1 -I . - • ; : - G GA S SVOBODE 8u1vknski tkjjnik JU Uuaiin itLkiTKmii rtwTTAi Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE BLiOVKNIO WEEKLY I) a t irr K D To Thm l|nutin l>r Tnm tuHiing Cuuu. "OD BOJA DO ZMAGE"! - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev! 20 ------- »- Chicago, 111. 1». maja 1905 Leto IV Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Z dne i-?, maja se poroča iz Tokia in Pet rog rada o neki večji praski, ki se je dne maja vršila* pri Sinminpu. Oba nasprotnika tnlita, da sta zmagala. P IrUtmšn prelaza se poroča, da je !•■ bilo napredovanji- Japoncev le navadna finta, da so Jajxntci hoteli lc poizvedeti moč predstraž. Iz Saigona je došla vest, da se je podjulmira! Nelx»gatov združil z Rožestveiiskijem. Japonci so v Gensanu izkrcali 30 iftoc mož in mnogo streliva. Pov-joti so domneva, da bodo Ja|x«ici ' pričeli prodirati v smeri proti Vladi-v,»stoku. Ojama je pa neki dobil 80 trsoč novih čet. Rusija. I , Ruska vlada je zopet po stari navadi: divide et impera, v nekaterih krajih naščuvala ljudstvo, da je pričelo klati in vbijati žide, da bi s ton novim lopov stvum odvrnila ljudsko jezo od pravega ljudskega sovražnika — avtokracije. Maksim Gorki je -75 židov, židovske žene in deta pa posilili. V Carkovu so delavci proglasili eralno stavko. (»uverner je tanj v vojašnicah konsigniral uniforme nwrilce, Podadmirala Nacitova je ustrelil lastni adjutant baje iz maš* nja, ker mu je zapovedal, da Dra takoj oditi v klavnico na Daljini Vztok. Ruska policija, ki |>ošilja v svet ajvečje laži, poroča, da je v Odesi išla v mornarskem predmestju kar tvornlco za izdelovanje bottlb. rda so bili policaji pijani od žga- vsi Rusiji >0 delavci slovesno riovali prvi majmk. Do izgre-je prišlo v Kičenevu in Rovaltt. ' v>ch večjih mestih so bile vse ce zaprte. Ogrsko, fc Peste se j)or< va. da je v Almazi 1T premogukopu Rešiča na t)gr-1 vsled neke razstreliv vbitih 22 a«" j e v, M olol 1—k ap i t a I i zom žre! Krancija. yJmogesa so poroča, da So Oprostili tvorničarja za iz an je čevljev, katerega so stav-delavvi več dni oblegali v lastni hiši. Stavkajoči de-tvorničarju vsaki dan dajali iha in vode, da je vsai malce , kako delavci žive. -imogesu je podal ves občinski tavko, ker je bit ojstro kri-radi svojega jtostopanja te-» stavke. Ru menija. Brforešta se |»oroča, da je ru-vlada izročila turški vladi ultimatum, v katerem zahteve vsi po nedolžnem zaprti državljani izpuste iz ječe, pa pripozna za samostoj- no državo. Turčija se je do sedaj še vedno branila oficielno pripoznati neodvisnost Rumunske. Nemčija. \ iljem II., evropejski klovn je zopet rdeče brezdomovince izborilo zabaval. V pijanosti je tako opso-val ruske častnike, da je njegov iskren: prijateti Nikolaj kar jeze jokal. Po paradi v Strassburgu je [x»z-val višje častnike k sebi in jim v daljši povoranci razobložil vzroke ruskega |x»raza pri Mukdenu in naraščanje "rmene nevarnosti". "Ruska armada, ki se je bojevala pri Mukdenu, je bila vsled 1101110-ralnosti in pijanosti pomehkužena Le tako se lahko tolmači nje tx»raz. Ker se je ruska armada ]x>kazala slabo napram riueni nevarnosti, se lahko pri]>eti, da Ixxle Nemčijo do-letela naloga, odvrniti to nevarnost. Častniki in možtvo morajo dobro vpora>biti >voj čas, da se ne vdajo nemoralnosti in jx>ž resnost i." Tako je govoril Viljem — edini! l*o Viljčkovem nazoru so ruski častniki in vojaki-prostaki sami svi-njarji in pijanci. Morda kar se častnikov tiče. je nemški Caligula povedal resnico. Kar se pa voja-kov-prostakov tiče, je pa navadno jh_xJJo obrel^anie. V to primanjkuje vojakom--prosta kom denarja in časa. A enoje resnica! Nemški Caligula je bil ]x>šteiio pijan, ko je prodajal svojo modrost o bitki pri Mukdenu — sam je to, kar predba-civa drugim. Guvernerja Horna je disciplitiar-110 razsodišče spoznalo nedolžnim, ki je svoje dni gospodaril v zapadnem nemškoafriškem ozemlju Togo, Ta "človekoljub" je dal na nekem inspekcij-kem potovanji privezati v najhujši vročini nekega zamorca k drevesu, da Iti mu ]x> evropejsko-'kulturni navadi izbil trmo iz glave. "Dobrodušni" guverner je 11a to s svojim spremstvom nadaljeval svojo |>ot, t ez nekaj ur se je spomnil na vbozega zamorca, kateremu je / žgočimi afriškimi solnčnimi žarki izbijal trmo iz glave. Poslal je ad-jutanta,. naj gre j»gledat, če je za-1 norca že zapustila trma. Ko je adjutant prijezdil na lice mesta, je za-morec že vsled solnčarice umrl. I11 vefidar ie še mnogo naivnih ljudi, ki verjamejo, da je pravica >a vse enaka! Španija. Kako v klerikalni Španiji nastopajo farji, dokazuje najbolj ta le dogodek. Župnik v .Vlagonu je 1 "letno Pilar Ferriz v sj»ovednici nadlegoval z nemoralnimi }x)nudbami. Ker Lra deklica ni hotela uslišati jo je napadel in j —t<»r11 silo. V razburjenosti je skočila deklica skozi okno na ulico.' A živela je še dva dni, tako da jo je sodnik lahko zaslišal. Zdravniška orciskava je dotmala. da je dekle govorilo resnico. Nekaj dni pred tem zločinom je pa svinjar--ki kutar grme! r:tz loco proti brezvercem kot nemoralnim ljudem, ki so zakrivili sušo. VI*»ga dežela, vlx»go ljudstvo, kjer te lahko lopovi, ker nosijo duhovniško obleko, terorizirajo in iz--esavajo. Razpad nekdaj cvetoče Španije kaže jasno, kam pride država, v kateri imajo prvo besetlo svi-njarski kutarji. — Slovenski delavci v Chicagi dne ji. maja na shcxl v "Narodno dvorano" 587 C entre Ave., da povemo svoje mnenje časnikom, ki zagovarjajo kapitalistično nasilje napram stavkajočim voznikom v < "hi-catri. Govorniki v slovenskem, češkem, nemškem in družili jezikih. Začetek ob J. t>ofx>lutr|x?žljivo, ustilo anarhiji vladati na svojih ulicah." Tako piše "Glas Naroda"' o stavki voznikov v Chicagi. Za "(ilas Naroda" so mirni stavkajoči delavci 1111 »rilci, požigalci, tatovi itd. O stavkajočih delavcih in mirnih pa-sant h, katere so stavkokazi pomorili, pa noče ta li>t nič vedeti. .Mi dobro vemo kaj "(ilas Naroda' hoče. To je stara |x*sen vseh kapitalističnih, delavcem sovražnih listov. To je pesen, katero so jjeli leta 1886 in 1887 vsi kapitalistični listi. "Obesite jih! Obesite jih! Pošljite zvezno vojaštvo, da |x»strelja ameriške državljane, ki mirno to zahtevajo, kar jim ameriška ustava I k »volj u je! ' Pustimo, naj "(ilas Naroda" zaščitnik stavkokazev |x»je svojo pesen! To zahteva "kšeft '! "Glas Naroda" jl^'Aesr•zagovornik kapitalistov, torej se ne čudimo, ako gazi najgrše blato. Ako bi ta liM ustopil za unije, za organizirane delavce, (»otem bi morali začudeno vprašati: Na katera |x»ta so zašla strokovna društva — organizirani delavci, da jih "Glas Naroda" hvali??? Kapitalisti v Chicagi bi radi obnovili dogodke izza leta 18861 Kapitalistični časniki brez izjeme trosijo pravljice v svet, da so organizirani delavci najeli profesionelnc pretepače, da pobijejo stavkokaze. S takimi pravljicami hočejo ostra-šiti meščane, da bi radovoljno vse odobravali, kar store kapitalisti in gos|xiska napram delavskim unijam V ta namen so dali zapreti odl>or nike kolarskega strokovnega društva. češ. da so najeli necega razupi-tega pretepača, da je pobi! neketra stavkokaza. Ze zdrava človeška pamet dokazuje, da je kaj dične^a nemogoče. Katj-ri linijski odlxtrnik bi bil tako neumen, da bi »e na milost in nemilost zr«-"il navadnim morilcem, ki bi z grožnjami izsiljevali iz njega denar? Take bedastoče se zaiuo-rejo m lili le v Ha vali kapitalistič- II h degt nerirancev. Seve bodo kapitalist1 vse strune napeli, da spravijo (xtboruike v za-|x»r. Nasprotno pa veže vse unije sveta dolžnost, da]»orabijo vsa sresojen ra
  • ode mestno hišo očistil vseh sleparjev, kakor je svojedobno mistiški Ilerkul očistil Atrijev hlev. Naš premeteni mestni glavar jx>-polnoma dobro ve, da mu ji* nemogoče dandanes z vršit i to težk<» nalogo. in če bi tudi imel najboljšo vtsljo. Ali nas župan tudi ve, da se človek najbolje prikupi širši Ijtulski množici, ako izdaja velikanske pro-klamacije, v katerih kar mrgoli bombastičnih fraz. Cemu torej taki nepotrebni manifesti ? Naši naselniŠki zakoni. Kako daleč smo prišli v veliki republiki svobodnih in vrlih mož nam dokazuje Miha Conrad, ki je <>7 let živel v dveh republikah in ki sedaj čaka v ječi v Superioru, Wis., na parnik, da ga povede v deželo, katero vlntar je |>rišel v Ameriko in si takoj preskrlx'I prvi papir. A vzel ni nikdar druzega papirja. ker tli imel vzroka za to. Pred nekaj dnevi se je peljal s partnkom v Port \rthur. Canada. Ko >e je vrnil, ie naselniški komisar Dean pridržal Conrašlje kot neljulx'ga naseljenca z ozirom na njegovo starost v Cauado, ker je ime! le |»et tolarjev v žepu. Ali ni svoboda v ti veliki republiki postala že navadna fraza? Nikjer se ne govori toliko o svolxxli kakor v domovini Morgana in Kockefelle-ra! Pač žalostno! Mati božja se je prikazala. Te dni se je na voglu J licks iti Morris ulice v Philadelphiji trlo na tisoče ljudi, ki so zijali 11a neko steno, kjer so videli obraz svete Marije. Neki premeteni j h »lica j se je »'».»niisJjJ,. I«»de- najhitreje- pomiri! občinstvo, ako ugasne električno bločnico, ki je začrtala na steno nje-go\>> senco. Komaj je bločnica u-gasnila, že je zginil i»l»raz svete Marije, neumno ol»čiiistvo se je pa klaveruo razšlo, ker je prišlo ob pravi čudež. Ameriški nevednežil "Ali naj zameri kdo zamorcem, ako branijo samega sebe?" piše "Daily News". "Zamorci imajo več pravice tukaj delati, kakor marsikateri vsiljenci, ki >0 zvršili že mar-sikak zločin. Najslabše je: Nekateri naseljenci so anarhisti, socialisti n zarotniki proti deželni vladi. Zamorci ne |x»znajo teli idej.'' Res, da zamorci ne jxjznajo s0 bili onkraj baje hudodelci, je pa navadna otročja trditev. V tem tavku .se zrcali vsa ozkosrcnost ameriškega nevedneža. ki smatra vsakega tujca za klativiteza ali hu-d prinesli "damned Foreigners"- (prokleti tujci"), l e ideje bodo vzlic kletvam končno le prodrle. <"as Ixxle prišel, k<» bodo izginili prcdsdilki in privilegije, ko l»odo Ixdo in temnopolt ni fjudje delali v bratski ljubezni skupaj. ko se ne Ixxlo nikomur jxmujali kot stavkokazi in magari če ameriški neved-neži |x»rabijo cele reke tatarskega črnila. Sleparska tvrdkn je šla rakom žvižgat. , Banka Haight in Reese, ki je imela svoje podrnžnice v Bostonu. New \*orku, Miiladelphiji in drugi xl je prišla na kant. Na tisoče ljudi je prišlo ob s\\»j pri stradati i denar. Slovenski delavci pazite, komu zaupate svoj denar, katerega v potu svojega obraza trdo zaslužite. Fur slepar. \ \ incennes-u, lud. je |»obegnil "blagorodni" gos|xxl Viljem Schultz, pastor nenjško evangeljske cerkve v Freelandsvillu. S sabo je pa vzel tudi ves cerkveni denar. Radovedni .smo, če Ixxlo tetra sleparja t tuli poshl: za 47 tednov v za|»<»r, kakor brezposelnega mladeniča, pri katerem so našli en papirček za cigarete? Najbrže ne! Kapitalistični umori Pri South ilarrisburgu, Pa., je zavozil osebni vlak v tovorni vlak, k je imel v zadnjih dveh vozovih naložen dinamit. Pripetile so se tri grozile razstrelbe. Oba vlaka sta |x»jx»lnoma zrušena. < )koli 30 oseb je mrtvih, nad 100 pa ranjenih. Iz I>utte, Mont., se |soroča, da je v Corra rovu vsled razstrelbe sedem ljudi izgubilo svoje življenje. Po objavljenem imeniku sodimo, da je jolm Kramar Slovenec. Iz Philadelphie, Pa., se pa |>oro-ča, da je v Point Breeze razj»očil se kotel za plin. 8 delavcev je mrtvih, okoli dvajset pa ranjenih. Izrodki proticigaretnega zakona! V Marionu, Ind., je sodnik nekega radi {»otepi!