KRANJ, torek, 27.10.1981 CENA 9 din Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 83 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 60 pomorov rib v naših rekah Ljubljana - Republiški komite za informiranje je na predlog ribiških družin Primorske in drugih sklical posvet zaradi onesnaženosti naših vodotokov. Letos namreč v Sloveniji beležimo že okoli 60 množičnih pomorov rib v naših vodotokih, verjetno pa jih je Še več. saj vsa onesnaženja niso evidentirana. Leskovica — V krajih pod B/ego-šem je bil v nedeljo dvojni praznik: namenu so predali novozgrajeno telefonsko omrežje in v vas je pripeljal prvi avtobus, ki bo od 2. novembra dalje vsak dan nekajkrat povezovat Leskovico z Hotavljami in Gorenjo iHisjo. Telefonsko omrežje so zgradb * »kupnimi močmi krajani, krajevna skupnost Gorenja vas, orga-*aaeye združenega dela, PTT podjetje in območna ptt skupnost, za Robusno progo pa so morali najprej razširiti cesto od Kopačnice do ^kovice, kjer so se krajani izredno izkazali. (Več na 16. strani) — far. L. B. Ta številka je zaskrbljujoča in kaže. da so naše vode iz leta v leto bolj onesnažene. Kaznovalna politika je neučinkovita, postopki so dolgotrajni, kazni pa simbolične, če jih primerjamo s škodo, ki nastaja. Čeprav imamo v Sloveniji veliko in vedno več čistilnih naprav — pri nas na Gorenjskem jih imajo največ v škofjeloški občini — nam primanjkuje strokovnjakov, ki bi jih znali pravilno upravljati. Tudi zato, ker s čistilnimi napravami ne znajo marsikje pravilno ravnati f prihaja do izlivov škodljivih in strupenih snovi v vode. Vode najbolj onesnažuje industrija. Tej se pridružujejo tudi zasebni onesnaževalci, ki mečejo odpadke v vodotoke, še posebej v potoke in ob izvire. Zato je v nevarnosti podtalna voda in lahko se zgodi, da pride do katastrofalnih posledic. Na vse probleme, ki se pojavljajo ob onesnaženosti vodotokov, ribiči nenehno opozarjajo. Ne le zaradi škode, ki nastaja ob pomorih rib, temveč tudi zato, ker se z vsemi tistimi, ki jim je še mar čistost voda, zavzemajo za to, da bi bolj skrbeli za čistost in varstvo okolja. Čistilne naprave bo treba namestiti še marsikje. Seveda ne bodo poceni in so za marsikatero delovno organizacijo precejšnja finančna obremenitev. Vendar so nujne, vedno hujše onesnaževanje je treba zaustaviti, če nočemo postati žrtve lastne malomarnosti in lastnih odpadkov. Razen tega, da moramo nenehno opozarjati na zasebno in kolektivno odgovornost pri varstvu voda, mora tudi zakonodaja postati učinkovitejša. Pripravka se nov zakon o varstvu voda, vendar že dosedanji zakoni dovolj konkretno in zgovorno varujejo čistost naših voda. Varstvo vodotokov mora najti svoje pravo mesto tudi v srednjeročnih planih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti r) Kuralt bsodobiti gasilsko opremo Vriski občini na srečo v zadnjih letih ni pnslo do kakih STpD^vkljub temu pa sedanja oprema posebno pokhc-KSSTbolJ ustreza klasičnemu gašenju kot pa zahtevne-NEz^^iu..«. nPVRmih snovi - Vse več začetnih po- il^a^i opremi : M^9ro občanov JJ^» ~ Za kranjsko občino še ni iN?1 celotna požarno varnostna IjL^mdar pa sicer že opredeljen} |XJ?' v«rnostni problemi zgovor-da ogroženost nikakor ni Prav na to so opozorili v .tefli tedna na razgovoru, ki letošnjem tednu požarne j? ddicala občinska gasilska * kranjski občini v zadnjih * bflo velikih požarov, bi ob slatin porastu stranovanj-in veliki koncentraciji uu objektov moralo na-f \iT zavarovanje pred po-tV**jWost namreč urbanisti ob f^rSJ? visokih stolpnic kaj ^^jajo, da bi bilo v primeru **j težko takšno stavbo tudi ^•sj ni požarnih stopnic. **ve pa nikakor ne segajo nadstropij. Poseben pro- blem so tudi dovozne poti v nova naselja, ki se zapirajo za avtomobilski promet, ob tem pa so seveda izločena tudi intervencijska vozila, med njimi tudi gasilska. V Kranju so se sicer na napakah nekaj naučili, tako da bo novo naselje Planina 3 brez poprejšnjih pomanjkljivosti. Kljub temu, da se sicer v zadnjem času, še posebej po ustanovitvi interesne skupnosti za varstvo pred požari, namenja za požarno varnost več denarja, pa glede na ogroženost še vedno nismo pripravljeni in opremljeni za najrazličnejše nevarnosti, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: Kranj je tranzitno mesto, skozi katerega se prevažajo vnetljive tekočine, v gospodinjstvih je več kot 6000 plinskih jeklenk in podobno, da [ovorimo o gozdovih, ki obkrožamo. Za vse te nevarnosti pa je služba s tremi poklicnimi in 43 gasilskimi društvi ne gov jo obči gasilska enotami opremljena le z opremo za klasično gašenje. Živimo pa seveda dosti bolj nevarno, saj sodobna tehnologija prinaša s seboj zaradi malomarnega ravnjanja nove nevarnosti, ki jih pred desetletji, ko je bila še klasična gasilska oprema, niso poznali. V kranjski občini je letno od 70 do 80 požarov, od tega približno polovica v industriji. Statistika pa ne zajema vseh takih požarov, ki so bili zadušeni že takoj na začetku. Med požari v zadnjih letih v kranjski občini tudi ni takšnih, da bi bili zaradi njih uvrščeni na slovensko črno listo. Iz tega se da sklepati, tako so poudarili tudi na posvetovanju, da je vendarle varnostna kultura občanov tolikšna, da vsak v svojem okolju lahko s primernim ravnanjem preprečuje požarno škodo. Se vedno pa okoli 80 odstotkov požarov zagori zaradi človekove malomarnosti in nepazljivosti. To pa pomeni, da še vedno ni tolikšne preventive, da bi si lahko na tem področju privoščili kakršnokoli zadovoljstvo: še preveč je namreč ponavljajočih se požarov, ki naravnost kriče po odpravljanju napak. Stalna akcija NNNP je pospešila tako razmišljanja kot ukrepe za izboljšanje požarne varnosti v vseh okoljih; prav v preventivi pa je tudi velik del rešitev, ki si jih zdaj ob pomanjkanju denarja za primerno opremo ne moremo privoščiti. L. M. t- DANES V GLASU 2. STRAN: SVEČANA ZAPRISEGA V DRAŽGOŠAH 3 STRAN: OHRANITI POLNO ZAPOSLENOST 4. STRAN: višje kadrovske Stipendije 9. STRAN: priprave na zimo končane, skrbi pa 08TANEJO NARAVA V SKODELICI ČAJA V SREDIŠČU POZORNOSTI Na potezi združeno delo V izbranih gorenjskih organizacijah združenega dela gredo h koncu priprave za sprejem učencev prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja na proizvodno delo Kranj — Proces usmerjenega izobraževanja se začenja in končuje v organizacijah združenega dela. je bilo znova poudarjeno na posvetovanju gorenjskih organizatorjev proizvodnega dela in delovne prakse, ki ga je v petek v Kranju pripravila medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko. Začenja z načrtoianjem potreb po delavcih, ki je še vedno preveč omejeno zgolj na kratkoročno obdobje, končuje pa z zaposlovanjem usposobljenih učencev. Vmes je dolga pot, na kateri ob šolah igra pomembno vlogo celotno združeno delo. A omejimo se le na proizvodno delo in delovno prakso učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju, o čemer je v petek tudi tekla beseda. V skupni vzgojnoizobrazbeni osnovi sestavljata proizvod no-teh-nično področje usposabljanja dm predmeta: osnove tehnike in proizvodnje ter proizvodna in delovna praksa. Pri pridem učenci prek različnih aktivnosti spoznavajo osnovne zakonitosti v naravi, družbi ter pomen in uporabnost tehnike za napredek družbe. Pro izvodna in delovna praksa pa naj učencem omogoči, da v stiku s proizvodnjo in z neposrednim delom v njej povezujejo teorijo in prakso, oblikujejo zavesten odnos do dela in drugih vrednot samoupravne družbe. Februarja se bodo učenci prvih letnikov za deset dni preselili v tovarne. Uspešnost »presaditve« pa je odvisna predvsem od organizatorjev in inštruktorjev v delovnih organizacijah, ki so mesta, na katerih bodo delali učenci, že izbrali in se usposobili za nove naloge po programih posebnih izobraževalnih skupnosti. Kljub te,nu pa se poraja bojazen: ali bodo učenci — razpored p<> delovnih organizacijah bo potrebno Še napraviti — resnično spoznali vse prvine, ki naj bi jih tudi pritegovale k odločitvi za proizvodno-tehnične usmeritve, ali pa se jim bo tovrstno delo. kot se to že pojavlja v drugih republikah, kjer imajo z usmerjenim izobraževanjem več izkušenj, še bolj priskutilo. Naloga, ki čaka delovne organizacije, je zato še težja. V nekaterih je čutiti celo nekaj odpora do prevzemanja tega dela vzgojnoizobraževalnega področja; ne le zato, ker je odgovorno, ampak tudi drago. Samoupravni sporazum, ki so ga na petkovem posvetu podprli, sicer ureja obi>eznosti oziroma razmerja med šolami in združenim