/oreC' praškn Zenento no /:i>tosij pošlje.. Nagnjenost k pijančevanja se za vedno nniči Sužnji pi- jaučevania se ga sedaj lahko osvobodijo, celo brez da bi sami kaj vedeli. Neškodljiv praSek, imenovan POUDRE ZENENTO, se je iznašel ; uživ.i i;a lahko vsitki Movck no (,'loilf nil »pol Jili utmost. Stavi so e;a hUiko v jo'l /nanci |njaii(*.a. naj n» /.ainuiii v(iMšuti poskuuic iiflMliutvu roiIIMtK ZKNKN10 lastonj. 1'oSlj« sn v [lisiiiu ; pJKnti i»% troba ni-msko. POUDRE ZENENTO 6.0, 76, Wardoiir Stnu'l, haiidoii 2.';7. (An^lcškii). /a pisma 2b v, za d<>pisnico 10 vin. Naiboliša češka tvrdka. Perjeza postelje po zelo nizhfli cenah. =----s=5^-' 'Ya~'\jM-~~ Siv» perje, skubeno S. Bemsch L*&*^.'JJ) I -g2K; boljSa vrsta " "^—^ 2 K 40 viii.; polubelo 2 K '0 vln.; b^il.j;itve 5 kg, poštnme prooto. Pcsteljna oprava iz yostega, rudefc^a, viSnjevega, belej>a ali rutnen- kastcga iiaukiiigii. I pcinica dulga 180 cm, äiroka 116 cm ter 2. blazhii /a podghivo. vsaka po 80 cm dülga, 5H cm široka, napolnjfiia z uovim, sivim, !-pi-žuim i>erjem K 16 s polupuliom K 20 — s pimotu 2> K. I o.^ameznt' pcruic-e 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blaziiic z;i podglavo K 3 , 350, 4 . - Ka/pošiija se proti pov/ttjn, in siccr od K 12, višje - po^tnuie prosto. NiugajajnCc Idago se vrne denar. S. Benisch in Deschenitz St. 743. Ccškc (liölniu-r valil). (Vniki ynstonj in po-tniiic j ronto. —-V -.« večje po^estvo »a male kose ali m"^a r^ r\ n /\ cel° kaPaJ ^ot* u&j^nim?i r-^goju IlM - V' I Posostvo je v siecini Vipr.vske si i / ^k i ^oUiiq bli u drzavne C3>te. Kdor 11^1 \ I I I ze^ u k u p iti, iiaj S3 glasi pri " ^1*^ ^ v/ Antonu VrCou, trp"CH V Sirilj I Gonška zveza gosfoüarski zadrug in drustev v Gorci retfhtnnaii-' zuriruga z oin^jeno ähvcao posrednje pri natnpn \m\\]il\\ polretisčiii in pri nr.daji •^- •/V"/v lm\\M Dridelfcov. °v ^x^ ^x^ 7ahj};: je - fc ** >(CENTRALKiL POSOJILNICE' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT- 32- Cenj. dame in gospodje — poz r! Imate že šivalni stioj? Aki> ^y minaie. omislite si (jnjnuvejšo mnko „Original- Viktoria" in iiajboljsega izdelka Pf dolgoletnih skušnjah sva pri prepri- čania. Da ostane .Original" vedno le naiboljši. Original Victoria sf^oji del no še po 10 ipmi uporabi hrezSumiw. Original Victoria stroji s«. n«(iieKi>slu vi La 'o naco rabo in oortne naini-ne. - Original Victoria strojt M iut)|Mi|>ia 'ncjSi >.\ ime.uo ' v•¦/.eiije (rek amiranjii). Tvrdka siavi (M ivi/polay«' -'rankam učiteljicu, ki poučuji- i cli- lilačno Original Victoria stroji ¦j.i ii.tiixMis. i/iifii-i. •«•h du- sedaj m.- ;:.i>ieLib tovai^n. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikd > iia] ne /aniudi priiiK , ^iedat si pied naku^'Osu ,O r i \i'\ na 1- Victoria" stroje. Edma zaloga ,Origincl- Viciorja" strojev in drugih šiv aliiih strojev, dvokoles ,P u c h " orožja, municije in vseli lovskih nnprav pri tvrdki Kersevani & Jink - Gorica izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukeži č.)