ši va aretiriHK-ga H^a-deniča obsodil na glolx> $^7, ker so pri njemu v žepu našli en papirček za cigarete. Ker nesrečnež ni mogel plačati $J7, so ga pa poslali za 47 tednov v zajxtr. Obtožbo radi potepuštva je sodnik zavrgel, ker ga je v smislu proticigaretnega zakona lahko kaznoval ojstreje. Pri tacemu razlaganju zakona človek v resnici nove, ali so sodniki ali jx»stavodalajci v državi Indiaui sami idiotje?? Zakaj ameriško ljudstvo v državi Indiaui mirno prenaša take protiustavne ZJikone ? vj»raša nehote vsakdo, kdor ameriških razmer ne [»ožila. Zakaj? Ker ogromna večina ameriškega ljudstva misli, ako je oddalo volilni listek, da je storila vse, kar zahteva javni blagor. Poslanci v postavodajnem zastopu se smatrajo zaupnikom naroda. Kot taki pa lahko delajo, kar hočejo, ker obe meščanski stranki — republikanska in demokratska — niti programa nimati. Ljudstvo dostikrat maje z glavo, ako je bil sprejet kak protiustavni zakon, ne stori pa vendar nič proti njemu. In tako Ixxle še dolgo ostalo. Zanimiva statistika. Jako zanimivo je oficielno jx»ro-čilo države New York o stavkah. \ seh stavk je bilo ijq, pri katerih je stavkalo 58,115 delavcev. Od teh stavk je le J5 končalo s popolno zmago delavcev. V fo slučajih so stavke končale « porazom delavcev, v 15 slučajih na še manjkajo prava poročila. < )d 50 stavk pri katerih se je šlo za zvišanje olače. so delavci dobili ie (>. Koder so se pa delavci ]»osta-vil: v bran proti znižanju plače so vselej jxxllegli. Kjer se je šlo za priznanje unije sp del a ver zmagali v S, delodajalci pa \ iS »lučajih. i e štev ilke kažejo jasno, da je stavka kakor se jo rabi dandanes orožje z dvojno ojstrino. S parci-elnimi stavkami se ne dajo izvoje-vati zmage, ker stoje delodajalci delavcem vedno združeni nasproti. Mi mislimo, da Ixxle delavce zadel v ameriški republiki ,še marsikak luni udarec, prodno lxxlo sjK»znali, da je treba istim načinom bojevati se proti kapitalistom, kakor se kapitalisti l»ojujeio napram delavcem — t združenimi močmi. Somišljeniki naročajte in priporočajte «OLAS SVOBODE. mmmmm........p WJ^ti!/!^^ Razinotriyaiije proletarca. "Kedar IkhIc višja vzgoja splošna, tedaj se bode na vsaki višji šoli, univcrziteti in normalni šoli predavalo bodočim očetom in materam. Mi potrebujemo zakone, s katerimi so lahko zabrani nosečnost, akofi primanjkuje gospodarskih |>ogojev za življenje otroka." Neki advokat v Salt Lake City mornioiiskem mestu je ,reševal tem originalnim potom pfred zbranim krščanskim občinstvom socialno, vprašanje. Siromaki ne smejo imeti otrok, se glasi nejgov ljudi odre-šnjoči nank. Kako naj bi se to zvršilo, jc ixi |)ozabil povedati. On bi bil tudi najbrže v veliki zadregi, akoln ga njegiiv: (»obožni [x>sl'usal-ci vprašali jkj rešitvi te zagonetke Siromašnim ljudem kar naravnost prepovetlati zenitov ne gre. Za pro-letarske žene vpeljat i zakonite splave — fej! Kaj tacega bi šc naš (lični senat v VVasbingtonu ne skrpucal. Reveži IhkIo tudi št' v prihodnje imeli otroke, kar je kapitalistom tudi všeč, ker se s tem množi armada, ki je odvisna od deia svojih rok. Tem več rok se steza za delom, tem slabejše jib je treba plačati. Morda pa pride dan, ko p rolet are i ne bodo več stezali svojih rok za delom, pač pa Ixxlo vzeli, kar so jim prekanjeni lopovi, goljufi in sleparji ukradli. Seve |>otem bodo imeli zagovorniki denarne vreče tudi pravico proklinjati preobili proletar- ski otročji blagoslov ! * * ■ *• Mi želimo in se borimo ne It- za gospodarski, temveč tudi /a duševni preobrat. Preobrat družabnih razmer bi nas novedel le korak na--prejr rwdi-bi .kmalu tiranijo. — .sa-mosilstvo v drugi obliki. Nasilje bi spremenilo le svoje ime, kakor kameleon svojo barvo, jedro bi pa ostalo: nasilje bi vsaki pojav prave svobode takoj ob (Kirothi vdušilo. Zunanja, gosjnxlarska svoboda ne more vspevati, dokler možgani ne mislijo svobolet morajo zginiti. Vsi. ki slei>o t je v en dan žive, vsi, katere gosjxv darska beda tlači, morajo pri poznati in spoznati svoje tlačanstvo. Mej tem ko se majlma |*-ščica ljudi trudi, da bi prinesla ljutiski masi svobodo, gleda ta masa to l>or1>o leno in zaspano in se ne gane nikamor. No, masa ne razume, da so vse te žrtve lv nji v korist, često-krat še masa sama nastopa proti elementom, ki žrtvujejo vse za njeno svobodo. Pred pceybratom družabnih raz-rper. se mora vršiti duševni pre -obrat. Stari nazori in navade: kle-čeplaztvo. bizantizem, lakajsjyo. nesamostojno mišljenje, duševno nasilje morajo zginiti, Bog ne eksis-tira več, ako nihče ne veruje v njega, kapitalistična moč je ^la rakom žvižgat, ako so ljudje spoznali, da ta sila škoduje splošnostt. Ne od zunaj na znotraj se zamori- zvrs ti osvoboditev človeštva, pač pa mora biti človek naj prvo od znot Zgodovinska povest. XIII. Prišedši na Vrhniko, sta se tiho ločila. Podala sta si roke in edino to, da je Magajna držal roko gospe Regine nekaj dlje, nego je običajno, in da mit Kegina ni tega branila, edino to je kazalo, da si nista tuja. P.accalaureus ittris utriusciue Si-lllon^Kozina, ki je slonel ob oknu svojega stanovanja, je pa to dobro zapazil in hudoben usntev mu je le-gel na tanke ustne. — Sicer je navadno mai tisti mesec. ko moškim naj lag! jc rogovi zrasejo, je Simon Kozina modroval sam s seboj, ali vsako pravilo ima svojo izjemo. Skoraj bi kaj stavil, da so bili danes na potu med Polhovim gradcem in Vrhniko ustvarjeni prav izdatni rogovi za gospoda sodnika Završana. Gospa Rcgina je odšla na svoj dom. Anton Magajna pa je jezdil nadalje proti svojemu domu. Sre-j« bi! in obenem nesrečen. Da ga gospa Kegina ljubi, to je vedel in to ga je osrečevalo, ali srce mu je krvavelo, ker je danes sj>oznal, tla jo njegova ljubezen brezupna. Simon Kozina je s temnizi |x>-gledi spremljal odhajajočega Ma-gajno. Peklo ga je, da si je ta mož pridobil ljubezen one žene, ]h> kateri jo hrepenel Simon Kozina, ali da l>i se odpovedal upanju in hrq>ene-•ju, na t< c ganski vohun ni mislil, marveč prisegal ji-, da odstrani vse ovire, — In ko bi morali vsi v grob. vsaj enkrat 1h» gospa Kegina moja, Lak o se. je rotil. Simon Kozina., _ko je zaprl okno svojega stanovanja in se odpravil z doma. Kar sem use-jal, je začeto zoreti. So nekaj časa iti imeli bomo žetev in tedaj udari plamen do oblakov in tekla 1k> kri. Le delaj, Anton Magajna. le pripravljaj veliki prevrat; ogenj, ki ga raznetiš, sežge tudi- tel>e in le]>o gos|x> Kegino Ik» poljubljal Bacca-laureus ittris ustriusque S nion Kozina. In Simon Kozina je zavil v stran in ko se je zmračilo, je urnih korakov krenil proti Lesnemu brdu. XIV. Zopet je pokrivala zemljo !>ela odeja, zvezde na temnomodrem nebu pa so napovedovale jasno lx>žič-ni> noč. Vse se je pripravljalo na lio/.ieno praznike, zlasti tisti, ki so iz evangelijev imeli določnejšo jxxlobo o Zveličarju, nego oni, ki so vedeli i> njem samo to, kar jo rimskim mašnikom kazalo, da so jim povedali. Pripravljali ^o se s toliko večjo gorečonstjo, ker jim jc bilo znano, da je stopil boj za ravuo-pravnost evangelistov s papisti v i«|ločilni stadij. Nadvojvoda Karol so je pogajal s kranjskimi, štajerskimi in koroškimi deželnimi stano-v zastran pravic, ki naj -o dovolijo evangetikom, Potreboval Je zopet denarja, mnogo denarja za vojno s Turki in ker je vedet, da mu ga deželni stanovi izlepa no dovolijo, je no- ra j prost, ako hočemo kedaj živeti j bil pripravljen vsaj deloma v bratstvu, svobodi in enakosti. hati. prodno pa je sklical deželne * * * i stanove, se je ž njimi skrivaj j>oga- "Svolxxla in beraška palica bodi ja! i" vsi evaugeliki so z največjo naše geslo I' Tako pravi veliki 1 napoto.tj ljudski ogrski |>e>tiik Peteofi v neki vorov. čakali na izid teh tlog« rasm (x'sniici. Taki kakor je on j Fvangeliki niso bili še oblastveno »vo tolmačil te besede, intit prav. Bolje I pripoznani in zato niso imeli ne je beračiti kakor živeti v hlapčestvu jc oerkveiu- organ zacije, ne svojih in tlačanstvu. cerkva, da. imenovali so se še kato- Ali istotako je umesten tudi naš ličane in čeprav so se izogibali ka-kl c: Svoboda i» sreča vseh ljudi tol^Eemu bogoslužju, maši. spove-na svetu bodi naše geslo. Svobodni M«, obhajilu.in procesijam, so ven-hočemo biti, da Ixxlemo srečni, zdro- dar vsaj ob velikih praznikih hodili biti hočemo suženjske verige, ker v katoliške cerkve in so tudi v hošemo živeti in se veseliti življenja. I žični noči hoteli tako storiti. Za tem stremijo danes dotični, ki Ixwlo iz velike človeške bitke mej zatiranci in tlačitelji izšli kot zmagovalci. Naš zastopnik Frank Miklnvec obiskuje rojake v državi Pennsylvania i. On ima pravico pobirati naročnino za list, sprejemati na-rotila za knjige in oglase. Vsem somišljenikom ga toplo priporočamo. Uproitftitvo "Glas Svobode". Prijor Celestin je s tem računal in je prav za božične prazn ke pripravljal veliki udarec vsem nasprotnikom papistotn. V nedeljo prfrf božičnimi prazniki je dal po vseh cerkvah oznaniti razglas, ki je v premnogih hišah obrniti globoko žalost ali tisti ljuti srd, ki ne usahne, dokler ne zadobi zadoščenja. Celestin jc izvedel svojo grožnjo, ki jo je bil dal na sjiomlad razglasiti. V nedeljo pred božičnimi prazniki se je oznanilo, katere osebe zadene maščevalnost papietov; imenoma so bili na prižnici navedeni vsi tisti, katerim se je prepovedalo, hoditi y cerkev in prejemati zakramente. Iz vsake vasi so rimski duhovniki izbrali tiekaj najbolj odločnih svojih nasprotnikov in poskusili, jih uničiti. Ne le, da se je njim in njihovim rodov i nam prepovedalo, hoditi v cerkev, oznanilo se je tudi, da ne IkkIo ne krščeni, po poročeni, ne v blagoslovljeni zemlji pokopani, in da zadene t(a ista kazen tudi vse tiste, ki bi ž njimi občevali ali kup-čcvali. 1 V prvi vrsti jo ta kazen zadela kmetsko ljudstvo, kajti Vrhničanov sam h so se duhovniki vendarle bali in se niso Upali, nastopiti proti njim tako, kakor proti kmetom. Ali vzlic temu jo to razglasilo obudilo tudi na Vrhniki silno nevoljo in so se VrhtLČaiije takoj )>ogovorili. da ne pojde nobeden več v cerkev, da no-beden več ne bo občeval z rimskimi duhovniki in pqvrh so tudi svojim jx>slom prepovedali, hoditi, v cerkev. Božični večer je bilo na Vrhniki vse živo. Tržani so okrog cerkve |>ostavili straže; ki so imele nalogo, zabraniti, da bi šel kdo v cerkev, in ki so vsakega, ki je prišel s tem namenom. zavrnili, če ni šlo izlepa, pa s s lo. Klin s klinom, je bilo njihovo geslo in to postopanje so je obneslo. Samo župnika so pustili v cerkev in tako ni bilo na Vrhniki 1. 