delom, vendar pa glavno breme kadrovskih in materialnih pogojev za uspešno proizvodno ded) še naprej ostaja tovarnam. H.Jelovčan Skupno do novih Gostinsko naročnikov! turistični zbor Čeprav je naš Glas najbolj bran časopis na Gorenjskem in ga prejema vsako drugo gospodinjstvo, pri Glasu menimo, da imamo vendarle Še nekaj »rezerv«. Na zadnji seji zbora delavcev smo se odločili, da poklonimo vsakemu novoporočenemu gorenjskemu paru enoletno naročnino Glasa. Novost bo veljala novembra. Vam. dragi bralci, pa namenjamo naslednji poziv in prošnjo za pridobivanje novih naročnikov pod parolo: naročniki pridobivajo nove naročnike. Vsak novi naročnik, ki bi ga pridobili, bo do konca tega leta prejemal Glas brezplačno, vi pa boste — po poravnavi polletne naročnine (januar - junij 1982) v višini 300. din — prejeli za vsakega novega naročnika nagrado 60din. S skupnimi močmi bomo število naročnikov in kupcev. Glasa lahko dvignili na 25.000! To'je tudi naš cilj. Hvala za sodelovanje! Bled — V sredo, 28. oktobra, se bo na Bledu začel letošnji 29. gostinsko turistični zbor Slovenije. V sredo bo najprej tekmovanje učencev gostinskih šol, nato slavnostna otvoritev zbora, razstava kulinarike, slaščičarstva in omizij samostojnih gostincev ter začetek športnih tekmovanj. V četrtek, 29. oktobra, bo razstava spominkov in propagandnih edicij, tekmovanja gostincev, posvet o ekonomičnosti v turizmu in gostinstvu, v petek pa med drugim spret-nostna tekmovanja pred Festivalno dvorano ter tekmovanje v poznavanju pijač. Ogled vseh razstav, ki bodo večinoma v Festivalni dvorani, bo od 9. do 16. ure. D. K. Okrogla miza o dokumentarnem filmu neuvrščenih - Našo prvo revijo dokumentarnih filmov neuvrščenih, ki se je v organizaciji Interfdma včeraj končala v Kranju, je v petek, 23. oktobra, dopolnila okrogla miza o dokumentarnem filmu kot možnosti zbliževanja med neuvrščenimi. Poleg domačih filmskih delavcev; kritikov in novinarjev je zbrala goste iz Indonezije, Koreje, Pakistana, Kube, Iraka in Gvineje. Dokumentarni film je pomemben medij v spoznavanju stvarnosti, zato lahko povzroči pretakanje resničnih sporočil med neuvrščenimi, so poudarili številni govorniki. Okrogla miza je izzvenela v iskanju nadaljnje poti, ki jo je zastavil Interfilm, in razkrila potrebo po osnovanju skupnega časopisa, ki bo prinašal testi, kaj se v posamezni deželi dogaja na področju dokumentarnega filma, o koprodukcijah kot eni izmed oblik sodelovanja, o medsebojni izmenjavi filmov. Kranjska revija naj torej ne bi bila še en filmski festiial, temveč predvsem delovno srečanje, Interfilm pa lahko postane informacijski) središče o filmu neuvrščenih dežel. M. V. GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 27 OKTOMA PO JUGOSLAVIJI ZADOVOLJNI Z DOSEŽKI Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je v kratki oceni sestanka v Can runu poudaril, da so se zedinili. da so globalna pogajanja n naj pomembnejših problemih današnjega mednarodnega gospo darskega položaja med raz vi tirni in deželami v razvoju po trebna. Pogajanja med razviti mi in deželami v razvoju naj bi zaohsegla vsa ključna področja, od vprašanja surovin, gospodarskega protekcionizma prek energetskih vprašanj do mednarodnih finančnih institucij. To so namreč vprašanja, ki za devajo tako razvite kot dežele v razvoju. Razprava je bila zelo odkrita in polna medsebojnega razume vanja, je poudaril predsednik ter menil, da bit sporazum iz Cancuna že sam po sebi vplival na razpravi* v OZN, na način njenega dela, da jo bit razbre menil propagandnih poskusov in jo usmerjal v konkretno reše-lanje žgočih problemov. Kraigher se je v Cancunu srečal z najpomembnejšimi državniki, ko je šlo za pripravo globalne razprave na sestanku, celotna jugoslovanska delegacija pa je srečanje izkoristila za obravnavo bilateralnih problemov oziroma za opredelitev stališč SFRJ do posameznih odprtih vprašanj v mednarodnih odnosih. POSOJILA ZA AVTOMOBILE Sklep zveznega izvršnega sveta, da bodo banke spet lahko itdobraiale posojila za nakup osebnih avtomobilov, bo verjetno prispeval, da se bodo skladišča v Crveni zastavi začela prazniti. Ponovna uvedba posojil za nakup avtomobilov je po mnenju predstavnikov Crvene zastave protiinflacijski ukrep, ker menijo, da bodo sedaj lahko sprostili mrtvi kapital in prodali zalogo 24 tisoč vozil. Ce bo občan želel kupiti fička, bo moral sam zagotoviti 67.500 dinarjev, dobil pa bo lahko 36.000 din posojila. Lastni delež zastave 101 conford bi znašal 117.450 in posojilo 58.000 di narjev. za jugo 45 pa 109.350 din ter posojilo .54.000 dinarjev. CESTA PREBITA Vojaki inženirci starešine Save Neškoviea. ki so se maja letos utaborili v zaselku Lipo vec, so sredi oktobra prebili še zadnji odsek magistralne ceste do Šoštanja. Hkrati so pomagali pri gradnji 7 kilometrov dolgega vodovoda izpod Lisce do Sevnice. Sedaj so zemeljska dela opravljena v dolžini II kilometrov in bodo sedaj lahko začeli vse pripravljati za polaganje asfalta na tej pomembni zasavski magistralni cesti. MLEKO 81 V jugoslovanski t poslovno skupnost mlekarske industrije Mlekosim je vključenih kar 85 tozdov. katerih izdelki vzbujajo na 4. mednarodnem sejmu mlekarstva, mlečnih izdelkov in opreme, veliko pozornost. Tudi delež domače kovinske in predelovalne industrije je velik, predvsem pa je razveseljivo, da so naši strokovnjaki izdelali leliko opreme, ki smo je sedaj uvažali POBRATENJE LJUBLJANE IN KARDELJEVEGA Med svečanostmi, ki so jih konec minulega tedna pripra vili v Kardeljevu, je bil osrednji dogodek sprejem sklepa o pobratenju Kardeljevega z Ljubljano. Listino o pobratenju obeh mest bodo podpisali februarja prihodnje leto ob obletnici smrti Kdvarda Kardelja Program občinske skupščine Prvič sem prišla v Slovenijo, v Skofjo Loko. spomenika v Dražgošah gotovo ne bi videla, če nam ne bi pripravili tako lepe slovesnosti, llinka Krstić je prišla od zelo daleč, iz Bele Crkve v Vojvodini, kraja tik ob romunski meji. Skupaj s sinom Draganom sta prišla obiskat najmlajšega Si del no prestavlja dosedanjo cesto skozi park, tako da zaokroži spomenik in bo ta postal sestavni del spominskega parka. V predlagani idejni rešitvi je tudi predlog za novi osrednji spomenik, ki po predlagani varianta stoji med sedanjim novim« spomenikom in grod iščem. Predlagani novi spomenik nt< reljku prikazuje nekatere el—' tragičnega dogodka na Poklj 1943: sovražnikov obroč, hotela v belem lokalnem ■ ožgane tramove, ter bronaste Jaka Torka rja Stroški izgradnje spomeniki Goreljku so veliki, vendar površinska dela opravile m!~ delovne brigade in tudi GG pripravljeno pomagati pri ceste. Predlog za spomenik bori* ravnavali vsi zbori skupščine «■* Radovljica. Predvidevajo. *! načrt lahko uresničili do 1*' cembra leta 1983. ko bo prW 40-letnice tragičnega dogodfr Goreljku. o. K« J Dolnji Lendavi, kjer kjer pfil doletela madžarska okupsd* in tudi deportacija. S *wr* družino je večino vojnik * preživel v neki bilogorski *•*] in sodeloval v narodnoof* bodilnem gibanju vse do o***] bodi t ve. Po vrnitvi v Kranj je p©** vodja kriminalistične Stanko Vertovšek Ni več sodnika Vertovška, tega vedrega človeka, polnega energije. Kranjčani so ga srečevali še nedolgo tega na njegovih vsakodnevnih sprehodih, ustavljal se je pri znancih, pokramljal, za vsakogar je našel besedo. Ni več Hodnika Vertovška, zastalo je njegovo sodniško delo, ki ga je opravljal s posebnim veseljem. Mnogo je pripomogel k pravi vlogi in ugledu pravosodja, varoval je to vlogo s svojim požrtvovalnim in uspešnim delom, z vsemi svojimi življenjskimi načeli. Na svoji življenjski poti je bil namreč vedno trden, domala zagrizeno vztrajen, skromen, izjemno pošten, vedno poln energije. Pravo je doštudiral leta 1929 na takratni pravoslovni in državoslovni fakulteti vseučilišča v Ljubljani. Pa odsluženi vojski je nato dobrih deset let služil kruh v upravni službi v Ljubljani, Gornjem gradu, Ljutomeru, Murski Soboti in takratnega Okrajnega rjs* skega odbora, a le za s««*1 časa, saj je bil nato izvoljen* sodnika in predsednika okntT nega sodišča. Od tedaj pa vse do upokojitve kos* junija 1979, torej nad $3 let.