1571. nič božičnega pohmočnega opravila. Anton Magajna jo šel na božični večer v Borovnico, kajti/ioni večer pohitel mednje. V vasi je bilo tiho in mirno. Večinoma so šli ljudje že zgodaj k ]>o čitkii, saj v cerkev tako niso smeli. Le tu in tam jo v kaki hiši svetlikala borna luč ali je na ognjišču tlelo nekaj žerjavice, okrog katere so ljudje posedali in se tiho menili 0 dogodkih zadnjih dni. Magajni se je zdelo, kakor da je žalost objela celo vas in so naselila v nji tuga in težko mu je bilo |>ri srcu, a obšla ga je tudi jeza, tla so ljudje tako slalxjtni in nespametni ter so dajo zatirati, izkoriščati in varati. < >bstal je preti hišo, iz katero je slišal živahno govorjenje. < »krog ognjišča je sedelo več moških, ki so ali povesali glave in jadikovali ali 1 Ki se jezili na cerkvene in 11a jx)s-vetne oblastnike, ki žive v razkošju, med tem ko velika večina Iiudstva gineva v bedi in v nesnažnosti ter umira lakote. Magajna je nekaj časa poslušal to govorjenje in trpek usinev je legel na njegova ustna. — Zalx- so prosile Žena. naj jim da kralja, jo mrmral -am nri sebi, n Z011 jim je postavil štorkljo za vladarico in štorklja je ravnala / žabami, kakor so pač te bedaste žabe zaslužile. Okrog ognjišča zbrani kmetje so tiho nadaljevali svoje pogovore o kmetski bedi in q krivicah, ki se gode kmetu od cerkvenih in ]x>svet-nih vel kašev in .kako se ta beda veča od leta do leta in kako se množi' to krivice. Vse te |K>govore je prvevala misel, kdaj 1*> konec suž-nosti, kdaj bo zavladala pravica, Cdaj pride dan, ko dobi tlačeni kmetski stan zadoščenja za vnebo-vpijoča hudodelstva, ki jih je rod za rodom prenašal. Siv sključen starček je dvigni! svojo bledo lice in rekel: — Takrat, ko je vladal kralj Ma-tjaž, takrat jc biki kmetu dobro. Nič ni bilo treba plačevati davkov in vse je šlo po pravici in jx> resnici. Zdaj pa vlada sila in pravica ie zaničevana. In oglasil se je mož, ki je sedel na drugem koncu in svoje j>og!ede doslej vpiral v žerjavico. — Saj pride čas, ko vstane kralj Matjaž. Kadar bo sila največja, takrat vstane in takrat bo konec krivici in nasilnosti. V Sveti gori spe kralj Matjaž in njegovi vojšča-ki. Vsakih sto let prileti zlata ptica pred Sulo goro in zajxije svojo pesem. Kralj-Matjaž se zbudi, [x>gle-da po svetu in zopet zasni. Kadar pa 1m> sila največja, tedaj lx) zlata pt ca zapela tako žalostno, da se lx> odprla Sveta gora, kralj Matjaž in njegovi vojščaki se bk»ve::*k;v-duša, ki -spi stoletja v gori. v katero so jo zaprli nemški velikaši in rimski služabniki. mi vsi in vsak izmed nas pa smo vojščaki kralja Matjaža, te so Ivigne ta vojska, se (xlpre Sveta gora in svoboden lx» kmetski stan. Naša usoda je v naših lastnih ro-Vah. Zdaj hodijo Nemci in Rimci kot gos|x*tarji |x> naši zemlji in na grobovih naših prednikov vihrajo njihove zastave. Stara pravda je pokopana. A če se zbudi kralj Matjaž, če se zbudi slovenska duša in se dvignejo Matjaževi vojščaki. fxrtem mora zmagati stara nravdn. Le vkup. tilx>ga gmajna! Mogočno so donele Magajnove besede jxj nizki koči, Zbrani kmetje so bili skočili s svojih sedežev in strmo gledali v Magajno, ki je s plamtočimi oani stal preti njimi, odganjal njihove sanje in jim klical y spomin, da si morajo sami z lx> jem pridobiti staro nravtlo. Magajna je vzlic svoji razburjenosti spoznal, da je kmetsko duše spravil iz ravnotežja, tla je v te duše vrgel iskro, ki zna vneti velik plamen. Zato je pri sedel k ognjišču, na katero je bil gospodar naložil novih! drv, in začel je kmetom razlagati svoje misli in svoje nazore. , , — V začetku so ljudje živeli prav tako kakor živali. Lakota jih je silila, da so .iskali hrane, mraz jih je primoral, da so si -začeli ode-vati telo. Ta lxjj za obstanek je razvijal njihove moči in njihov um; rastoče |x>trel>e so jih |xxliigale k tlelu, nevarnosti so krepile njihov j>oguni. Začeli so razločevati užitne rastline od neužitnih, začeli so skrbeti za svoj<> varnost m za tulob-nejše življenje. Čutili so, da bi skuimo še bolje izhajali, kakor vsak zase in tako so se začeli združevati. In da so si olajšali življenje, so nalovili potrebnih živali in jih vzgajali. tla so živeli ugodneje in lx>lje kot poprej, ne tla l»i morali hoditi vedno na lov. Zaceli so tudi opazovati net>o in zemljo. Sjioznali so red v naravi, kako se menjavajo letni časov i in kako vplivajo prirodne sile in kako iz malega semena zrasejo užitne rastlino. Začeli so naravo |h »snemati in pridelovali žito in druge sadove in videvši. tla lahko na malem prostoru pridobe, kar ti oba za življenje, so nehali prepotovati in si napravili stalna bivališča. A dobili so so ljudje, ki niso bili zadovoljni s tem, kar jim je dajala prinxla in kar so z lastnim trudom pridelali. Polakomnili so se imetja •iv-ojih I vrain v. da-bi JJa. bratove -tro-. ške še I »olje izhajali. I11 močni možje so se združili, vzeli so slalmt-nim sadove njihovega -dela in jih prisilili, da so se zanje trudili, med n-;ii ko so močni ljudje živeli in u-ž i val i brez tlela. In tako je nastal večni boj med ljudmi. Cez dolgo č,-isa so ljudje vendar spoznali, da tako ne morejo živeti in dogovorili so se med sal>o, kake pravice ima vsak posameznik in kako mora živeti in ravnati, tla ni drugim v nadlogo. I11 izbrali so može, ki so pazili, da ni drug drugemu silo delal in dali so jim oblast, razsojevati v oreprili in kaznovati krivce. {Daljo prihodnjič.) Slovenci pozor! | Ako potrebujete cdoje, klobuke, srajce, kravate ali druge W važne reči za možko za delavnik ali praznik, tedaj se og- J komad, in Vam prigibno pošljem svoto otl....................dolarjev, katero u[)otrebite v zgoraj povedano 8vrbo, in delnice mi prej ko mogoče doitošljite. S tem se razume, ako pretlplače prekoračijo preje navedeno glavnico, tin mi zgornjo svoto vrne-te v celem znesku. Ime.............................................. I lica in št.....................:................... Mesto iu država.................................... I )ne..................1U0.... Ceki, menice (trate) in poštne naknznict- naj se jiošiljnjo direktno tia: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. Podivjani "Glas Naroda". "1' c d no nisdol! Kdor sc enkrat prostituira, ostane prost it uirancc ah prostitutka." Tako jo tudi z našim ameriškim dnevnikom "Clas Nar.", ki gazi vsaki dan večjo blato. Ta list, ki trdi, da je list slovenskih delavcev v Ameriki, prinaša o stavki voznikov v Chieagi tako go-rostasnc laži, da sc jih kar lahko prime z rokami, Z dne S. maja t. 1. prinaša "Glas Laži" na prvt-strani z -delwh'mi čjr-kami tiskano laž: "Bombe v Chica-gu. V Chicagu se je v noči od [>et-V? nn soboto razletela bomba. — N'ek Nemec jo je vrgel j>od Cnitcd State- h"xpress C«»nipanv. Napadalo:1 • i takoj zaprli. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do obnovitve krvavih "Haymarket Riots". Ljudstvo jo prestrašeno bezalo. — Paralela: Petrograd, Varšava in — Chicago." H u, Intl llombe v Chieagi 1 Ne-vemo. ali Ixxle res treba že |x>slati po tir. Bleiweisa. da >|jtovi Sakser-ja in njegovo uredn^dKy blagodejen odmor na Studenec? Take laži zamorejo pisati le n^jMK-ali pa hudobni ljudje, ki so vTUižbi kapitalistov, da bi stavkujočim voznikom odvzeli simpatijo v občinstvu. Gospod Sakser, ako |x>kajo bombe. tedaj ne [jokajo v Chieagi, pač pa morda v vaši glavi ali pa v glavah vaših urednikov od preobilio zavžite pijače. Zasebni policaj Eddy, vslužbenec "United States Express Co.", ki je spremljal voz. o katerem je prvotno trdila policija, da je bil naoaden z bombo, je izjavil: "Meni ni nič zna-r.o, da in bil kdo iT£i7 bombo, oJi da jc :vz poškodovan." Neverno odkod je Sakser torej dobil poročilo, da pokajo v Chieagi bombe? Ako niso bili dotični dan Sakserjevi uredniki skrivnostno skladkoeinjeni, tedaj jo edino mogoče. tla jih jo trkala luna, ali pa tla se jim sanjalo o bombah. Da nekatera kolesa nri Sakserjevih niso bila v redu dokazuje tudi to. ker so v isti številki lagali, da je to.ooo telovadcev ponudilo so županu za vzdržavanje miru. Kako ie vendar to mogoče, ko je zvezni odlx>r telovadcev v Chieagi vendar sprejel naslednjo resolucijo, ki šteje -7 telovadnih društev: Z ozirom, da so nekateri časniki prinesli vest, da je g. Em l Ilocchster županu mesta Chicago, Edwardu F. Dunne-u i*> nudil za Štrajkarsko služIl to.ooo telovadcev; z ozirom, ker g. Iloechsterja ni nihče pooblastil slal okrajni telovadni učitelj predsedniku organiziranih voznikov se glasi: Obžalujem, da se drznejo nekateri politikarji razpolagati s telovadci v Chieagi, ne da bi jih preje vprašali za njih tnneje. Jaz izjavljam, da so čikaški telovadci zrastli v istih nazorih, radi katerih so morali lota 1848 ost a vi t i Evropo in oditi v deželo svobode. V Ameriki so se telovadci leta 1861—/>4 borili za osvoboditev sužnjev in marsikateri telovadec je dal svoje življenje in premoženje, ker je priskočil zatiranemu ljudstvu na pomtJČ. Isto lx>rto tudi dane- storili, akt ponudili telovadci v številu 10.000 za vzdržavanje miru in reda?? Da, kaj hoče? Namen tega gosjioda in njegovih pisačev jc prozoren! On hoče slovenskemu narodu dokazati, j da so organizirani delavci v Chieagi j sami morilci, ubijalci, nasilniki, s J katerimi je treba kategorično (>o-mesti. Med versticami se lahko čita. kako g, Sakser in njegovi pi-saČi žele, da bi se obnovili dogodki izza let 1886—1887, |X>tem bi morda še nekaj teh preklicanih slovenskih socialistov obesili, ki motijo kroge g. Sakser ju. Potem bi so g. S«iksty oddahnil, pokazal bi slovenskemu narodu, da so slovenski socialisti nevarni morilci, katerih se je treba ogibati. In Sak"Scrjev^"kšeft ' — pon outline van je slovenskega naroda, bi . šel v klasje. Ali ta pot so je g. Sakser urczal. Kapitalistični časniki v Chieagi sami priznajo, da organizirani delavci nastopajo jxjvscnv mirno in da je le tam prišlo' do izgredov, kjer so stavkokazi izvali stavkajajoče in druge organizirane delavce. To ie resnica, vse drugo, je pa laž! (Organizirani delavci povsem dt>-bro vedo, da lahko zmagajo, ne da bi se |x>shtži!i nasilstva. Delavska solidarnost v pasivni obrambi, to je da delavci odreko svojo delavno moč kapitalistom, jo tista sila, ob kateri se razbija denarna moč kapitalistov, njih plačanih pisačev in najetih morilcev. () človeku, kakor je g. Sakser, ki še do danes nima v svoji tiskarni organiziranih delavcev, ttasi ixjiios-110 vpije, da izdaja "največji" slovenski dnevnik, nemoremo druzega pričakovati, kakor da želi, tla bi stavka v Chieagi končala z grozo in strahom. Ta up g. Sakserja in vseh nasprotnikov organiziranih delavcev je >pla\ai prr vodi. Vlada dt#~Thme3"ni imela prilike poseči vmes. Vsi, ki so želeli Stric Samove vojake v Chicago so ostali na cedilu, ker so delavci ostali mirni in se niso dali izvali |xi najetih morilcih v službi "Employer's Association". Gospod Sakser urezali ste se! /. /.—n. linijski voznik. treba. Nikdar pa ne bodo policaji in biriči ljudsk h pijavk in politikarjev, pač na ImmIo krepko udrihali, ako bodo ti trgovci »sužnji predaleč šli. • Istotako kakor nrslijo nemški telovadci, tako mislijo tudi naši bratje čt-ski telovadci, kajti oni so se v sta-1 ri domovini z vso silo borili proti j ^sužnjenju in poneumnenju ljudstva po farjih in so ti črni druhali izpodmaknili tla. S telo vat I ski 111 pozdravom Tietirv Kraft, okrajni telovadni učitelj v Chieagi. Sedaj je treba vprašati kaj hoče vendar Sakser s tem, da laže. tla 1 v Chieagi pokajo bombe in da so se 4H ^ 43 43 43 43 43 43 43 13 43 43 43 43 4i| 43 <3 4 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 43 -;- 4t I in port i ran tobak iz »tare domo-; 43 vine. V zalogi imam po 7. s. Ill in j 17 kr., kakor sixirt, sultan in dam- ^o ske cigarete. , 4. VOKOI'N, ^ 544 Blue Islml A\p. ^ po&ljete denar v staro do-HMJ inovino, obrniti- se zauptu> na M. V. Konda-ta, 'is:{ Lootnis Str.. Chicago, III. CENA KNJIG. Katere so dobi pri upravništvu "(llas Svobodo" poštnino prosto. Spisi Zofku K ved rove, $1.20 (Juo vadiš. S1.*>0 Trije Mušketirji, $2.50 Kneko-slov. slovar. $1.<»0 Preko morja, Moc. Kapitanova hči, »loc. Na liojiAeu, Hfic. Kletev nezvestobe, J?1.<>0 Križarji, $2.00 Beniuieit, I So, Islandski ribič, fJOe. KinUali, 80o. Marica. Hno. .1 ulij (Cezar, »te. ^rtev razmer, 2">e. Koledar, 25c. Slovensko angleški rečni k je izšel. Cena OOo, Denarne p>-šiljatve po money-orderju na V. .L Kubelka. Box' 7 i t NoV York, N.Y. Rojaki v ( 'levolandu in okolici jiozor! Notarska pisarna. Iztlelujojo se vsa notarska dela ( Volhnaeht), kupna, dolžno pisma, prošnje radi vojaščine itd.. Oddaljeni rojaki dobe pismena |K>jafluila brezplačno proti odškodnini pošl- William Sitter JII Franklin K x tension Lakewnnd, Ohio. Prodajam vozne listke (aifkarte) za francoski) črto—Havre Now York in iiao-bratno; nadalje za Gnnard črto Roka, Trst New Vork in naob-ratuo. Francoski parniki vozijo po I! dni, parniki Cunard črte pa |xv 12- M dni od Trsta ali Kolje do New Yorka. Postrežba izb6rna na obeh črtah, 1 1 Pošiljam tudi denar v staro domovino jh> dnevnem kurzu in sem v zvezi z najboljšimi črnkami v Ameriki in"stari do-movini, \'sa tozi drvita vprašanja naj si? pošiljajo na naslov: M. V. KONDA (!S,'{ Loomis St. Chicago, III. Vaclav Donat izdeluje neopojtie pijačo sodovlco in mineralno vodo. 576 W. 19. St. Telefon, Canal 02!Hi Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. 4 OS. 4 Kit AN, 159 W. IH. St. Chicago, se priporoča za po pravljenje god. instrumentov NA4KMMK \ V ANA, IZDEIX>VALCA sodo vice nutteraiue vxxle in-drugih neopojnih pijač. 62 hI Fisk St, Tel. Canal 1 !()."> Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" z MODKltNl.M KKGL41SCKM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne nuravnt pijače najboljšo in najfinejše uuijskt čedno prenočišče /a nizko ceno. smodke. Potniki dobe Postrežba točna in izbornn. Vsem Slovencem in dragim Slovanom se priporoča Martin 'Potokar, 561 S. Centre k. Chicago, III. Ako hočete prihranili nekaj dolarjev, kupite pee i In pohištvo pri ' for NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina til. Chicago, III-Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril nn voglu 18 Pl. in Loomis St, novourejeni S a I o o n. Polog tega imam prostorne dvorane za obdrževanjo sej in zabav, oglasilo se pri meni in pokažem Vam prostore, S spoštovan j o m (Telefon Om il 72,'Jl) JONFPH POLACKK, 03 <)8;i Loomis, oor. 18 PI. Chicago, 111. 13 SSI^žSSf^SSSSS^SSS^ ^^^S^S^^SS^SSSSSSSEl LEPOTA je najdragocenejši tiar, kar jih more narava |x»-j dariti ženski. Vsaka /ona želi biti lepa. Ta želja v nji je že nekak naravni nagon in je kot taka |x>|)ohioma opravičena, kajti v resnici srečna jo dotična ženska, ki smatra svojo lepot«» kot l»ožji dar. \ saka /etiska ne more imeti one jxjpolne te-leslie lepote k«>t nekatere svetovnoznatlo kraso-tičo. totla vsaka ženska ima lahko iu bi ttuli morala imeti toliko lepote, kolikor ji pripuščajo^, njene telesne lastii< zlaj-šajo in ozdravijo s pomočjo tako uspešnega mazila zojkt gnitje kot je i Severovo olje sv. Gotliarda. Ta izloči tudi spalmeuje udov nje, trdo členke, praske in ■•■ lioli. Cena 50 centov. Tetoguo-•invrstne SEVEROV KRICISTILEC je največji darovalec ženske lepote in zdravja. Noliena stvar na -vetu ne p»vnte tako hitro izgubljenega zdravja, daje moč in čikist ter čvrsto kri kot SKVKROV KRiCiSTILKC. ki stori žensko močne, zdravo u lope. Po cmijstmesečnl bolezni. Sjx>štovaui gos|Mxl :— Moja /ena jo Iwlehah enajst mesecev, ne da bi ji zdravniki mogli po magati. Slučajno sem v nekem časopisu bral o Vaših zdravilih. "Naročil sem steklenico Sevo-rovega kričistilca, ti resnica je prišla 11a dan. Žoni sc jo puvrjiilo njeno nrei-ttje ztlravjo. Zali-hvaliujcmo so'V^trrr, da izdeljujete tako /i}\. vila. < >sta"?aiu ?']x»ztlrav«»m Mathias lii--Crenshaw CW5 t if \li ,ste utrujeni in omagani? Cživajte Severovega kričistilca v-okrejičilo. Cena S t.00. dobra t - Ženska slabost. 'Ženske so podvržene neki slalx»ti, ki se ne nii >re šteti meti navadne ženske nemoči/ I -ta je neke vrsto izguba vsake moči. 'Severov balzam življenja » S » fr fr to to to to to to to to to to to to to to to to to> to to to to to to to t potrto>ti, hudega truda, slabosti, ki telo nenavadno okrepči. Cena 75 centov. je gotov pri|x>m6ček zojkt zle poslctlicef ol1 to to to to to to to to S to to to to to to Brightova bolezen so dostikrat prične z vodenico. Ali oto-» * kajo vaše nogo ali roke kt>ncem tluc? So li vam ne zdi. da vaša telesna moč |x>lagoma peša? Se nahaja-li v vaši votli t kaka usedlina? Cživajte takoj Severov lek za jetra itt ledvice kratkem času vam bo odleglo, 7; centov itt $t.25. m v Cena- , . . . 1? . Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj, to mol potrebuje za Kamer- ^ •• r _^ jovopivoin Bourbon Wis-, ky piti, finesmpdke kaditi in bo vo-; seliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. i W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode' [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The ti las Svolxnle Co (»83 Loomis St. Chicago, 111. SnUleU ul the Putt Offlo« «1 Chicago, HI.. »* Stoood Clan Mailer Subscription $1.60 per year. Advertisement* on n^reotnent. "Glas Svobode" Ixlde vsaki petek •u velja za AMERIKO: za celo leto................11-50 ta pot leta .................75c , ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 6 Prvi svobodomiselni list z,i slovenski ttiirmi v Amerik\ Naslov za dopise iu pošiljat ve je alodeči: Cjilai-i fSvolMMlo' »>KJ Loomis St. Chicago, III, too otii^ Dopisi. Zopet potreba? Pri Siiks»erjevih^pti skrbnih, previdnih 'Sakserjevih so zopet prišli do zaključka, da naj rodi potreba en humorističen list. ki bi mu rekli "Komar" . . . Potreba zahteva baje to; kakor je pred kratkem "zahtevala". tla so priredili dnevnik in potem tega jjovečali. Nam se zdi. da je za Sakserjeve tnameluke res potreba "Komarja", — smešnega komarja, za sineh imajo pri Sak->erjev.h dobre moči, in zakaj bi [*> tem ne izdajali smešnega "Komarja", ko imajo toliko smešnih moči ? Da. pa nesamo smešnih moči imajo tam, ampak prav neumnih, komičnih in pripravnih m tak jiosel. . Na ta način IkhIo lahko imponi-rali — ko se jim IhmIo ljudje smejali, češ: kake izvrstne klovne premorejo. Kes, tega podjetja bi se bil moral Sakser poprijeti že pred leti — v tem je mojster. —č. Calumet, Mich. , g. iihiju 1905. Cenjeno uredništvo "Glas SvoIkj-de '! Prosim, da priobčite to-le |K>-jasnilo glede do[»isa z dne 5. t. m. s podpisom (Potnik), v katerem se dopisovalec jezi, ker ni sprejet brez zdravniškega spričevala v društvo Sv. Petra st. 30 K. S. K. J. Resnica je, da je imel dotičui rojak prestopni li>t od društva Janeza Krst. št, jo K. S. K. J. iz Iron-wood, Mich. dotičui rojak je imel prestopni list tudi pred štirimi leti od istega društva Na vprašanje odbora d rušit v a sv, Petra, je odgovoril odbor dr. sv. Janeza Krst., da je rojak bolan in da ne bode ozdravel brez operacije. Po je bil torej vzrok, da ni bil g. Janez IJutala takrat in tudi dne 23. aprila sprejet v društvo. Ker je sam priznal, tla se tekom 4 let ni dal operirati, je društvo sklenilo, ako se da omenjeni brat preiskati po zdravniku, da ga društvo dobro-voljtro -»prejme. Vstop v društvo sv, Petra št. 30 K. S. K. J. je na razpolago vsakemu Slovencu 11 Hrvatu, seve ako je zdrav, dobrega in poštenega značaja. Toliko v pojasnilo vsem, ki se za to zadevo zanimajo. Rojakom širotn Amerike bratsk-pozdrav, "Glasu Svobode" pa dolier V5peh. I\ini Sholtz, Predsednik V Pennsiylvnniji. Dne 10. maja 1905. Slučajno sem dobil v roke največji slov. dnevnik -r da se izrazim po Sakserjevih ■— in zagledal na prvi strani vesti, ki bi imele morda privlačno silo le še v datnskem bu-doarju kake ameriške plutokratinje ali pa v sprejemnem salonu kake evropske duševno in fizično propate ari stokrat i nje. Predse«Inik Roosevelt je ustrelil medveda! Pa še posebno kožo je imel! Ta Tidvica se je zdela Sak-šerjevim urednikom tako važna, da so jo pribili na prvo stran. Skoda, da nimamo tudi v naši veliki ameriški republiki odlikovanja — vsaj križce kake častne legije. Uredniki Sakserjevega dnevnika so zaslužili Odlikovanje za bizantizem, lakaj-stvo in klečeplaztvo, katere tako ponižno skazujejo vsaki osebi, ako le malo diši jo traku in cilindru, v predalih največjega (?) slov. dnevnika. Ako bi jaz imel na merodajnem mestu kaj govoriti, potem bi predlagal, da se ustanovi in podeli takim vrlim in zaslužnim osebam red .sv. ostogije ali pa sv. neiuunije. ali pa križec pasje ponižnosti, da bi slov. roti v Ameriki že od daleč spoznal svoje odlikovatice, ketlar bi bili toli- prijazni, da bi se ponižali in. šli med slov. narod, Ali gospodje okoli "Glas Naroda" niso le ponižni, skromni in krotk;. Ne, ne! To niso vse zasluge! To sem se prepričal v isti številki v drugem predalu, kjer ve-leltčeni gospodje in kronisti pripovedujejo, da' je ruska vlada nakupila v Ameriki svoje moril no orodje — ladije. tla je glavni mešetar pri t kupčiji znani milijonar Ch. M. Schwab. To so same važne no-vice. *() krniti s katero ruski kozaki po naročilu vlade neusmiljeno pretepajo ruski narod, pa ta največji) slov, dnevnik molči. To se tem velikim ( ?) dušam dozdeva tako malenkostno, da niti vrstice ne prinesejo o tem. Pač-pa trdijo ti V-duševnj" velikani, tla v Rusiji o revoluciji še govora ni. O snncta siniplicitas! Ali Sakserjevi bizantinci sploh vedo, kaj je revolucija? 1'pasn, da ne! SakserjeV: klcčeplazci si domišljajo revolucijo, kakor avstrijski vladni komisarji pred 15 ali 20 leti na 'delavskih shodih v Avstriji. 