* delal v pravosodju, naprej kc* predsednik okrajnega ta*" šča, od leta 1963 pa kot sodi** okrožnega sodišča v Kranja Socialno poreklo in dr«*" nje z napredno študenta** mladino sta Stanka Vertovik* v študentskih letih pripeljali J napredno akademsko dissf* Triglav, v sokolsko drustve i* Češko ligo. Bil je velik narodnjak, ljubil je svojo alovensk* zemljo. Večino povojnih let * opravljal številne odgovor«' naloge in odgovornosti * družbenopolitičnih organiJ* cijah in funkcije v orgas^ oblasti, v izobraževalni* zdravstvenih in drugih «f ganizacijah. Kot predsednik' organizacijsko usposobil bi* še okrajno sodišče v Krasi*' da je bilo kos revolucionarni0 nalogam povojnega obdsbjf in ga uspešno vodil vse do o*" hoda na novo sodniško aW-žnost. Svoje znanje je s prak* vseskozi bogatil in dopola''' val. Zaradi svojih lastnosti » opravljenega dela je bil os> kovan z redom dela s srebr nim vencem, medaljo zaah*' za narod, z redom saslag * narod s srebrno zvezdo ser * redom dela z zlatim >^*f*f; zbor slovenskega sodaiškaf« društva pa mu je podelil posebno priznanje za me§v »t zasluge v razvoju in utrjevanju povojnega sodstva. I *BL 27. OKTOBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE si komunisti ne izpolnjujejo nalog 3.STRAN GLA Zveze komunistov Slovenije na Jesenicah 1 Je članstva - Pozitivni premiki, vendar tudi uresničenih nalog - Med 2370 komunisti premalo - - Po 8. kongresu ZKS ^Lnsgresu ZKJ se kažejo uspehi ueije Zveze komunistov v je-i občini predvsem na področju ""»osti in razvoja njenih organizacij. V- kadrovski atrijskem delovanju in idej 'jkeaanistov niso dosegli želje ■tetnih premikov, ugotav-korniteju občinske konfe->ZKS na Jesenicah ocenjujejo, so v komiteju •asjjivtti kolektivno delo, od-ai odgovornost, v konferenci ^js vat preveč do izraza angažiranost članov os organizacij. V razpravah je flooov konference pasivna, odgovornosti za prena-" in predlogov iz delov * življenjskega okolja. Prav jega okolja ne seznanja s stališči in sklepi konfe-«.* manj pa preverja njihovo HJaaje aja statutarnih zadolžitev ne P^jajrjo v celoti niti komisije pri konferenci in komiteju. Razen komisije za SLO in družbeno samozaščito ter komisije za mednarodne odnose delujejo priložnostno, namesto da bi se samospodbudno in enakopravno vključevale v reševanje problemov. Večina komisij tudi nudi premalo pomoči osnovnim organizacijam oziroma se le-te od komisij ne zahtevajo. Približno polovica osnovnih organizacij ima izdelan načrt dela idejnopolitičnega usposabljanja članstva. V teh organizacijah obravnavajo problematiko svojega okolja in se vključujejo v konkretne aktivnosti na osnovi sklepov viSjih organov ZK. Med vrsto oblik njihovega dela sodita tudi obravnava delovanja članstva in povezava s komitejem. Manj domiselno je bilo delo približno četrtine osnovnih organizacij, ki se sestajajo zgolj na pobudo komiteja ali konference zaradi obravnave njunih materialov. Sploh pa ne zadovoljuje aktivnost okrog četrtine organizacij, ki se raniti >lno zaposlenost «Winahe konference ZKS Kranj je v razpravi o izpol-" letošnje resolucije zahteval, da sedanja polna zasedene se naprej — Nezaposlenost je v občini se nizka, OZD z zapiranjem vrat pred solanimi kadri ukrepajo , tudi mimo svojih kadrovskih planov več posledic. Med drugim se povečuje Število mladih strokovnjakov, ki čakajo na delo. O tem bo vsekakor tekla beseda na bližnji problemski konferenci, ki jo pripravlja občinska konferenca ZSMS. Vsekakor pa se ob tem, da se je skoraj docela - V kranjski občini ta ijo široke razprave o družbenega plana in politiki izvajanja druž-—«a v letošnjem letu. Tako 'drugimi razpravljal se pred 1 zasedanjem vseh zborov občine Kranj tudi komite - konference ZK in sicer *»j*njega tedna na razširjeni posebnega vzroka za it ob uresničevanju plana in letošnje reso-ijski občini pravzaprav se gospodarska gibanja, t resolucijo, uresničujejo, rdeča nit skozi razmeroma I »zpravo vleklo vprašanje •uti v občini. Posebnih , J** skrb glede polne z a posle-ni bilo. Treba se je le i tako so poudarili raz-da polno zaposlenost, kar posebnosti v primerjavi v svetu, ohranjamo še Z letošnjo resolucijo smo se **zali, da bo število zaposle poraslo za 1,6 odstotka, je očitno, da so orga-' »hnženega dela kot Je "Priprle vrata novim delav-" i, da se je zaposlenost v .sla Je za 1,1 odstotka, šele za sedem mesecev kaj dosti čez ta odstotek Boat tudi do decembra ne ■Jo Pojavljajo se primeri. ~~ organizacije združenega io vrata celo svojim in pripravnikom, dohodki so namreč odvisni 'odhodka, na novo zaposleni .•**gnili ravno prebiti mejo - <*ebne porabe. ** politika zaposlovanja je kratkovidna in ima ta* pni LWk! '>v*al ^>jo še! ustavilo sila široko zaposlovanje f>retežno nekvalificirane ali polkva-ificirane delovne sile iz drugih regij in tudi republik, ni še popolnoma nič spremenila kvalifikacijska struktura zaposlenih. Čeprav težnje šolajoče • se mladine verjetno kar za nekaj let prehitevajo bodoče spremembe v strukturi gospodarstva, pa vendarle kaže, da gre vse skupaj prepočasi, saj o prestrukturiranju gospodarstva, ki bo konec koncev moralo imeti tudi drugačno strukturo zaposlenih, govorimo že vrsto let. Vse dotlej, dokler se »ponudba« kadrov ne bo ujela s potrebami združenega dela, to pa glede na komajda začeto usmerjeno izobraževanje ne bo še tako kmalu, bomo verjetno bolj govorili o strukturni nezaposlenosti kot pa o nezaposlenosti v klasičnem pomenu — še posebej zato, ker nezasedenih delovnih mest ni ravno malo tudi v kranjski občini. Kljub pojavom zapiranja pred mladimi šolanimi kadri in rdeči luči za priseljevanje delavcev v občino bi kranjsko gospodarstvo, tako so menili člani komiteja, moralo zaposlovati vsaj naravni prirast. Se v organizacijah začetju leta w » —:r~r'-T"-združenega dela napovedovali dokaj višje število novo zaposlenih delav- cev sleni bolj kaže si- sedanje stanje sprotno prilagajanje t.«r..Uy.. tuaciji kot planiranje na dolgi rok oziroma na izvajanje kadrovske po- ,itike L. M. *zikovno razsodišče (41) SE aneton kandiranim sadjem pošiljam vam umni paneton s kandiranim sadjem ali sadni i ga pečejo v ajdovskem Mlinotestu, pa se sprašujem: Zakaj "kom v Ajdovščini potrebna ta tujka? Ali mislijo, da jih ne bi če bi lepo napisali na primer sadni kruh, sadna pogača, andiranim sadjem, kruh s kandiranim sadjem?« v« v* .. .^___ ~ * kandiranim sadjem, kruh » ItiiimiMi..... — "ojevolja kupcev je razumljiva, saj v besedi paneton vidijo samo 0 tojko,prevzeto iz italijanščine. Zlasti v domači govorici na slo-■*■» zahodu je namreč vse polno italijanskih izrazov, ki so za m knjižno slovenščino popolnoma odveč. fcrazom paneton je mogoče za spoznanje drugače. Z njim je mišljena prav posebna vrsta sadnega kruha, ki si je s posebnim *» in sestavo pridobil mednarodno slavo. Mlinotestu mu tudi pravijo sadno pecivo, vendar sramežljivo »Ji strani in v drobnem tisku. Mogoče se jim izraz zdi presplo- to milansko posebnost, ki jo s preštevilnimi tujkami opisujejo >»oromatwirano z umetnimi aromami, konzervirano z dovoljenim. >>«Tvansi, obarvano z dovoljeno barvo tn dodan emulgator« • . Kljub temu bi se bilo le bolje odločiti za domač izraz saj bi bil» ^marsikateri dovolj poveden in izrazit, na primer sadni kruh, Naa asaaaea, sadna štruca, sadjevka . Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo m N*>,™j predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo Jooaov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK WlSlovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7_ Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb. poredko sestajajo, ne uveljavljajo kolektivnega dela in odgovornosti, ne skrbe za sprejemanje novih članov in z dejavnostjo ostajajo na robu dogodkov. Gre zlasti za malo številčne organizacije v kolektivih z dokaj veliko fluktuacijo delavcev. Čeprav sta tako komite kot konferenca namenila velik del svoje dejavnosti prav spodbujanju aktivnosti v takšnih osnovnih organizacijah, se razmere v njih vendarle prepočasi izboljšujejo. V svojem delovanju se komunisti vse prepogosto ločujejo glede na to. ali delajo v proizvodnji ali pa so zadoženi za vodstvena opravila. To je moč opaziti predvsem pri prevzemanju pomembnejših dolžnosti v Zvezi komunistov in izven nje. Strokovno bolj usposobljeni komunisti se namreč pogosto zadolžitev branijo, idejno šibka vodstva osnovnih organizacij pa takšnega obnašanja ne zmorejo oceniti in ukrepati. Nasploh velja ugotovitev, da v osnovnih organizacijah poredko politično ukrepajo v vzgojnem smislu; tudi ob sprejemu članov v Zvezo komunistov premalo upoštevajo statutarna določila. Na osnovi takšnih ugotovitev je moč povzeti, da bi bili lahko rezultati dela 2370 članov Zveze komunistov iz jeseniške občine v političnem sistemu boljši od doseženih. Tako komite kot konferenco ZKS na Jesenicah čaka torej v