1 riiojne vile, grabi je, lopate v rokah ljudstva je |>o nazoru teh bizantin-cev revolucija. Ako Sakserjevi pisaei trtlijo. da v Rusiji ni revolucije, potem ne vedo, kaj je revolucija, ker je vprav Rusija sedaj sretli revolucije. Po-časi se vrsi. a vrši se ! S prva, ko se je začel g. Sakser ogrevati za rusko avtokracijo — carja in druge modrokrvne jx»sto-pače, sem mislil, tla Ixxle g. Sakser > svojim dnevnikom in s svojim u-retlniškim štal>om odšel direktno v Rusijo, in v t »tlesi ali pa v Petro-gratlit odprl svojo agenturo za pro-dajo voznih listkov. Po nazoru Sakserjevih bizantincev se v Rusiji cedita met} in mleko. /Čakaj bt torej hodili slovenski delavci v daljno \111eriko in ne segli bližnji Rusiji, katero tako "modro" in "svo-iKxloiimno" vlada- "liberalni" car, • la Rusi beže v Ameriko? Ali z.tnt^ til selil se! llospodu Sakser ju so bolj všeč ameriški dolarji, kakor pa ruski rub-Iji v "lilK-ralui" Rusiji. In zato je najbrže ostal v deželi vsakovrstnih čudežev, , A >e eno je mogoče ! Sakser je dobro vedet, tla s svojim "največjim" dnevnikom, katerega je ]x>ve-čal zaradi "potrebe". ne zvabi niti psa izza peči, kje še le slovenske delavce v Rusijo ki nimajo prav nič veselja, da bi se seznanili s kozaško krnilo in bajoneti gardnih polkov. Torej "k šef t" bi v Rusiji zmrz-ii! (1. Sakser ju >e pa gre le za kšeft", mar su njemu načela, mar leali. Danes ti piše za Rusijo, jutri pri-poroča zidanje kake cerkve. i>otem jezuiRko zvito zopet vstopa za delavce, včasih pa grmi zoper vlado, zoper tisto vlado, katero je sam priporočal, kot vir vseh dobrot za delavce itd. t i. Sakser ima res veliko -rce! Ce je treba, je vse: klerikalec, 1 beralec, oboževalec avtokraci-je, republikanec, demokrat, socialist, včas h pa obleče še celo najliolj-rdečo srajco anarhizma. In to vse rtnli v eni sami duši,- če nese denar. Toliko za danes! Vsem rojakom irom Amerike pozdrav, "Glasu noUide" pa obilo naročnikov, tla > de tttogel vrniti svojo vzvišeno kulturno nalogo, .U . . c. Bohi, Minn. Cenjeno uredništvo l /. dilem 30j aprila t. I. mi je ]x>-tekla naročnina. V listu Vam jm>-šiljam zopet $1.50 k«»t celoletno naročnino, ker setn uvidel, da je "(II. Svobode edini list, ki odkritosrčno pove resnico v.obraz, ne oziraje še na levo ne na desno. Kes sem sam v tem kraju naročen na Vaš list, a upam, da bode kmalu imel več naročnikov. Vsem rojakom sirom Amerike prijx>ročam "Glas Svobode" kot j edini slovenski list, ki se neustra-1 seno !>ori za pravice ljudstva. Jaz J le želim, da b. tudi drugi slov. listi pričeli posnemati "Glas Svobode" v borbi za' svobodo, jednakost in bratstvo, tla bi se kmalu zrušile suženjske verige, v katerih zdihujejo na-rtnli na svetu. John S polar, Box 17'». Akordi. Ali, kako brenči, šiutti. v veliki tvorniški dvorani! R-r-r-s-s-s! Kako se vse giblje, suče in vrti! Kako ro]x>tajo, ti železni in jekleni ljudje — stryji! Velika in majhna zobčasta kolesa objemajo drug druzega, na koncih se pa sučejo vel.ka gonilna kolesa spojena [>o širokih jermenih. Kako brzo se suče neštevilna množica vreten, S katerih tečejo de-k-Ie niti pod sukajoče se valjarje in navijajoč se na drugi strani zo|>et na vretena kot fini sukanec. Ali so morda stroji sami? Ne! V ti dvorani je <> mladih deklic, upadlega obraza in udrtili oči. 90 strojev je v dvorani, in vsaka deklica nadzoruje 15 strojev. Male deklice so na |H>) skrite mej stroji, I upa t am se prikaže,, za trenotek kaka pl.tvo ali rjavolasa glavica, ki kmalu zopet zgine v morju vrtečih in gibajočih se koles in vreten. Kakor veše švigajo tlekl ce med rojvtv-tajočinii in bobnečimi strt »j i, s svojim malimi slabotnimi ročicami pa tekmujejo s temi brezčutnimi jeklenimi bitji, Te deklice ne |M>znajo življenja, ne veselja. Oil 7 ure zjutraj pa do '» ure zvečer z enotirnim presledkom izvzeniši nedelje, delajo v za-dulilem zraku, v tvorniški dvorani, v kateri se razprostira zoperni oljnati vonj. R-r-r-s-s-s je vsakdanja godba jeklenih strojev, J»i vabi deklice na ples ,k1 ranega jutra pa do poznega večera. S-s-s- jim šumi v ušesih, ko ležejo zvečer trudne k [»očitku, da si nabavijo novih moči za jeklene krvosese, ki jim dan za dnevom sesajo kri in mozeg, dokler v najlepši mladostni dobi ne ležejo k večnemu počitku, kjer ne slišijo več vabečih glasov jeklenih volkodlakov. • ■ • Kako krasno je okinčana dvorana / duhtečimi cvetkami, dasi je sredi zime! Mej rdečimi vrtnicami se prikazcvajo vijolice, klinčki, zvončki in druge cvetlice, vse i>a ov ja vednozeleni bržljan. l'o dvorani so okusno razpredeljeni veliki duhteči oleandri, palme in druge tropične raztliue. Na odru svira godba na lok, po dvorani pa rajajo veseli mladi parčki. Dame / golimi prsi. posute z. biseri in druzimi tlraguljami kramljajo z gosj>odi,. kojim se čila na licu, da so izpraznili kupo življenja do dna. Pogovori se sučejo o psih, konjih, borile ill in avtomobilih. Natakarji oblečeni opicam |h>~ dobno po modi izza preteklih časov nosijo na zlatih k rožnik i h in kristalnih |M)sotlah razno sadje, sladoled, limonado in razna druga krepila damam, k se nočejo potruditi v bu-fet. V lopah, zgrajenih iz palm pa poslušajo dame. katerim mlad«»Ht ze obrača hrbet, mlade gizdaline ali pa svoje hišne prijatelje, ki jim s sladkimi beset lam i prisezajo ljul>ezcn in zvestolxi. \ stranskih sobah pa setle gos-podje pri gri. Natakarji jim nosijo močne pijače na mizo. pogovor se pa suče o delnicah, 1n»rzi in tlt>-hičku. Jutro je. Sobice je pričelo |>t> š I jati svoje prve žarke v dvorano. Počasi se prične prazniti dvorana, Na licu se čila vsem. da so izmučeni, trudni, da hrepene j>o počitku. Kakor sence lezejo v kočije, katere jim otlpirajo v logatc livreje oblečeni lakaji. Zadnji valčik jim šumi ;e v ušesih, tlame se spominjajo v pol spanju sladkodonecih fraz svo-i'h ljubimcev v mehkih in lascivih blazinah, dokler jim spanec ne za-tisne popolnoma oči. Konjske dirke, veselice, sladke fraze ljubimcev, zakonolomstvo in plenjenje ljudstva se tudi pri njih fxmavlja, dokler ne ležejo k večnemu počitku. Ali je morda to življenje?? Josip Loga?an. OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE Za to sezono, priredili «mo za v pre-gird in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrele. Za nizko ceno si nubavite fino blngo, Cone so 01) §5.00 00 §20.0(1 Vogal Blue Island Ave, in IB ulice. J BLINK K k MAYER, lastnika. A A**«* *********** 8.000,000 a k rov proste Z EM L JE. Stric Sam ima nekaj zemljišč, katero oddaja |«> PiO akrov v obsegu v okrajih Stutsman. Kidder, Logan, Melntttsh, Wells, McLean, Hurloigh. Kinmons. Mnrton, < Mivo, Mt-ret-r. Slark, in Hillings, North Dakota, šo eenoje kt>t jk> centov aker Nizke vozne eeno pn-kt> NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICE. Za informacije pišite C. \V Mott, (ieneral Emigration Agent. St. Paul: /a eone pa < A. Mnthows, Gen. V14I, Pass. Dept., 20s S. Cliirk St. Chicago, 111. u^r-rj 365—367 Blue Island Ave, na vogalu 14, ceste, S\etovnoznani trgovei z obleko za mož-ko in dečko. V naši zalogi so unprodaj IMunlntlanske obleko najrnzličiiejšegn kritju. Dolojsolidno, blago trpežno, ceno pa nizke. Mo/ke obleke od S6.50 do $22.00 Površniki od 88.50 do $18.00 Oldeke /a dečko in otroke od $3.50 do 87.50 S A- H zelene varstvene znamke * za vsaki komnii. ka1ert>gn|kupito. Obiščite nas in prepričajte se. j Johnstown, Pa s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjch, 65U IS. Centre Ave., Chicago, III Podpredsednik: Mihael. Strukblj, 519, Power Str., Johns I. tajnik: Martin Konda, tViS-t Loomis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petkič, <>s{ Loom is Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9(517 Ewing Ave.,South. Chicago, 111. - - l Dan. Badovinac, P.O.Box 193 La Salle, 111. Nadzor- 1 JoHN Verščaj, Cm4 W. 21st PI., Chicago, 111. uiki; | anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. .1 Jos, Duller, 7 Walker Str.. Jumesville, Wis. Porotni 1 ^AKX1S Potokar, 664 S. Centre Ave., Chicago. 111. odbor: | Mohoi^ Mladič, t'«17 S. Cenjro Ave« Chicago, 111. „ , ' i John Veršča.i. (>74 W. 21st PI., Chicago, 111. Bolmaki 1 Jog duller, 7 Walker Ur., Jamesville, Wis. odbor: j Anton Mladič, I'M W. 19th Str.. Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno so-jo. Opozarja se vse elutte, ki imajo vprašanja doodbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovolodruštveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Novo društvo "Edinost" št. 2:< v Darragh, Pa.: Jakob Jesenfcek št S17: Vineone llutar št. HIS; Karol Mackovšek št. H19; Josip Hnupt-man št. 820, Anton ILuiptiun št. S21: Ivan Knafl št. S22: Ivan Krpic št. >2:?: Ivan Roje št. S24; Anton Stormlar št. H25: Josip Pnjk št. S2d; Josip Drapšt. S27: Anton Kuna št. Frank Šuštersič št. S29; Va-lentin Urbasšt. 830; Ivan Haene št 831: Ivan Kokelj št. 832: Blaž Jakopič št. 833; Martin Barbie št. HIM; Martin Kaplja št. 835; Ivan Abel st. 836; Anton Račnešt. S37; Frank Majdič št. 838; Frak Terdin št. 839; Ivan Kastelic št. 810; Ivan Peterlin št. Ml; Frank Osolnigšt-842; Josip Mohar št. 843; Maitin Lovše št. 844; Frank Š|K>m št. Slo; Ivan Urh št. 84ti; Anton Budna št. 817; Ivan Labarnešt. 8-18; Josip Sa-lobar št. 849; Gregor Oostiša št. s50; Frank Velkovrb št. Sol; Mihael llauptman št. 852: Martin Potnik st. 853; Gregor Masterlošt. s54; Ivan Košir št. 855; Josip Pere št. 85(»; Mihael Flek št. 857; Henrik Arnold »t. 858; Aleksander Sveteešt. 859; Matija Kltec št. H(K); Anton Čermelj št. 8(51; Leopold Lovše št. 8i>2; Ivan Krova! št. 803. Društvo šteje 17 udov. Novo društvo "Suuvrniea" št. 21 v Jenny Lind, Ark.; Ivan '!'«> mazili št. 799; Matija Dolinur št. MHi; Andrej Brisarit. 801: Ivan Bo. le št. 802; Dimitrij Sanuškar št. H KI; Ivan Bouška št. 804; Frank Bru-dar št. 805; Jakob Seklič št. 8tMi; Fsank Kladnik št. 807; Frank Dolar št. SOS; Andrej Luznar št. 809. Društvo šteje 11 udov. Pristop. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, <>.: Aleksander Gurny št. 791; Frank Tanenr št. 8151. Društvo šteje 28 udov. • Društvo •■ Bratstvo11 št. ♦'» v Morgan, Pa.: Lukas Dernovšek št. SlO; Jurij CVrinst. 811: Frank Keižer št. 812; Frank Ferh»»t.S|3; Martin Čebela št. SIL Društvo stoje 17 udov. Društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: Frank Vidmar št. 805; Ignac Vidmar št. S(iti; Josip Turk št. 8«7, Društvo šteje 17 udov. Društvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans.: I van Požan št. 871; Josip Alio št. 875: Anton llupur št. S7i5; Josip Spolaršt, s77. Društvo šteje 80 ndov. Društvo "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo.: Andrej Ivec št. 815; Josip Zakrajšek št. 81(5. Društvo šteje 58 udov. Društvo "Edinost" št. 13 v Wheling Creek', < >.: Anton Blatnik št. 793. Društ vo šteje 2S udov. Društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Peter liahotiua št. S(5S; Frank Ažman št. 869; Ivan Anllovar st. S70. Društvo šteje 17 udov. Društvo "Sokol" št. 20 v Ely,.Minn.: Martin Petek št. 795; L van Žužek št. 791»; Frank Slanovee št. 797; Potor Paulič št. 7! udov- Zopet sprejeli, Društvo "Bratstvo" s«, I v Steel. (.).: Albert Ivnik št. los. Društvo Šteje 2'.' udov Društvo "Brataljub" št. 7 v Claridge, Pa.: Ivan Močnik št. oS7. Društvo šteje 48 udov. Niispendov nuje. Društvo " Bratoljub1' št. 7 v Claridge, Pa.: Matevž Deruiota št. 211; Paul Zupančič št. 225; Frank K veder št. 227; Tomaž Razpotnik št. 2J7; Jakob Lozar št. 580. Društvo št. je 43 udov. Društvo "Bratstvo Naprej" st. 9 v Vale, Kans,: št. 2'57; Anton Strah št. 5(53. Društvo slej.- 78 udov. Društvo -Trdnjav.iV št. 10 v Kock Springs, Wyo. laučšt. 3'>9; Matija Klemene št. 377; Ivan .lereb st. •">•> jo 55 udov. Društvo "Sloga" št. 1 I v Waukegan, 111.: Josip Mihelič št. 4'51; Ivan Kiijcnst. I»58; Ivan Petričšt l«5:i; Ivan Janše st. 159. Društvo šteje 20 udov. . Društvo "Zarja" št. 15 v Ravonsdale, Wash,: Frank Grošoj št. 514; Frank Remio št. 55(5. Društvo štoje 19 udov. Društvo "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.: Marko < olarič št. (550. Društvo šteje 29 udov. P m rtje. Društvo "Sloga"št. 14 Waukegan, III.: Frank Brenčič, št. 755 zadet od električnega toka. Društvo šteje 19udov. Prestop. Od društva "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: k društvu "Nap. rej" št. 5 V Cleveland, < >.: Wiljem Hiter št. 200. Prvo društvo šteje 12 in drugo 10 udov. Od društva "Edinost" št. 12 v Murray. Utah: k društvu "Sloga" št. 14 v Waukegan, III.: Josip Kueler št. 201. Prvo društvo šteje 10 in drugo 20 udov. MARTIN V. KONDA, I. r. tajnik. Frank Molek Andrej Mik-I)ruštvo šte- Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Displeine ulici in voglu Justin Ave— kjer bodeva točila pivo prve vrste, pristna naravna vina in Uho m o žganje. na V obilni pose t se priporočava vsem rojakom, brata ; - -___ ^ Jakob in Jože Po lan šok. Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. J. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 352 \Y. LSI h St. Chicago, III. Kasparj^va držav-iiai banka. m Blue Island Ave. Chicago. III. plačuje od vlog I. jan. pa 30 jun. iti od 1. jul. pa do 30 dee. po odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele svetu in prodaja ^e tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalno jioliee. ZASTONJ DOBITE! Krasen šopek cvetlic z vazo pri M, KAK V, 760 juž. Halsted ulici Pridite in kupite par čevljev ali šolnev za en dolar, ako nočete kupiti dražjih, pa že dobite krasoti šopek cvetlic z vazo. TO VELJA LE ZA MESEC MAJ. Moja zaloga čevljev je popolnoma gotova, pokažem vam lahko najnovejše vzorce za to sezono. Vsi čevlji lično delani iz niyboljiega blaga. Moški rmeninli črni Oxford a>i cn Xennski rmetii ali črni Ox- ff jc čevlji nnprej od........ford čevlji naprej od........*p.Ltl .Možki Pat ."C alt" ali Oxford (Ti cn Zen'ski Pat. Calf ali Oxford im cn čevlji naprej otl.......... •M'"11 čevlji od.................vi.3U Možki čevlji za d; !o naprej jj ^ Ženski čevlji za delo naprej jj ^ Možki šolni iz platna ali us- nn. Ženski šolni faznih vrst na- ni. nj;i naprej od ....... r.... . "L prej od..................."I Btneni ali črni čevlji za deč. nn Sokolski šolni s podplati iz in. 301 iminiiia trn tUI ko naprej o. PL Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. Kethir telo slabi in se njega moč čimduljo boljinbolj zmanšuje tedaj potrobuje želodec krepila za prebavi jen je, da ojači čreva in ledvice. Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebno za ojučenje telesa in utrditev zdravja* A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpmla, pristopim je boleznim, ijorvoznosti, slabemu prebavljen ju. izgubi slasti do jedil, nespečnosti, Poleg se pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angel i k a balzam je iiftj-boljši kričistilee in krepilo, ki vedno jKimnga, ako lelo slabi. fr«i>- Cena 15e; po pošli 85c. "tidU Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermaiiek, lekarnar, 585 So. Centre A v. Chicago III. Najboljša priložnost, ako hočete nakupiti dobro In ceno perilo za možke. Ženske lnOtroke. Oglejte si našo zalogo. iV tudi ne mislite kaj kupiti. Uo'ovo Vam bode ver koristilo kot škodilo. — Premijski kupon že dobite, ako kupite le za 5c, Hranite jlhl 100 tucatov ženskih belih jopiiev— fliio i:: trp»-.1ao delu. Prodajali t nio Jili komad |m» tOe. daj pa C,, damo komad za.................. Možko svilnato perilo — Srajce fino okrajne. /. dvojnimi prsi v najraz-! irii' J.-! h bari-ab. Stalna o en a Možko plelieno perilo — fine srajce ln spodnje lilače - modre, rjave ali "creme" barve. Mera: j Qy-, "il d(i I«;. Stane komad.....1 diij komad te Fino perilo za dečke — srajce In spodnje hlače slvkaste barve. Mera: 21 do 1. Navadna cena i!">c, 17/. sedaj slane komad ie ........I / v Možko fino tkano perilo modre ali "creme". barve, srajce s svilnatimi okraski ln dvojnimi prst Mera: do )fi. (U,-. Stane komad .............'"XvJW Ženski pleteni jopiči fluo okrašo ui /. izr< «anlm ovratnikom. Navadna cena J."e. Stane kmiKid le .............. 15c Možko pleteno perilo — "erenu " barve spodnje liliw'c s- dvojnim -e.laloin. Mera: do Ki, Navadna cena 50c, prodajamo sedaj komad po ................ 39C Možko pleteno perilo ske pavide — okrašeno Mera: !M) do r.o srajce ali spodnje hlače — Mera "" do Ifi. Navadna cena F»odo poteui lahko faro zopet oddali drugemu, kije zdaj šine more dobiti. Ali ni takoskrivno ravnanje pod roko in barantanje za fare .sramotno? Kdaj bodo nehali taki hinavski razpisi? Na Kranjskem menda nikdar, dokler bo farjev kej! — Župnik dr, Mauring je zopet obsojen. Katera kazen je to, osma ali deveta, menda Bani ne ve. Lep register pa imajo ižanski gospod pri sodniji in prav tnalo jih je v fu-ri, ki bi svojega fajmoštra dosegali na različnih kazenskih prestopkih ali pa celo prekašati na izdanih kazenskih stroških. To je zelo idilično. Ljudje na Igu pa pravijo, da "gosiKMl" luinparijo uganjajo. A temperament je temperament! Eden ga kaže na prižnici, drugi pa kje drugje. Dr Man ring ga "poka*-že" včasih v ižanskem konzutnu. Včasih ga namreč kaka . babnicu kaj ujezi in ujč. Potem pa zrastejo "dohtar" in lonec potrpežijivos-ti skipi. Tako je enkrat v zadnjih dnovih letošnjega predpusta v i-žunskoui kouzumu neko šiviljo Ivano Vidomšek začel zmerjati. Ta Ivana Vidomšek je Muuringu že dlje časa kakor trn v peti. Dekle trti i, daje imel do nje huda po« željenju. katera pa je ona vedno z uspehom odklanjala iu zavračala na "pravno pot". Ko se je takrat Ivana Vidomšek zopet postavila v bran in po robu, plane katoliški fajmošter Muuriug liki divji kozel tja k Ivani Videtnšek in jo sune ali eebne s svojo orjaško nogo tja kjer človeka najbolj boli In peče. Ivana Vidomšek se celi teden ni mogla usesti iu je šla k sodniji tesnit svojega fajmoštra. Dr. Muuriug jo dobil od prvega sodnika milostno kazenco oO K in plačati bi moral Ivani Vidomšek lit K za bole-1 čine. Zoper te Vidomškino kronec ho je pritožil iu je srečno zbil to | odškodnino. Ali sicer jeobstxlba] po SS 1J1 in 1VM) k. z. obveljala. Iz (iorij pri Bledu. Ob večjih | praznikih hodi k nam pomagat o-1 pravljnti cerkvena opravila jezuvit pater Kunstelj, ki je pri nas doma. Tudi letoso velikonočnih praznikih ; je prišel, pa bi bilo bolje, da bi ga ne bilo. Ker je neki vojak v soboto! popoldne, ko je procesijo gletlnl, kadil cigareto, razbijal je Kunstelj j kot nor ilrugi dan na prižnici. metal knjigo ob prižuieo in s prstom j kazal na dva prisotna vojaku z lie-. sedami: Trije so tukaj (t. j. trije' vojaki so prišli domov) \*si trije morajo priti v furovž odpuščanju prosit, sicer so jih naznani vojaški oblasti. Vojaki so sicer prišli za-gavarjat se vsi trije, akoravno jo bil lo eden kriv, a odpuščanja niso prosili. (Mar bi bil vsaki neotesanemu farju priložil gorko zaušnico. Opomini vajenca.) Vsled tega je hi I Kunstelj v ponedeljek dopoldne na prižnici zopet v svojem elementu, a spravil se jo nad dekleta, predvsem na one, ki služijo. Sprva jih je sicer pomilovnl, da so revice, ker morajo služiti, a kmalu so mu jespreobrnil govor v najuboutnejša očitanja, Trdil je, tla je nekoč slišal na Štajerskem, da niso dekleta z (iorij nič pridu Zlasti njih krila mu niso bila nič všeč Dejal je, (lil nosijo predolgo "kiklo", da so za njimi vlečejo in delajo prah. kot bi par konj dirjalo z vozom. Nam se pa zdi, da bi Kunstelj rail videl noge deklet in njihove nogavice, saj je nekoč neko dekle vprašal pri spovedi, h čim ima nogavice privezane. Očital je nadalje dekletom, da i »ostanejo eo dužijo, lahko,ta-ka, tla so dajejo vojakom po •"> kr. Lahko, a gorjanska dekleta niso taka, kot si misli Kunstelj. ' Pač nekatere redovnice ali tercijalke! Kdaj se Btori smrten greh? To vprašanje jo rešil jezuvit Kunstelj velikonočni ponedeljek na prižnici v Gorjah pri Bledu. Dejal je: Ce pride fant k dekletu vnsovut, jo to že smrten greh, pa noj on zunaj poti oknom kleči in rožni venec moli in če t tuli dekle v sobi isto tlela. Mi pa mislimo, da so tako stroge postave določeno le za l»j i-ke, za ''gospode" ni takih tiranskih krutosti. I kradena ameriška pisma. Vsled uaredbeceljskega okrožnega sodišču ho okoli Celja in Zidanega mostu šo nadalje iščejo ameriška pisma, ki so bila na vlaku pokradena in izroputm denarju. In res so orožniki blizu Zidanega mostu ob železnici in pa jarkih našli šo "I odprtih ameriških pisem, d oči m je neki pismonoša blizu Trbovolj tudi našel še M) takih piBom.' Ker i .njo nekateri rojaki navado, da pošiljajo svojcem d.-nor v staro domovino v pismih, svarimo vso rojake, naj to staro navado o-pustč, ker j itn nese,!e škodo. Kdor hoče poslati denar v staro domovino, naj ga pošlje z nakazni co po pošti. Kdor poni zmožen napisati nakaznice, naj se pa obrne do rojaka, katerega pozna in ki se peča s posiljatvijo denarja v staro domovino, »ko noče biti oškodovani. Cerkev je na prodaj \ Volči v Poljanski dolini. Ljudje so prišli ob običajno mašo, ker so na voli-kouočlii ponedeljek plesali.Farji so znoreli in so vzeli ljudem mašo zdaj se pa cerkev proda zal vsako ceno. Kdaj ko bi nekateri j rodoljubi zložili denar iu kupili cerkev ter jo priredili za gledališke predstave? • _ CCCCCCQOXTCCCCCSXOC Listnica uredništva. Mr. Anton Jazbar v B.. Pa. Resnica ji*, tla lahko tri osebe u-stunovijo delniško družbo, če tudi j nimf o ludiča v žepu, ako le pla-l dajo po kaki drugi osebi t roške za j registracijo. A resnica je tudi, tla I je v Ameriki vsaki lo še ložjo bankir, j ker mu niti ni treba plačati troškov za registracijo. Torej v Ameriki je lahko bankir vsakdo, ako le naj-i do tepcev, ki mu zaupajo donur! Pozdrav! Sodr. Anton Kalem, Pittsburg. Pa. Vemo, da bo nekateri slov. listi glede spomenice, katero so | izročili organizirani vozniki predsedniku Koosoveltu debelo lagali, j Podrobno poročilo, prinesemo v j prihodnji številki, ker imamo za to štev., proobilo gradivu. Poz- i drav! Glencoe, Ohio. - Nace Zlem-berger. Vas dopis IkhIoiho priobčili v prihodnji štev. Pozdrav! Mirko Vadjina pripordča bratom Slovencem svojo HRIVNICO. A it 1)0 W. IS. St. Chicago. vOv>— »— V--w/il?- Največja slovanska tvrdku Minil Baehiiian, r»S0 So. Centre Ave. Clilcag. ajEasEHsazMsa jgnmnpj 4 Izdeluje tlruštveuo znake, gumbe, zastave in druge ptrobščine. K—--51 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, tla točim v svojem novoureje-nim "soloonu" vedno svežo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina, Unijsko smodke na razpolago, Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza ool table). Solidna post rež-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in kojim joti diši. Ako hočete ohraniti si moč iu zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiruiiih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želotlec s tem, da ira krepi in vsposobi za prebavo hrane; toraj včitikuje tudi na črevo, da se za vrši prel»avni proces popolomu. VSA HRANA, "n ki bo je prebavila pru\ ilno, se spremeni v čisto kri. ki jo podlaga zdravju, lepoti in življeiiski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravl vse želodčne bolezni, vse nepravilnosti v crevnh, vse nepravilnosti na jetrali, vse krvne iu kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se (m)čutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To viib IkxIc zopet oživilo. Mogoče, ženske iu otroci sinejo rabiti to vino, ker je naravno iu zdravilno. Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 79?) So. Ashland Ave. Chicago, III. Trinerjev brin jeVec ozdravi vse bolezni na jetrali in žolču. Prideluje se iz kranjskega brinja. lil Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slil^e razne velikosti. & & £ A Drtižhinske in društvene skupine. Zenitovanjske in otročje slike so naša apeciallteta. Cene primerne in solidne. 3 91 ~ 39 3 Blue Island Ave, vogal 14. PL Telefon C.mU 287 kot najboljši iek zoper REUHATIZEM, F0K0STHIC0, PODAGRO itd. ■ in razne romantične nepriilke. BAHO i 23ct. In JOct. vviih lekarnah ——"" ali pri F. AA Ricfcter L Co. 215 Pearl Street, Now York. Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male sli-i ko po najnižjih cenah. SO 86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. RAZKO. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORB DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdravili je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna, Zntoruj, rojaki Slovenci, v «lu«£oJu ti« Vam J« trobn zdrnvnISke pomoči v«m ml priporočamo »urno In uUlno tc twtf« Hlavnu^a In Izlcudenegn ztlruvriiltti ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. . i.. ..ap ... ker on ledini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- fl/lIRAVl V\F Kili F/NI dravi vse n.ožke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-VLUIIM V I TUL UULLLllIf nil'.n(.)< Za to tiuli jamči zsi popolnoozdravljenje vseh bolernij, kakor: bolezni na plučali, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrali, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni volt in i, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervosnost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepra vilUO I " * " * -"-- 1 > *:- — i__:JC.. l..t.«.. l../1!;i. i., Imbn -»lutn '>iln Hienifi. roide), obče v na nOtninjiil in^iiuiu, iinnmni-viii, ^imuuvi, u>.ivu..v -----— —, t . , ... - kakor tudi vse ostale notranje In zunajue bolezni. On je prvi in jedrni zdravnik, kteri ozdravi jctiko, ozdravi vse tnjne možko in ženske spolne bolezni, kakor tudi „aiilliB« točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in mofikim se ni treba sramovati ter naj natančno m zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredn, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kteriml se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narednega mesečnega Čiščenja, belega toklv — bodljajft In krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srene bolezni. Slavni gospod Profesor! Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vsled katero sem tr pela nad tri leta in katero ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno st! Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Mart Hegler Bohemian Ave 12U9 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca ln notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor 1 Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej iti delam že Oil mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ul kontri Austriji. Slovenka : M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravnikp. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, Če je vaša bolezen zastarela ali krouična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo 1k>-lezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pofiljlte pismo na ta le naslov: Slovenec: JOHN STRAH W. Feromt Str. — Massilon, 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST 3-4th STREET, NEW YORK, IN. Y, In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in ]>opohioma ozdravili "l)er belice Kater". Med vsemi zlodeji iz kraljestva nadhudičn I tit ru je takozvani tiskarski škrat e-dou najnadležnejših.Tu zlodyj je za Velikonoe pobožnemu dunajskemu "Vaterlahdu" tako napravil, da jo ros obžalovati, da tega listu živ krst ne Bita. "Vuferlund" je v velikonočni številki priobčil najnovejšo encikliko "iles heiligen Katera", encikliko gospoda Josipu Sartu, ki so g/i v nemškem jeziku časih ime. iiujo 'Hciliger Vuter".Ta tisknrskfi poiiiota je pač čitateljem znatno »lajšala prebav I janje te najnovejše eneiklike. — Zakaj imajo škofje denarja? Klerikalni dunajski "Volksblutt", glasilo škofovskega ordiuurijutu na Dunaju, piše v štev. 45:"Od strani najvišjih cerkvenih dostojanstvo-nikov bo je razno prošnje (krščansko socijalne stranke) za fimmcijal-no podporo pri volitvah kolikor le mogočo izpolnjevalo in tudi drugače soje podpiralo tolko ohljuhu-joče gibanje kolikor se je dalo." — [■boga cerkev ima tor« j denarja za politične volitve; za zvišanje ka planskih plač ga pa nima. Sedaj je pač dokazano, daje cerkev ne-politionain da se škofje ne pečajo z ničemer, kakor s študiranjem nebeških naprav in s sestavljanjem novih litanij. Suboiiov pobegnil. Kakor javlja "Revolucionaju Russijn", ji •lega Sasonov, morilec ministra Plehvejn na transportu v Sibirijo pobegnil, ter je že na varnem v inozemstvu. Pobožne klerikalce, ki ijf pri vsaki priložnosti sklicujejo na "prst božji", spravi ta beg lahko v veliko zadrego, kajti bilo je ravno »ako kakor "da je sam U>g držal roko nad Sasonovim". Pobegnil ji na |H>tu iz Trkutska v Jakutsk.Na prvi postaji je šel še preden so bi le postavljene straže. jsmI streho, odtod se je popel na streho stra-žarnice, potem je splezal čez viso ko ograjo, pa jo je odmahal proti gozdu. Ne da bi bil šel deleč v goščavo, legel je v visoko travo, pa je čakal, da pride ugoden trenotek za nadaljevanji bega. Kmalu je slišal strel; na i*>-j staji so že opazili, da ga ni, Več vojakov in orožnikov je prišlo prav i blizu do njegovega skrivisča. Tam ho srečali dva kmeta, pa so ju iz-praševali- Kmeta sta dejala, da si beguncu gotovo posreči, priti v Irkutsk- Vojaki niso verjeli, česda ne pozna kraja in da pogine lakote. preden pride tja. Kmeta pa Bta bila ilrug«-ga mnenja. "Saj ji izobražen", sta dejala, in ve, da teče reka proti trkutsku; 'id vrst to prehodi v dveh dneh 1 u I o l>o lie tudi vedel, tla je gozdu polno jagod, s katerimi se dva dni lahki prehrani. Vse to je Sasonov slišal Hotel pa je počakati, da bode tem no. Ali v dveh do treh urah je zo. pet slišal korake. Približat se ji orožnik z lovskim pesom. Pes ji prišel naravnost k grmu, v katerim je Sasonov ležal, [»ovohal gu"je, in — kakor da se je zgodil čudež šel je mirno dalje, orožnik pa za njim. Po noči jo je odmahal. \ Irkutsku je moral dolgo čakati, (h je dobil dem rja in potni list. Potem se je v družbi enega generala »sibirskim expresnini vlakom od peljal v Rusijo. Tam se ni dolgo mudil. Ali na meji je prišel ši enkrat v nevarnost. Policijskemu nnrednistvu ni ugajala njegova potnica, ki je bila še čisto nova in ni bila še nič kolkovnnu. Hotel ji ž njim sestaviti zapisnik, j>a ga odbijati k okrajnemu zapovedniku Miza. na kateri je hotel pisati, pa I jo bila tako umazana dani mogel j kar tako položiti "na njo papirja. Tedaj je vzel Sasonov iz žepa Ust kneza Meščerskega, ki ga vlada ! toplo priporoča,• ker je namenjen za poneumnjevanje kmetov in de-'lavcev," pa ga je položil na mizo, da se papir ne zamaže. Ko je po-lieajni narednik videl ta list s carjevo podolio. seje kar ustrašil, da jo hotel nadlegovati človeka s lako ojalnim dokumentom. In Sasonov jo bil ušel. Listu v podporo. Levstik..................$0,25 Ustnica upravništva. •lohn Patrick, Bingham Canyon Utah. Pošljite nam Vas prvotni naslov, ker je več naročnikov istega imena. , f Slovenci v Chieagi pozor! Dne 27 maja i. 1. priredi slovensko žensko j>odponio društvo "Ilirija" ob H uri zvečer v "Narodni lvorani" 587 So. Cetre Ave. veliko mlnjtvo veselico združeno s koncertom in gledališko predstavo "Bob iz Kranju". Cc. občinstvo si! jxisebno opozarja, da se bode prvič na ti veselica igrala koračnica. •"Ilirija," katero je g. Smotlaha ix>kh nil ženskemu društvu. Tudi overturn Aškerc", katero je poklonil g. Smotlaha našemu znanemu in priljubljenemu pesniku Antonu Aškercu, se bode isto prvič igrala na ti veselici. Na veseliei sodelujata slov. pevski delavski zbor "Orel" in češki pevski zbor "Ferdinand Ln Salle". Vstopnico stanejo line za osebo. K obilni vdeležbi vabi Odbor. Rojaki v Lorainu in okolici pozor! Društvo "Hled" št. 17 SKIM, priredi dne H. junija t. 1. ob S uri zvečer v prostorih g. Justina svojo društveno veselico. V stopnina 25c za osebo. K obilni vdeležbi vabi najuljud-neje. Odbor. Mladeniči se boje ženltve. Neka starejša gospodična je v-prasalu nekega mladega inteligentnega moža, zakaj se mladeniči boje ženitve. "Mi se bojimo ženitve. ker se nam dozdeva, da gospodič-ne vporabijo pri gospodinjstvu iti kuhi vse. Mi vemo, da je to glavni vzrok vseh ločitev." Slaba kuhinja je draga in alalia, ker škoduje želodcu,provzroči neprebavnost. in naredi človeka nepotrpežljivegu in občutljivega. Ljubezen mine! Zopet pa najdemo slučaje, da je kuharica izliornn, želodec je pa slab, zaključek je pa torej isti. V obeh slučajih pa Trlnerjevo, zdravilno, grenko vino ozdravi želodec, da lahko prebavlja najtežjo hrano. Ta pripomoček ozdravi neprebavnost, zubuaanost, žolčno bolezen, ščisli iu pomnoži kri. ojači živce, in mišice. Ni boljšega kričistilca in krepčala na svetu. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. KJL STA Matej in Nikolaj Luzar oče in sin V Bila sta pri meni nn hrani in stanovanji. i>oteni sta pa zginila brez sledu. Kdor vč za tiju, naj sporoči Ivan Pe-terllnu 122'J Eiler Ave., Pueblo, Colorado. Kuharica, slovenske ali hrvatske narodnosti dobi takoj službo proti mesečni plači 25 tol. stanovanjem in hrano. Plačam rad tudi W tol. pravi osebi. Ponudbe naj se pošljejo direktno meni: Nick Predovich Pox 5*>5. Salida, Colo. ALn nameravate obiskati svoje HMJ eorcslnike v Btari domovi, ni, če jih želite vzeti v Ameriko, Mlaj pišite za pojasnila in vozne cene M. V. Komla-tu, Bhii Loomis Str.. Chicago, III. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20.50. Temu je prldjati ie 10 centov za poštnino. GLAS SVOBODE času primerna povest iz prihodnjih dob. Po vzorih dr. Nitniha napisal dr. Nevesekdo. vi. Tedaj je prišel načelnik straže iz stanovanja patra polkovnika. Z njnn pa sta prišla tudi dva strežnika, in vsak je imel v rokah rmeno paličico, katera se j ako ostro prime človeškega mesa, kadar jo zasuče spretna in močna pest. Toliko da Ugleda t a strežniški duši ubogega učitelja z vseučilišča Svetega Sim-plicija, že se razkoračit.i nad njim v lakajski svoji o>abnosti. katera je bila leta 4000. po Kr. prav tako navadna, kakor v devetnajstem stoletji. "Ti si tukaj." berač?" zadere se jeden in dvigne, z debelo lakajsko pestjo rmeno paličico. "Odrini P zadere se drugi in tak-isto dvigne rmeno paličico. Tedai bi morali videti modrijana s stolice Svetega Simplieija! Podplate je pobiral jx> tlaku, prav kakor bi gorelo pod njim, in trtice, s katerim: mu je bilo ovito obuvalo. pO{>aka1c so iit ostale za njim, dočim je hitro meril korake po temnih hodnikih! Za njim sta sopihala lakaja in ga pretepa vala z rmenima paličicama, kadar sta ga dohitela. Tako so če<-tili tiste dni pobožni strežniki uče-nika z vseučilišča Svetega Simplieija! Od tedaj ga nisem ugledal prej. nego takrat, ko je v prevzviše-nih prostorih prevzvišetie stolice razkladat y netim učencem teorijo blaženega Antona od Kala! Meni pa je izpregovoril načelnik straži: "Pater polkovnik še ne spi. Ukazal je, da te pri vedo predetij! Stopaj torej 1" Sel sem z omenjenima strežnikoma v notranje sobe. Kakšen blesk, ko sem stopal po teh sobah! Zlato 111 srebro se je lesketalo s sten in se iskrilo tudi s preprog, katere so senčile visoka okna. < >bilo dragocenih podob sem gledal v zlatih okvirih, in največkrat tel>e. belopolta Suzana, ko sta se ti v kojielji čudila poželjiva starca, ali pa tebe, Faraonova žena, ko si vsa pregrtšna zavajala mladeniča iz dežele kauaan-ske 1 Vse to se je zarilo v* svetlih okvirih, in ponosna telesa čarobnih žensk so vzbujala pregrešne strasti. Tako je stanoval polkovnik, katerega je vezala obljuba ved nega uIkjš-tva! Ko dospemo skoraj do zadnje sobe. izpregovori mi spremljevalec z rmeno paličico: "Tukaj notri je pater polkovnik. Veselo je čul, da si mu odštel že šestdeset lir, in zategadelj te je hotel videti že danes. Vstopi torej, nama pa. ki sva te' vodila, daj vsakemu |to |>et lir, ker je tako propi-5 a no v dekretu nadškofa Vrbana. in ker si denaren 1" Vzel sem iz pasa deset lir in jih odštel lakajema. Jeden mi je nato odprl vrata, iu stopil sem v sobo, kjer je bival ti>ti večer prelat-polkovnik gologlave straže. Slabo je bila razsvetljena soba, v katero sem stopil. < >stal sem pri vratih, in le polagoma se je privadilo moje oko polmraku, ki je vladni v prostorni dvorani. Oudu pri bogato obloženi mizi sta sedeli osebi. ki se iz početka niti zmenili nista zame. \ živahnem razgovoru sta bila moža, iu jeden — skrlat, v katerega je bil zavit, pričal je o visokem dostojanstvu njegovem — bil je j ako razburjen. Veliko ga ni bilo v obleki, bil je priUikovec, in v dve gube mu je lezlo neznatno telesce. Na glavi ni imel las. iz česar sem sklepal, da imam pred sabo polkovnika gologlavp straže. Obvezal si je glavo z veliko ruto, kar je rdpet pričalo, da ga je trgalo, ali pa da so ga bolel i1 zobje, ako jih je se kaj imel. Polkovnik je bil tisti večer razburjen. in prav telkovniku že kdaj pripetilo kaj takega?" , "Nikdar ne!" odgovori hitro pater major in prav tako urno natoči črnega vina polkovniku in sebi v srebrno kupo. "V_nebo vpije krivica. katera se ti godi!" "Saj se se spominjaš,' nadaljuj }K>lkovnik milo, "kako izvrstno ti je spekel drozge in druge ptice; niso bde uc premebke, ne pretrde, ne ožgane, ampak rmeno zapečene, kakor da >o od samega masla! Sedaj pa |)oniisli, kakšne so bile pečene ptice, katere smo morali čajih jesti v škofiji! Ni bilo ne pečeno ne kuhano, kar se nam je pokladalo, nego osmojeuo je bilo in ožgano, da nič takega. Na mojo vero. tega ne prebijem! Vse gori in tli v meni ! Natoči mi rmenega vina, tistega, katerega mi -je |k>slal prost i z Damaske! Na mojo vero, da ni vina na zemlji, obupal bil ' "kes je tako, kakor praviš!" biti pater major, točeč vino, "po.štene-11111 človeku je sladka ta pijača cesto j edina tolažba! Toda kako se je zgodilo vse to, j>ovej mi vender!" "Kako se je zgodilo?" odgovori pater ])olkovnik. "Vrag se je vtek-ntk vmes, in sedaj sem siromak, da tfa nimam vrstnika |>od nebeškim solucem! Saj veš, da je pri meni stara Meta — ničesar hudega ne misli, pater major! — da mi streže, da mi zavija noge v flauelo, ako me tare putika, in da mi |>oklada kuhana zelišča na glavo, ako me trga po. nji!" "Cul sem že, da jo imaš i>ri sebi, ill tu ill tam >e je že kaj govorilo u tem." "Vrag vzami vsako govorico! Saj je nimam brezplačno, saj plačujem na leto 1000 lir, da so mi jo dali z ženskega oddelka! Prejšnje čase, ko je bila še mlada, in ko tudi jaz še nisem zavijal svojih koslij tlanelo — toda, kaj, saj veš, da •.u bili prejšnji časi boljši od današnjih !" "Gotovo!" pritrdi pater major in prav tožilo pove>: glavo, na kateri se ta hip jako sunuijivo žari veliki bakreni 110s. "Res minuli časi so bili lepši, in mladost je tudi lepša xI starosti! Ali ne govorim resnice?" "Seveda/ 0*1 govor i pater polkovnik, "iu zato je največja krutost, ako vzamejo človeku še tisto' malo, ar ima na starost! tirom in strela!"' "Huda krivica se ti godi!" pravi pater major, "Toda ali imaš še kaj tiste črnine? Ce se ne motim, dobil si jo s Sicilije?' ' "Nimam! Do zadnje kaplje mi je jKJŠla, toda dobra pijača je bila. Vender pij kaj drugega, >aj imaš »b:1<» steklenic pred sabo, katerih ruti načela nisva!" Pater major si natoči in pije. Poleni vpraša: "Povej mi, kaj se je zgodilo dalje: ' , ^ ^ s ka|cn> , "torej stara Meta je pn men, ml _ mesed na milijone, j AGENTK Povsod so silile na dan zaklenjene| ^ rnzpečavanje naiih zlatih. P»al sem se, da je sicer ne zadene kap, in da je ne zaduši zaprta govorica, kar je vsekakor mogoče pri ženski." "Zakaj ji pa ne naročiš tezalnicc blaženega Antona od Kala, s katero se u>ta ženski zamaše tolikanj spretno? Zakaj ne, pater polkovnik?" "Vidiš, -»"ter prijatelj," odgovori polkovnik, "tiste stvari nimam rad v hiši, ženski preveč zakriva obraz, iu ta je ženski vender najlepše!" "Haha, pater polkovnik!" "Ne misli si ničfcsar hudega, pater major,! Kaj bi mi ženska z zakritim obrazom*?1 Potem se ji pa na vratu rudi napravijo rane in žulji, ako bi predolgo nosila tezaluico blaženega Antona od Kala! Iu lep bel vrat, pater major, to je tudi lepa stvar 1" "Pater polkovnik, jxjpolnoma >eni tvojega mnenja!" "No, vidiš! Kaj sem hotel drugega! Prosil sem dispenze in ponudil nad škofov i blagajni petsto lir. Ali vse to se dobi težko, saj veš, kakšni m, gosjxxlje na dvorci! Vsak bi rad kaj dobil; ako 11111 ne daš, upira se ti, da ne opraviš ničesar!" "Res je tako!" zagodrnja pater major. "Njega milost, nadškof Martinus, tiči preveč v rokah mladih ljudi j. iu ti ]H»čenjajo ž njim, kar hočejo!" "To ti je prvi ljubljenec," odgovori zatem pater polkovnik, "tisti stolni nadvikarij (ia-gorij! Ta nam nadškofujc; in ua Boga iu sveto Trojico, razmerje je to, da bi ga morali naznaniti v Timbuktu, sicer za gazi nio s to provincijo, da kar iz blata ne bodemo mogli! V Timbuktu. pravim! Ali prav govorim, pater major?" "Tudi jaz pravim, v Timbuktu!" pritrdi major, "ali kaj hočeš? Kje dobiš človeka, ki naj bi odprl usta? Ali jih odpreš ti, pater polkovnik: I'red no se zaveš, tičiš v pesteh sveti komisiji za ohranjenje nadškofove časti in uiti dvakrat ne treneš z očmi. že ti vzamejo skrlat in te obsodijo na delo v Saharo, da bodeš \i>-zilpesek , in |xižfral prah do zadnjega dne življenja svojega. Xini to-rej. ako se ti ljubi! Jaz molčim in kadar srečam nadvikarija Gregori-ja. tedaj sem mu najslajši in uaj-lx»ljši prijatelj." "Saj to je!" vzdihne pater |x>l-kovnik. "in dobro sem vedel, da Meti -voji ne misli ničesar pregrešnega, pater major! — ne dobim dispenze, če mi ne pomore stolni nadvikarij Gregorij. Naročil seni torej svojemu kuharju Andreju, naj priuravi, kar je dobrega pod milim nebom, in skuha, speče in ocvre. kar prihaja na mizo pri največjih pojedinah." "In kuhar Andrej?" "Kos je bil nalogi svoji! Dva dn je klal in skulx-l, kuhal in pekel, drl in cvrl! Tretji dan stno povabili srninega nadkivarija Gregorija iu smo mu obložili mizo z jed li, ka-keršnih.nc dob-vas niti pr: nadškofu in njega pojedinah! Prišel je in zadovoljnega obraza začni prošnjo mojo, da bi smela moja Meta vsake tri tedne po jeden dan govoriti in da bi *e glede na izredno razmerje odvezala zapovedi blaženega Vnto tj >vor:ca !" (Daljo prihodnji*.) t&f- Somišljeniki naročujte in te besede, pri očeh, pri ušesih, |x>v- srehrnih in uikolnastih Elgin in sod. Kako se je zvijala, kako je, vzdihala. kako je zatezala usta, go-1 ^ «ltlmat.% žepnih ur proti nieseeue-voriti pa vender ni smpla. ako se ni odplačilnim obroke, hotela udeležiti smrtnega greha in Mi Vam pošljemo razni- uzoree. ako ni hotela zapasti neusmiljeni pokažite jih svojim prijateljem in inkviziciji proti, ženski govoričil delavcem iu prodajajte jih za nas. Smešno jo je bilo opazovati." "Haha!" zasmeje se pater major. "Nap »sled se mi je pa vender Je smilila stara ženica, pater major!'" "Haha!" "Nikar ne misli zla. pater tnaior!" "Ne mislim, pater j»olkovnik, ne mislim! Starat, haha! ' "Dobro moje srce se je topilo, pater major, in dejal sem si: 'Kaj. ko,bi ji izposloval posebno privoljenje. dispenro, da bi smela vsake tri Mt Vam plačamo procente ali pa 98 1111 teden, delate za nas jk> dokončanem dnevnem delu, ali pa 920 na teden ako iu potne stroike, ako ves svoj čas vporabito za nas. od ur«- zjutraj Ho •"» ure popoludne. Le pošteni iu zanesljivi možje naj nam pošljejo svoje natančne naslove North American Watch Co., Dept. 13 . Box 1563, New York City. Najtuodneja in najboljša trgovina Spomladnih oblek in površnikov. V zalogi iuinino največji izbor oblek in jKivrsnikuv za . naprej, površniki" " 8. Naročene obleke izdelujemo po najnovejši modi na trgu. -Oene nizke. Obleke po naročilu delane od naprej. Velik izbor oblek za dečko, otroke in drugih potrebščin za gospode. Pridite iu prepričajte ho jiri staro znani tvrdki. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Teiei« cmitn Uradne ure: do 9, zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e. e SLIKA PREDOČUJE uro za gospode z zlatom prevlečeno (pold filled). Pokrovi so jmnSeni za 20 let. Ko-les >vji- ima 15 kantonov in je i aj-boljšega sistema "Spriugfiold lil. Movement" Id nize. Vsled znižane cone stane sedaj lo š 14.50 Ako želite dobro in Irpežno uro po nizki coni. si j<> lahko naroČite sedn j. Kolesovje se jamči za tri leta. Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, III. Pemu pustiš od nevednih zolx>-zdrnvnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti h\ jih zaliti h zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni nnprnvi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HU E ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL, Telefon Morgan 433. Posebne ccno za tovorno blago in potnike -2A- NASELJENCE in KUPOVALCE KMETIJ Kdor kupuje zemljišče zn sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v 1 okrajih Uaufiem>, Eaunc, Delta, Mi;sa, Montkosk in Hin- SDAt.E, (.'o lok A P0, so lahko popelji' tja le j)o DENVER & It 10 (J H AN DE železnici /u natančno pojasnilo pišite li. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. (-'lark ftt., Chicago, 111. S. It. HOOPEH, General Puasenger & Ticket Agent, Denver, Colo.