bodoče nemalo prizadevanj za širšo aktivnost komunistov in idejno razsloje-vanje članstva. S. Saje Naložbe v zdravstvu Kranj — Prejšnji teden so pri Osnovnem zdravstvu Gorenjske razpravljali o naložbeni politiki in nagrajevanju minulega dela. O naložbah v družbene dejavnosti, kamor sodi tudi zdravstvo, razpravljajo samoupravne interesne skupnosti, v zdravstvu pa o tem prva razmišlja regionalna zdravstvena skupnost. Vse ostalo je potem odvisno od dialoga med uporabniki in izvajalci. Vendar samoupravna pota, ki pripeljejo do naložb, niso vprašljiva. Bolj gre v zdravstvu za smisel vlaganja, ki ne bi smelo težiti le h gradnji in ekstenzivnemu širjenju zdravstvenih objektov. Naložbe, ki jih zagovarja zdravstvo, (pri tem ni deležno pravega posluha), so namenjene strokovnemu izpopolnjevanju kadrov. Vlaganje v študij bodočih zdravnikov in drugih strokovnjakov je pri tem le del zdravstvene naložbene politike, ki zahteva tudi tekoče izpopolnjevanje znanja. V zdravstvu se dobro zavedajo, da je vse preveč sredstev vloženih v zidove, premalo pa v znanje, vendar je glede tega treba osvestiti vso družbo. Zdravstvo, pa verjetno še kako drugo panogo, tare tudi vprašanje, zakaj je o vsaki naložbi treba vnovič razpravljati na referendumu, ko pa sleherno naložbo dodobra pretresejo že v srednjeročnem načrtovanju. Tudi o upravičenosti naložb so govorili. Razlogov, zakaj je potrjenih toliko novih investicij, ki niso vedno v skladu z družbenim razvojem, je več. Menijo pa, da je napaka bržkone tudi v komisiji, ki je zadnji »filter« naložbene odločitve. Povprašali so se o kazalcih uspešnosti gospodarjenja v zdravstvu, kar je prav tako povezano z vlaganjem. Prav v zdravstvu najbolj prihaja do izraza kvaliteta storitev — ne čim več pacientov, pač pa čim bolj ozdravljeni — kar pa je težko meriti z običajnimi gospodarskimi pokazatelji. Razvoj zdravstva naj bi tekel vzporedno z razvojem gospodarstva, zato je eden kazalcev ta, koliko manj delavci obolevajo, torej koliko zdravstvo pripomore k nemotenemu poteku proizvodnega NAŠ SOGOVORNIK Alojz RESMAN Le 200 litrov goriva za kmetijske stroje Radovljica — Pri Kmetijski zadrugi Radovljica deluje svet zadružnikov, ki ga zadnje leto vodi Alojz Resman iz Zapuž. Na sejah sveta se kmetje kooperantje pogovarjajo o najbolj perečih problemih kmetijstva in sodelovanja z zadrugo Kmetijska problematika postaja vedno bolj aktualna, posebno v zadnjem času. saj se kmetje kooperantje srečujejo s številnimi težavami. »Čeprav se v kmetijstvu razmere nekako izboljšujejo, so nekateri problemi še vedno precej aktualni,« pravi Alojz Resrnan. »Ni dvoma, da bi morali kmetijstvu posvetiti več pozornosti, saj ne povem nič novega, če rečem, da zemlje ne spoštujemo dovolj. Problematika prehrane je značilna za ves svet. Tudi pri nas, čeprav bi s smotrnejšo politiko lahko pridelali znatno več hrane. Najbolj pereče je pomanjkanje gnojil in krmil ter v zadnjem času tudi pomanjkanje nafte, goriva. Od prejšnjega petka dalje velja predpis, da lahko dobimo na črpalkah le po 200 litrov goriva. Zdaj si pa zamislimo hribovskega kmeta, ki mora, če gorivo potrebuje, po vsakih dvesto litrov v dolino. In na Gorenjskem hribovskih kmetov niti ni tako malo. Enako je z gnojili. Tisti, ki živimo blizu mest in preskrbo valnih središč, lahko prej dobimo gnojilo, kot tisti, ki je, denimo, v Kranjski gori. Prav bi bilo, ko bi za potrebe oddaljenih kmetov organizirali preskrbo krmil in goriv tako, da bi jih bili deležni v enaki meri. Niso zadovoljni s tem, da že nekaj mesecev velja akontacijska cena za krmila in skrbi nas, če bomo potlej, ko bo cena znana, morali poravnati za nazaj. Pri vsem tem sodelujemo z zadrugo, vendar zadruga večinoma ne more pomagati pri večjih problemih, ki so sistemski. Prav bi le bilo, ko bi nabavila krmil in gnojil, kolikor jih le dobi, da kmetje iz jeseniške in radovljike občine ne bi ostali brez njih. Spet se namreč napoveduje pomanjkanje, ki bo najboj prizadelo tiste, ki od kmetijstva živijo.« D. Kurah Delavcu obeta širše odločanje Kranj — Družbena prizadevanja, da bi delavec v celoti odločal o delu in gospodarjenju z družbeno lastnino, zdaj dopolnjuje že pričakovani novi zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Zakon naj bi omogočil odpravo ovir pri razvoju samoupravnih odnosov in razbil tehnokratski monopol odločanja glede razširjene reprodukcije. Po novem zakonu naj bi bil delavec v temeljni organizaciji nosilec gospodarjenja tudi z investicijskimi sredstvi, to pa velja tudi za vse organizacije in samoupravne skupnosti, ki sodelujejo združenim delom. Investicijska sredstva, ki se izdvajajo za razvoj temeljne organizacije, zahtevajo strokovno odločanje, glede tega pa so dokaj strogo določeni tudi dejavniki in oblike odgovornosti. V osnutku zakona so deležne posebne pozornosti naložbe v družbene dejavnosti, pri katerih velja biti še posebej previden. Sredstva zanje se še naprej oblikujejo iz namenskih sredstev, del pa jih priteka iz skupnega dohodka. Zakon tudi opredeljuje vlogo družbenopolitične skupnosti v tem sistemu in jo predvideva kot nosilca varstva samoupravnih pravic in družbene odgovornosti. Uvod v prvi dve poglavji zakona podrobno opredeljuje naložbeno politiko, tretji del osnutka pa je v glavnem namenjen minulemu delu. Za določanje osnov minulemu delu ni več pomembno zgolj živo delo; kajti v sedanjosti se močno povečuje vpliv tehnike in tehnologije, zato tudi minulo delo vse bolj postaja vprašanje širše družbene reprodukcije. Ko bo delavec gospodaril tudi s temi sredstvi, se bo smotrneje opredeljeval do vprašanja sredstev za minulo delo. Vsega namreč ne gre razporejati za tekočo uporabo, pač pa je treba razmišljati za naprej Zakonska določila so v tem oziru dokaj splošna, načelna, zato dopuščajo, da sleherna organizacija zdru ženega dela po svoje začrta nove usmeritve glede minulega dela. Gospodarska prizadevanja, ki so zdaj navadno delavca kar obšla, saj je šlo za uresničitev važnih gospodarskih ciljev, pri katerih so bila dobrodošla vsa, celo nesamoupravna sredstva, so zdaj drugače obsežena v novem zakonu. Le-ta delavca vključuje tudi v odločanje o materialnem razvoju družbe, kar zagotavlja resnično razpolaganje z ustvarjenim dohodkom. D Zlebir procesa. Razpravljali so tudi o minulem delu. Sistem nagrajevanja minulega dela je bil do zdaj namreč odvisen le od delovne dobe in ustvarjenega dohodka, vendar v gorenjskem Osnovnem zdravstvu niso bila določena enotna merila. Za novo osnovo zdaj nameravajo vzeti neto osebni dohodek, ki ga delavec doseže v enem letu, druga osnova so dohodki vseh zaposlenih v delovni organizaciji, upoštevana je celotna delovna doba in posebej delovna doba, ki io ie delavec dosegel v tem delovnem olektivu. Z novim vrednotenjem so poenotili sistem nagrajevanja minulega dela, dosegli so večjo soodvisnost minulega dela g tekočim delom, hkrati pa rešujejo vprašanje solidarnosti do tistih, ki že dolgo delajo v"" zdravstvu, ker so omilili padanje njihove nedelovne storilnosti. D. Zlebir Dragi vrtci so zunaj mest V radovljiški občini ugotavljajo, da so precej visoki stroški otroškega varstva v oddelkih, ki so pri šolah, saj sole zaračunavajo vse stroške — Razmeroma nizka ekonomska cena izdelali program stabilizacijskih ukrepov po posameznih vrtcih, obenem pa si prizadevajo izdelati merila za določanja deleža staršev tako, da bodo starši z večjimi dohodki prispevali znatno višji delež k oskrbnini. Vzgojno varstvena organizacija tudi ugotavlja, da so znatno višji stroški v oddelkih pri osnovnih šo- Radovljica — V radovljiški občini si skupnost otroškega varstva prizadeva ohraniti v vrtcih zmerno ekonomsko ceno, vendar jim to le delno uspeva, kajti življenjski stroški nenehno naraščajo. Le ob vsestranskem razumevanju družbenopolitične skupnosti jim je uspelo obdržati povprečno razmerje: 46 odstotkov prispevajo starši in 54 odstotkov skupnost. Lestvica plačevanja mesečne oskrbnine je oblikovana tako, da imajo starši z dohodki do 1.300 dinarjev na člana družine otroke v vrtcih brezplačno. Najnižja oskrbnina v radovljiških vrtcih znaša 470 dinarjev, najvišja pa 1.550 dinarjev. Ekonomska cena je vir številnih problemov na področju družbenega varstva otrok. V radovljiški občini je ekonomska cena zelo nizka, saj znaša 2.300 dinarjev, kar je povprečna ekonomska cena za vse vzgojno varstvene enote v občini. Letos pa se že zavzemajo za ločene obračune po vrtcih, saj vedo, da so vrtci znatno dražji na obrobnih predelih kot v strnjenih naseljih občine. Da bi ohranili nizko ekonomsko ceno, so lah. Osnovne šole za vzgojno de javnost predšolskih otrok zaračunavajo vse stroške. Zato so se v radovljiški občini odločili, da začnejo s postopkom za prenos lastništva vseh vzgojnoizobraževalnih objektov na dejanskega uporabnika. Skupnost otroškega varstva v Radovljici si tudi prizadeva, da bi denarno pomoč dobili res tisti, ki so je potrebni. Zato bo treba ugotoviti dejanski socialni položaj družine, in upoštevati vse vire dohodkov, odpravila naj bi se tudi razlika med višino denarne pomoči za prvega in naslednje otroke. Pri spremembi sistema delitve otroških dodatkov pa načrtujejo tudi določeno valorizacijo otroških dodatkov že letošnjo jesen. D. Kurah GLAS4 STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 27 OKTOMA Pomembna pridobitev v Savi Nova mešalnica za boljšo kakovost gume V kranjski Savi zaključujejo V. fazo izgradnje Tovarne avto- Enevmatike — Najpomembnejša pridobitev je nova mešalnica avčuka in dodatkov za proizvodnjo sirove gume — Večja zmogljivost in boljša kakovost Kranj - V petek so v kranjski Savi seznanili novinarje in goste s pomembno novo pridobitvijo, mešal-nico kavčuka in drugih surovin, ki ati potrebne za izdelavo surove gume. S to investicijo tudi zaključujejo V. fazo izgradnje Tovarne avtopnev-matike. katere predračun je bil 730 milijonov dinarjev. Ker pa so program nekoliko razširili, bo vrednost celotne investicije narasla nekaj nad 800 milijonov dinarjev. Poleg mešalnice. ki predstavlja približno 40 odstotkov v celotni naložbi, je v investiciji zajetih tudi nekaj dodatnih strojev za izdelavi) (Mtlizdelkov. konfekcijski stroji, me-hanizacijske preše za izdelavo avtopla*"<-v. kontrolni in poskusni stroji ter naprave in transporterji za izboljšanje fizičnih pogojev dela. Za popolno dokončanje V faze izgradnje je potrebno urediti le Se transporter, ki povezuje proizvodno halo s skladiščem. Mešanica, ki so jo po licenci ameriške firme FARREL iz ZDA izdelovali v sodelovanju s firmo PO-MINI iz Italije, je pravzaprav srce Tovarne avtopnevmatike. V njej namreč iz naravnega ali sintetičnega kavčuka ter dodatkov kot so saje. razna mehčala, sredstva proti staranju, pospeševalci in ohranjevalci. nastaja surova guma. V mešalnici se morajo surovine čimbolj homogeno premešati. Ker so to trdne in goste snovi, je zato potrebno veliko energije in mešalnico poganja 1500 k V stroji. Z dodatno obdelavo in doda- Hibe v organizaciji dela V radovljiški občini so spregovorili o izkoriščenosti delovnega časa — Slaba izkoriščenost delovnega časa največkrat izvira iz slabe organizacije dela. Radovljica — Pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Radovljici so pripravili tematsko razpravo o smotrni izrabi delovnega časa. Osnova je bila analiza izkoriščenosti delovnega časa po metodi trenutnega opazovanja. Analiza je obravnavala izkoriščenost delovnega časa v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih skupnih služb. Temeljni cilj smotrne izrabe delovnega časa je večji delovni učinek posameznika ter s tem vseh delavcev v združenem delu. To velja tem bolj v sedanjih zaostrenih razmerah gospodarjenja, ko je prva naloga združenega dela izvoz, konkurenčni pa so lahko le tisti izdelki, ki so rezultat visoko produktivnega dela. Kljub relativno večji investicijski dejavnosti v preteklosti lahko ugotavljajo, da se produktivnost ni zviševala v premem sorazmerju z vloženimi sredstvi in nekateri ekonomisti ocenjujejo, da smo vsako leto delali toliko manj, za kolikor smo v gospodarstvu investirali. V delovnih organizacijah naj bi se v okviru stabilizacijskih programov lotili načrtnih analiz o izkoriščenosti delovnega časa in šele na osnovi teh EripraviTi realne cilje stabilizacije, [er je največji del slabše izkoriščenosti delovnega časa povezan s hibami v organizaciji dela, naj bi se organizacija dela sproti prilagodila potrebam proizdovnje. V delovnih organizacijah bi morali preiti na področje delitve po rezultatih dela, sindikati pa bi se morali vključiti v Posvet o razvoju mlekarstva Kranj — V soboto, 17. oktobra, je bil v Kranju ustanovni občni zbor sekcije mlekarskih strokovnih delavcev Društva živilskih in strokovnih delavcev Sloveriije za prehrano. Sekcija,, ki ima zdaj 220 članov, je bila ustanovljena za boljšo strokovno in društveno povezanost ene najbolj občutljivih živilskih panog. Občnemu zboru je sledilo posvetovanje, ki se je na pobudo Mlekarskega šolskega centra organiziral skupaj z Mlekarno Kranj: o razvoju mlekarstva in gospodarskem položaju te panoge je govoril dipl. ing. Milan Hafner, o aktualnih vpraša njih izgradnje mlekarn dr. Franc Forstnerič, inž. Janez Triler pa o energetskih problemih v mlekarnah s posebnim ozirom na hlajenje in izkoriščanje odpadne energije. akcijo za normativno ureditev področja delovne uspešnosti, aktivno naj bi se borili proti miselnosti, da je delovna disciplina posledica dela disciplinskih komisij. V vseh delih proizvodnega procesa naj hi se vpeljale prožnejše oblike delovnega časa. Razen tega so v Radovljici predlagali, naj bi upravni organi, servisne službe in službe družbenopolitičnih skupnosti vpeljale obvezno popoldansko dežurstvo nekajkrat tedensko, če že ne vsak dan. D. Kuralt janiem nekaterih materialov gumo v nadaljnjem postopku obdelajo tako. da postane primerna za izdelavo avtoolaščev Do sedaj so surovo gumo delali v dveh starih mešalnicah, ki sta imeli zmogljivost okoli 100 ton gumenih izdelkov dnevno in sta bili močno preobremenjeni, saj v Savi za redno proizvodnjo potrebujejo dnevno 130 ton. Z novo mešalnico se je zmogljivost povečala na 280 ton črnih gumenih zmesi. Trenutno izdela okoli 160 ton surove gume dnevno, ker še ne delajo s polno zmogljivostjo. Ob tem je potrebno poudariti, da se je s pogonom nove mešalnice izboljšala tudi kakovost surove gume in. da e je zmanjšala poraba energije. Delo strojev je namreč vodeno z elektronskimi aparaturami, ki skoraj povsem izključujejo možnost osebnih napak in so delavci postali predvsem kontrolorji proizvodnje. V ureditev mešalnice oziroma za dokončanje V. faze izgradnje Tt>-varne avtopnevmatike so okoli 15 odstotkov sredstev vložili tudi Sem-perit. Volksvvagen, TAM, IMV. Ci-mos in KTM. Ostalo so lastna sredstva in krediti. Približno 50 odstotkov opreme celotne investicije je uvožene, domač izdelek pa so elektromotorji, ki so jih naredili v tovarni Rade Končar. transportna oprema, silosi 2a saje in olja ter še nekatere druge naprave. Za prihodnje imajo v načrtu modernizacijo proizvodnje klinastih jermenov, predvsem pa prestrukturiranje proizvodnje in sicer izdelavo bolj kvalitetnih izdelkov: z enako' količino surovin bodo izdelali boljše izdelke in s tem ustvarili večji dohodek. L. Bogataj Blejske komunalne težave Na Bledu so v letošnji poletni sezoni imeli za 11 odstotkov več nočitev kot lani - Vrsta neurejenih problemov, ki bi jih z medsebojno dobro voljo zlahka rešili blejskih Bled — Na Bledu po letošnji poletni turistični sezoni ugotavljajo, da je bila uspešna. V prvih zimskih mesecih je bilo na Bledu več domačih gostov, poleti pa je prišlo več tujih gostov kot minulo leto Število nočitev se je tako povečalo za 11 odstotkov, kar je veliko, če pogledamo, kako je bilo v drugih turističnih krajih. V Bohinju so bili nekoliko pod lanskim uspehom, v Kranjski gori je bilo toliko gostov kot lani, v Portorožu za 2 odstotka več, v Rogaški Slatini manj in v Ljubljani le nekoliko več nočitev kot lani. Ko na Bledu ocenjujejo letošnjo poletno sezono, opozarjajo še na vrsto napak, ki bi jih lahko odpravili in povečali kvaliteto bivanja gostov. Tako je velika hiba blejskega turizma komunala, saj beležijo številne komunalne probleme. Komunalno vzdrževanje Bleda vedno bolj peša. načrti, kako bi Bled kar najbolje urbanistično uredili, pa so še vedno samo in le načrti. Na Bledu so morali zaradi varčevanja in zato. ker krajevna skupnost nima dovolj denarja, odviti vsako drugo žarnico razsvetljave. Za turistični kraj je to precejšen problem, zato so tudi sklicali sestanek, na katerem so delovne organizacije obljubile, da bodo zagotovile manjkajoča sredstva, a za zdaj je ostalo le pri obljubah. Razen tega so na Bledu mnenja, da bi pri samoupravni komunalni skupnosti v Radovljici morali dobiti toliko denarja, da bi vsaj za silo in brez večjih problemov vzdrževali Bled. Nedopustno je, da imajo na Bledu stroj za pometanje, pa je danes že osmi teden, odkar ga na cestah sploh niso videli. Za blejski turizem bi lahko rekli, da mu manjka zelo malo, pa bi bili gostje povsem zadovoljni. Ob tem skupščina občine in pristojni organi ne bi smeli tako stati ob strani in bi morali pomagati povsod, kjer morejo in morajo. Prav gotovo bi morali poiskati skupni jezik za reše-vanej režima kopanja v jezeru, saj so se letos kopali vsepovsod, tudi v parku, glede parkiranja, režima na jezeru kot je surfing, vprašanje steze Kod vilo Bled, vožnja pod gradom, fajti bodo morali tudi način, kako poleti kar najbolje izkoristiti blejsko halo, kako osvežiti turistične prireditve, zagotoviti denar za ureditev sprehajalnih stez, končno se vendarle domeniti za delovni čas v trgovinah in drugih poslovalnicah. Občinske upravne in inšpekcijske službe bi morale napraviti red glede primarnega vključevanja čolnarjev in izvoščkov v turistično ponudbo. Letos za to, koliko naj bi bila sploh določena cena za prevoz do otoka in nazaj, ni vedel nihče. Na Bledu za novo zimsko sezono že pripravljajo prospekt, znane so tudi cene. Tudi pred novo zimsko sezono ostaja še nekaj vprašanj kot je vzdrževanje stez za tek na smučeh na Pokljuki in vprašanje sankališča na Bledu. V Hotelsko-tu-rističnem podjetju se zavzemajo za žičnico na Stražo, tako, da bo Zavod za turizem novembra izdelal investicijski progrma za obnovo žičnice in ureditev gostinskega lokala na Straži. D Kuralt . SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Višje kadrovske štipendije ^Pretekla leta so kadrovski štipendisti dočakali valorizacijo šele med šolskim letom. Zato je bilo med niimi pogosto precej negodovanja m kntike, saj je bil »opravek štipendij vedno korak za ugotovljenimi spremembami osebnih dohodkov oziroma življenjskih stroškov. Letos je sredi septembra skupščina za štipendiranje prvič ukrepala že skladno z novim sporazumom: vrednost točke in s tem vrtno štipendije določila že v začetku šolskega leta. veljala pa naj b, do 1. septembra prihodnjega leta. _ Kakšne so spremembe? Spomladi določena vrednost točke v vrtni 3,86 din se je zvišala na 4,63 din ali za 20 odstotkov. Število točk in s tem debelina kadrovskih štipendij je odvisna od učnega ali študijskega uspeha, h kateremu se lahko doda še posebej dodatek za deficitarne poklice. Tako je višina kadrovske Stipen dlje za učence 2222 din, za študente pa 3010 din - za prvi letnik. Za naslednje letnike pa je štipendija odvisna od učnega uspeha in sicer je za zadosten uspeh za učence 1852 din in 3334 din za odlične za študente pa je kadrovska štipendija najnižja 2778 din - za slab uspeh, za najboljše pa doseže 5000 din Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlo vanje Gorenjske Kranj je vsem kadrovskim štipenditorjem poslala nadrobna navodila za izračun štipen dlje- Ce so zadeve stekle po dogovorih, potem naj bi v teh dneh praktično večina kadrovskih štipendistov že morala dobiti svoje štipendije odmerjene po novem Zanimivo je da doslej glede na sklep republiške skupščine za štipendiranje z Gorenjske nismo dobili sporočila, po katerem bi kdo od kadrovskih štipendi torjev zaradi te valorizacije zašel v takšne finančne zagate, da sklepa ne bi mogel uresničiti V takih primerih je< namreč predvideno, da se ob vsestranski presoji okoliščin štipenditorju pomaga iz sklada miru ženih sredstev za štipendiranje. Franc Belčič Z novo delovni* halo, z novo organizacijo proizvodnje seje r občutno povečala produktivnost, s pametnim dohodkovnim janjem pa imajo zagotovljene tudi surovine za njihovo pmizt Foto: D. Dolenc S surovino dobro založeni Hotaveljski Marmor z istim številom delavcev dosega žični obseg proizvodnje — So vlaganje v druga kamnarska] jetja za zagotovitev surovin Hotavlje — Ko so pred dobrim letom in pol začeli z rednim obratovanjem v novi proizvodni hali, so načrtovali letno proizvodnjo 45.000 kvadratnih metrov naravnega kamna, število delavcev pa naj bi se povečalo za okrog dvajset. Vendar danes ugotavljajo odlične delovne rezultate ob istem številu delavcev: 115 delavcev bo letos, tako pričakujejo, proizvedlo blizu 55.000 kvadratnih metrov naravnega kamna. Pred novo investicijo je njihova proizvodnja dosegla le okrog 30.000 kvadratnih metrov naravnega kamna. Nekaj manj pa bodo letos, kaže. naredili bretonskih plošč. Planirali so jih 30.000 kvadratnih metrov, pa jim slabo dobavljajo veziva, ki so delno sestavljena iz uvoženih surovin. Prav zato zadnje tedne delavce preusmerjajo na obdelavo naravnega kamna. Veseli so le, da imajo svojo proizvodnjo organizirano tako. da skoraj nič ne uvažajo. Do nedavnega so še uvažali diamantna orodja in bruse, sedaj pa jih nadomeščajo z domačimi proizvodi. Prav zaradi obnavljanja opreme in pa da bi se izognili vsakršnemu uvozu delov za stroje, imajo doma izredno močno vzdrževalno ekipo, ki je sposobna sama izdelati dele strojev. Ce se bo pa pokazala potreba, bodo iskali domače ponudnike za njihovo postrojenje. Močno so že skrajšali dobavne roke za njihove izdelke. Načrtujejo pa, da bi v bodoče še večji del proizvodov standardizirali in s tem omogočili, da bodo izdelki dobavljivi takoj. Njihova storilnost pa je na svetovni ravni. Prodajo izdelkov, kot so na primer stopnice, police, tlaki, stenske obloge, breton plošče, izdelki iz lehnja- ka, profilni izdelki, spomeniki i ni in podobno, imajo preko vseh večjih slov« vatskih trgovskih delovnih zacij, ki prodajajo gradbene ale, pa seveda preko grade nastopajo kot kooperant je velikih del je bil nedvomne Ivana Cankarja v Ljubljani, zdaj pa izdelujejo htevne kose marmornih ljubljanski grad, na upravni zgradbi Doma Ljubljani, v stanovanjski Fužine in drugod. Surovin imajo dovolj, kajti tovili so si jo pravoči vlaganjem v druga kar djetja v Jugoslaviji: junija na primer podpisali sporazum z delovno Kamen Pazin in vložili 6. narjev v njihovo surovinsko si tako zagotovili skoraj potrebne surovine za Istočasno pa bodo udeleženi hovem dohodku. Lep primer dohodkovnega sodelovanja, čega na čistih dohodkovnih je bila tudi gradnja njiho hale, v katero so sredstva drugi kamnarji. Letos poračunali in porazdelili nek dohodka. Ugotavljajo pa delavci da postaja domači trg tudi ve izdelke premajhen, či marmor ni noben luksus vrfj je veljal nekoč, saj je bila kamnita stopnica trikrat lesene. Danes je marnu niča ža skoraj cenejša od Prav zato vlagajo zadnja napore v izvozu. Uspelo izvoziti nekaj izdelkov v čakujejo pa, da se bo občutno povečal v nas! Ovčereja kot dopolnilo Kranjčani bodo postopno v višinskih predelih pomnožili drobnice za petkrat — Predvideni so trije modeli k— ovčerejo, Jezersko in Kokra pa bosta postala vzrejno jezersko-solčavske pasme - Vrsta pospeševalnih ukrepov Kranj - Okrog deset odstotkov kmetijskih površin v kranjski občini je v višinskem območju. Stroški živinorejske in poljedelske proizvodnje so tod znatno višji kot v ravninskih predelih, saj je nemogoče vso zemljo, ki je kakovostno tudi slabša, obdelati s stroji, daleč so kmetijske zadruge, zbiralnice mleka, zdravniki in podobno. Precej mladih se je zato odselilo v dolino, kjer so pogoji za zaslužek boljši. V hribih je ostalo komaj 1950 ljudi, ki redijo le nekaj več kot osem odstotkov vse goveje živine v občini. Da bi ponovno oživili opuščene in zarasle planinske pašnike in travnike ter kmetom omogočili dodaten vir zaslužka, hkrati pa dvignili proizvodnjo mesa. so se v kranjskem izvršnem svetu odločili, da bodo v višinskih predelih razmahnili ovčerejo. Sedanjih nekaj več kot 500 ovac nameravajo postopno pomnožiti na 2500. Načrt bodo speljali s sredstvi, ki jih združeno delo namenja za gospodarski razvoj krajevnih skupnosti Zamišljeni so trije modeli kmetij z drobnico. V prvega sodi okrog gospodarstev na Jezerskem in v Kokri, kjer že redijo jezersko-sol-čavsko pasmo, za naše razmere najprimernejšo tako po mesnatosti in plodnosti kot tudi zadovoljivi kakovosti volne, ki bi jo gorenjska tekstilna industrija lahko predelala. Na teh posestvih, ki bi bila sicer še naprej usmerjena prvenstveno v govedorejo, bi lahko redili približno 1200 plemenskih ovac na alpski paši, zimsko krmo pa bi pridobivali na tistih površinah, kjer je strojno spravilo. Hkrati bi -in Kokra postala tudi vzrej«* dišče jezersko-solčavske pa "* potrebe kranjske in drugih Druga vrsta kmetij, take | mišljeno v programu, bo usn" izključno v vzrejo ovac z» Tropi bodo šteli po 500 do AV osnovna pasma pa bo prt* jezersko-solčavska, ki bo « lahko dala še boljše rezult*« veda pa bo za prodor ovčjef«' na trg potrebno najti skupen j mesno industrijo. Kot tretji model se , kmetije v nekoliko nižjih r na katerih bodo za dopola*, novni proizvodnji redili poga plemenskih ovac. Program razvoja ovčereje. * novi katerega bodo v ŽKino«? veterinarskem zavodu Goreaj* kratkem izdelali podroben sWj načrt za vsako kmetijo posek* doživel družbeno podporo. \ vrsto nalog za ovčerejce m ■ tijske pospeševalne organixac\*. rok pa je tudi v ukrepihpjj Predvideva, na primer. regiesSJ mineralnih gnojil za prideta vv«^ vzporedno s postavitvijo sdos*" spravilo, premiranje nakupa« ( menskih ovac za povečanje ffJV .zdelavo ureditvenih načrtov «-» nih pašnikov, obnovo «ima*JJl rištev hlevov za drobnico, nsjn membnejšimi ukrepi pa so še I— stvena zaščita in zavarovan* izobraževanje ovčerejcev ter « zacija razstav in sejmov. 23 OKTOBRA 1981 KULTURA 5.STRAN G LAS festival slovenskega amaterskega filma alo dobrih filmov Tomo Kritna r iz Tržiča gostil 18. republiški fes ti -flfana Slovenije. Prispelo je 70 filmov, kar vse-razrast filmskega ljubiteljstva pri nas. Toda med Ijebflo malo dobrih filmov in nekatera priznanja so ostala Ijena, kar je po mnenju žirije odraz površnega dela irši javnosti II - V soboto. 24. oktobra, j* klub Tomo Križnar iz il 1« republiški festival filma Slovenije, ki ga »to pripravlja Foto-kino Novenije Festival, ki se vmkn leto v drugem slo-r-S kraju, je torej pregled |^V*'*B dela. delovno srečanje f J*j[jjuhiteljev. ki širši ^°Pnwt*iio svofe delo |^**» filmarji so prireditev [^"izpeljali, denarno jo je *fi!s fržiška zveza kulturnih rij. pokroviteljstvo pa je sadončinski sindikalni svet ajsko. V soboto dopoldne so ili projekcijo pionirskih fil to informativno projekcijo filmov. Kot je že običaj, se izvršni odbor Foto-kino Slovenije, popoldne pa so h okroglo mizo. za katero so ji spregovorili o svojem • težavah in problemih. Zvečer 'jsmost v Cankarjevem domu glavno projekcijo nagra-iftnov in podelili nagrade. Za kulturni spored je nastopila "okalnoinstrumentalna skliana, kar je prireditev • poživilo. 'jena festival prispelo kar 70 ».kar odseva razrast filmskega tva pri nas. Ob nenehnih zadregah dejavnosti, ki je 'filmskega traku pač draga, je t) količinsko opravljeno '•Ha. Toda besede, ki jih je izrekla žirija (Tone Frelih. Vladimir Kocjančič in Jože Perko,, so nam povedale, da kakovost količini ne sledi. Jože Perko je navedel kot (»snovni značilnosti filmov na festivalu površnost in neznanje. Fil-marjem manjka idej. želja po odkrivanju, na drugi strani pa premalo poznajo osnove filmskega izraza in estetike Zagnanosti fil-marjev je dovolj, toda še veliko se bodo morali naučiti. Zelo obetavni so najmlajši in žirijo je posebej navdušil risani film šolarjev iz Izole. V obilici posnetega filmskega traku je bih) torej malo dobrih filmov in nekatera priznanja so ostala celo brez nagrajencev. Tako za igrani film nista bili podeljeni zlata in srebrna plaketa, bronasti pa sta prejela dva filma: Trip avtorjev Darinke Bašič in Milana Malovrha iz Filmskega kluba Tomo Križnar Tržič ter film Marjetice avtorja Janeza Kosmača iz Foto-kino kluba Mavrica Radomlje. Tržiški film je bil eden najboljših na festivalu, saj je prejel tudi zlato plaketo za kamero. Eden najboljših filmov je bila tudi Kovačija avtorjev Mira Konečnika in Vilija Velerja iz Koroškega kino kluba Prevalje. ki je v zvrsti dokumentarnega filma prejel zlato plaketo, prav tako je bil odlikovan z zlato plaketo tudi za režijo. Med dokumentarnimi filmi je prejel srebrno plaketo Film Tetiva avtorja Božidarja Kunstlja iz Kino kluba Maribor, bronasto pa film Barong avtorja Rudija Jakla iz Kino kluba Maribor. Za žanrski in animirani film nagrade niso bile podeljene Posebno nagrado, priznanje občine Tržič, je prejel Koroški klub Prevalje. prehodni pokal, ki je» prišel iz Maribora, pa je spet odšel nazaj, saj je Kino klub iz Maribora prikazal najboljši izbor filmov. Pri pionirskem filmu priznanj niso podelili posameznikom, temveč najboljšim izborom. Enakovredna priznanja so prejeli: za igrani film filmska skupina Zavoda za usposabljanje Janez Leveč iz Ljubljane, za dokumentarni film filmska skupina Odeon Jesenice na Osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB. za animirani film pa filmski krožek Zarja Osnovne šole Vojka Smuč iz Izole. Slednji je prejel tudi priznanje pokrovitelja festivala, medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko. Na festivalu so desetim filmarjem podelili naslove kinoamaterjev prvega razreda, plaketo Boris Kidrič, ki jo podeljuje Narodna tehnika Jugoslavije, je prejel Rudi Jaki iz Maribora. Tržiški filmarji so ob desetletnici svojega kluba podelili plakete svojim najbolj zaslužnim članom: Milošu Babiču. Milku Rob-leku in Jožetu Perku, za pomoč klubu pa Radiu Tržič in Zvezi kulturnih organizacij Tržič. M Volčjak Prešernovo gledališče na Borštnikovem srečanju Kranjsko gledališče bona mariborskem festivalu uprizorilo ^ ligovo »Svatbo« - V Kranju gostuje Amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic 8 wau»«e klekljanih izdelkov ***°ikem Donitu so priredili .*» razstavo Klekljanje v Ze f. ki jo je pripravila komisija }» dejavnost pri osnovni sindikata s pomočjo Železnikov. Ker je za tovrstne razstave r'dn pripravili niz razstai obrti. Zvrstile bodo dtt V četrtek 29. oktobra bo Prešernovo gledališče prvič v svoji novejši zgodovini sodelovalo na Borštnikovem srečanju v tekmovalnem programu. Doslej je kranjsko gledališče že gostovalo na tem pomembnem slovenskem festivalu, ki se je med vsemi slovenskimi gledališči pač oklicalo za najpomembnejšega, toda izven uradne konkurence. Kranjsko gledališče glede na svoj polpoklicni status ni imelo pravice do tekmovanja. Letošnji preboj v tekmovalno kategorio je seveda omogočila predvsem odlična uprizoritev »Svatbe« R. Šelige za katero je umetniški direktor Sterijinega pozorja Vladimir Stamenkovič v beograjski »Politiki« dejal: »V prvi vrsti mi je žal za kranjsko uprizoritev Svatbe, za eno od dveh ali treh najboljših predstav kar sem jih to leto sploh videl. Ta predstava, kot je znano, izmeni nejasnih razlogov s strani slovenske kvalifikacijske komisije ni bila predložena za predstavitev na Igrah.« Kranjski gledalci so jo videli ponovno pred kratkim in jo sprejeli tako kot ob premieri z neprikritim I ilniaa skrbel ^anuk pesniku ±Hnrmega polja ^%*iu Jenku nfl \yr#ijeva*letu. ifsit'mkrbovan. kar poskrbijo podružnične < »snovne sole V U Mavčič. Ob *wwku se vsak ustavljajo ^Wa(ri, pa tudi \mnr tolarjev. fr navdušenjem, saj je bila dvorana nabito polna. Skoda, da prenatrpani termini kranjskega gledališča ter predvsem skrajno zgrešena kulturna politika sodelovanja med gledališči ne dovoljuje več repriz tega pomembnega gledališkega in kulturnega dogodka. Letos je bila Šeligova »Svatba« med tem že drugič uprizorjena v mariborskem gledališču, kar seveda samo dokazuje izjemno ustvarjalno energijo drame, saj se pri nas redko zgodi, da novitete v nekaj mesecih dožive kar dve različni uprizoritvi. Mariborska publika bo tako z gostovanjem kranjske »Svatbe« imela odlično možnost soočenja dveh različnih ustvarjalnih konceptov istega dramskega besedila, ki je bilo na letošnjem Tednu slovenske drame nagrajeno z »Nagrado Slavka Gruma,« ki se vsako leto podeljuje za najboljše gledališko besedilo preteklega leta. V kranjsko gledališče pa prihajajo v četrtek v goste gleda liščniki Amaterskega gledališča »Tone Čufar« iz Jesenic z uprizoritvio »Jakoba Rude« I. Cankarja, ki so ga premiersko uprizorili koncem lanskoletne sezone. Manj popularno gledališko besedilo prvega slovenskega dramatika so jeseniški gledališč -niki uprizorili z največjim možnim angažiranjem celotnega ansambla ter z dobrim gledališkim rezultatom. Popoldanska predstava je namenjena kranjskim šolam, večerna pa bo uprizorjena izven abonmajskega ciklusa. Predstava sodi v okvir vsakoletnega sodelovanja med obema gorenjskima gledališčema, ki bo sčasoma preraslo v stalno in še moč nejše sodelovanje med obema gledališkima kolektivoma z upanjem, da si v prihodnje lahko obetamo tudi neposrednega sodelovanja pri skupni uprizoritvi. Vsekakor je jeseniško gostovanje omembe vreden kulturni dogodek, ki ga velja pozdraviti s polno dvorano gledalcev. M. L. Žogica Nogica Kranj — V lutkovnem gledališču OLG v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 29. oktobra, ob 16.30 in ob 17..«) gostovala lutkovna skupina Vzgojno varstve nega zavoda Kranj / igrico Žogica nogica. lutkovno Eden najboljših filmov na festivalu je bil tržiški film Trip. ki sta ga posnela Darinka Bašič m Milan Malovrh. V zvrsti igranega filma je prejel bronasto plaketo, odlikovan pa je bil z zlato plaketi* za kamero K. Revija dokumentarni filmov neuvrščenih dežel Privlačna možnost zbliževanja Za prvo revijo dokumentarnih filmov neuvrščenih dežel so se zaprla vrata. Filmarji z vseh koncev sveta so se razšli, filmi bodo potovali še h gledalcem v Celje, Novi Sad. Zagreb. Skopje. Beograd in Sarajevo, izbor bo predvajala tudi televizija. Dejanje Interfilma, majhnega kolektiva, ki ga je letos poosebljala Nevenka Bura, je dragoceno. Ideja je zrasla na srečanjih filmskih ustvarjalcev Mednarodnega festivala športnega in turističnega filma, ki ga Interfilm vsaki dve leti prireja v Kranju. Cilj zamisli je bila temeljitejša predstavitev filmske produkcije neuvrščenih, ki se danes na številnih filmskih festivalih v svetu še vedno pojavlja na obrobju, v senci velikih svetovnih filmskih producentov. Cesto jo spremlja obeležje eksotike. kar vsekakor ni pravi obraz dežel, ki stopajo na svetovno filmsko sceno, ki si šele ustvarjajo možnosti, da same predstavijo svetu svojo podobo. Kakor je dejal na otvoritveni slovesnosti Bogdan Ošolnik: »Dediščina kolonialne preteklosti, zlasti zaostajanje v gospodarskem in ^tehnološkem razvoju, predstavlja za mnoge dežele močno oviro v njihovih naporih, da se enakopravno vključijo v mednarodno kulturno sodelovanje. Njihovo predstavitev v mednarodnem pretoku idej in informacij še vedno ovira pomanjkanje lastnih materialnih in tehničnih možnosti za komuniciranje in o njih prihaja v svet dostikrat le nepopolna, enostranska predstava, ki jo ustvarjajo množični mediji razvitega sveta. Ti pa gledajo na svet z očmi svoje publike. Zaradi komercialnega učinke posvečajo pozornost predvsem temu. kar odgovarja njenemu zanimanju in okusu, ne poglabljajo pa se v resnično vsakdanje življenje milijonov ljudi nerazvitega sveta, v njihove skrbi, napore in težnje. Proizvodi bogate potrošniške družbe, njene tako imenovane množične kulture in industrije zabave preplavljajo svet in dušijo afirmacio avtentičnega kulturnega izročila posameznih narodov, uveljavitev njihove lastne ustvarjalnosti.« Zato je prav dokumentarni film, čigar jedro je prikaz stvarnosti, resnično sporočilo o deželah, ki imajo svojo starodavno kulturo, vendar so nam bile dolgo neznane in šele v zadnjih desetletjih stopajo na pot samostojnega razvoja in ustvarjanja. Dokumentarni film s svojimi pričevanji lahko bogati naše predstave o svetu in življenju. Neuvrščene označuje pisana različnost tudi na področju filmske ustvarjalnosti. Med njimi so dežele z močno produkcijo kot na primer Indija, kjer posnamejo več kot sedemsto filmov letno, pa dežele, ki lastne ustvarjalnosti skorajda nimajo ali denar za njihove filme še vedno priteka v obliki neokolonizacijskih teženj. Tudi vloga dokumentarnega filma je različna, v Latinski Ameriki izobraževalna, v azijskih deželah ima obeležje množičnega razvedrila, v Evropi pa ga obravnavamo z estetskimi merili. Toda kljub različnim ekonomskim in ustvarjalnim razmeram je vsem neuvrščenim deželam skupno, da je družbeni interes večji od komercialnega. Zato ima lahko dokumentarni film. posebej, če je uglašen na sedanjost, neprecenljivo vrednost v povezovanju neuvrščenih, v seznanjanju vsega sveta z njihovo resnično podobo življenja in stvarnosti. Da je tako, so nam povedali filmi, ki jih je ponudila revija, povedali so nam udeleženci festivala, ki so vsi po vrsti izrazili željo, da pobuda Interfilma ne bi zamrla. Že prvo srečanje je izzvenelo v iskanju nadaljnje poti, porodile so se ideje o skupnem časopisu, ki bi prinašal informacije, kaj se dogaja v posameznih deželah na področju dokumentarnega filma, o koprodukcijah. s katerimi bi lahko premoščali denarne zadrege, o nekomercialnih izmenjavah filmov. S tem so odgovorili na vprašanje, kam najprej po prvi tovrstni filmski reviji. Zamisli so torej tu, želimo si lahko le, da bo Interfilm, ki je zagnano in pogumno pripravil prvo revijo, deležen podpore in pomoči, da jih bo uresničil. M. Volčjak Pisano naročje likovne kulture neuvrščenih - Da je bi/n kranjsko mesto v dneh naše prve revije dokumentarnih filmov neuvrščenih dežel festivalsko obarvano, je poskrbel tudi Gorenjski muze, ki je s siKtelovanjem Sloivnskega etnografskega muzeja iz Ljubljane priprav,/ v razstavišču Mestne hiše razstavo * naslovom Kulture neuvrščen^. Razstav/jen, predmeti pripovedujejo o kulturnem izroči/,, Afrike. Indije. -Južne Amenke . .. GLAS 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 27. OKTOMA ■ JUDY, PSIGA S ŠESTIMI 2IVUENJI tD O živali, ki je do zadnjega delila dobro in slabo s svojimi gospodarji J ud v ni bila navaden pes. Kot majhnega kulka »o jo skorajda ubili japonski vojaki, malo je manjkalo, pa bi se bila utopila, ko je z britanske vojne ladje Gnat padla v izdajalsko reko Jangce, bombardirali so jo na ladji Grasshopper, ko se je z njo vred potopila, torpedirali ladjo Van Waerwijck, prav ko je bila Jud v na njej, na Sumatri jo je ranila krogla iz japonske puške in popadel jo je aligator. Za svoj pogum in odločnost, ki sta bila zgled vsem britanskim vojakom v krvoločnih japonskih vojaikih taboriščih, ie dobila odličje Dickin Medal, vojaški križec za živali, ki so se posebno izkazale. ROJ8TVO MALEGA PTIČ A RJA Ko se je J ud v, belo-riava ptičarka z rodovnikom, rodila sredi zmešnjave v Sanghaju leta 1936. je vojna Japoncev s Kitajsko kmalu zajela tudi može britanske kraljevske mornarice, ki so patruljirali ria malih vojnih ladjah po mogočni reki Jangce. Judv je videla vzpon in padec japonskega imeprializma, z možmi z britanskih vojnih ladij je trpela v japonskih taboriščih. Pisanja o njej so se lotili štirje možje, ki so imeli precejšnjo vlogo v Judvnem življenju: Vic Oliver in Bili Wilson z ladje Gnat. George VVhite z ladje Grasshopper in Les Searle z ladje Dragnoflv. Za pripoved o Judv so se odločili nekega mrzlega februarskega večera leta 1970. ko so se kot ponavadi zbrali, da bi obujali v svojem klubu spomine na nevarne čase. ko so še pluli na majhnih vojnih ladjih po Jangce j u • Kot pravijo - Judy je bila čisto navaden pes in vendar ni bila čisto navaden pes PRVA IZKUŠNJA Ni imela imena — pravzaprav ni imela sploh ničesar razen velikih rjavih oči. ki so govorile »Po-ližem ti čevlje, če me ne brcneš«. Imela je vlažen, šilast smrček in rep. ki je pomigal ob najmanjšem znamenju prijaznosti. Tudi doma ni imela. Nekaj časa je prebivala v škatli iz lepenke za kitajsko trgovinico. Potem pa so fepega dne prišli Japortci, skregali so se z lastnikom trgovinice, prepir je rodil pretep in trgovinica se je sesula. Judv, ki se je skobacala iz škatle, pa je bila deležna krepke brce japonskega škornja, ki jo je vrgla med smeti onstran ceste. Judv se je hitro učila. Zdaj je vedela, da se je najbolje kar potuhniti med smetmi in počakati na boljše čase. Nenadoma jo je poklical glasek male Lee Ming. Njena mati je delala v šanghajskih pesjakih in Lee Ming je Judv odnesla tja. Z britansko uradnico, ki je kmalu odkrila, da je Judv psička, ki je pred nekaj časa pobegnila iz pesjakov, sta psički tudi izbrali ime. Judv, kajti I^ee Ming jo je klicala po svoje, Šudi. VOJAŠKI ŠKORENJ PRITISKA Jeseni 1936 je Šanghaj že občutil veter, ki je naznanjal velike spremembe. Strah zbujajoč veter, ki je nekaj mesecev pozneje zdivjal prek Kitajske, prinašal smrt in uničenje, krogle in bajonete, zbujal strah v svetu, ki pa je dogodke gledal od daleč, ne da bi posegel vmes. Imperialistična Japonska si je že pretegovala mišice in se pripravljala za prevzem oblasti v vzhodnem delu sveta. In z zavzetjem kitajskih pristanišč je prvič udarila svoje, prihodnje velike nasprotnike — Britance in Američane. RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR gradili in obdelovali svoja polja brez strahu za lastno življenje. Zahteva po miru, ki je nenehno prisotna tudi današnji dan. Zlata Volarič je pisala že na učiteljišču, vendar svojih leposlovnih del ni nikoli objavljala. Povest Koraki je njeno daljše pripovedno delo. Omenimo naj še, da je lani sodelovala tudi na srečanju literarnih ustvarjalcev v Gradišču v Slovenskih goricah. Pripoved o Jugovičevi družini od-slikava tudi njeno življenjsko pot. Rodila se je leta 1930 v Mariboru, staršem, ki so prišli iz Slovenske Istre in se kasneje naselili v Prek-murju Med vojno je bila vsa družina - mati, oče in pet otrok -preseljena v madžarsko taborišče Sarvar, od koder se mlajša sestra ni vrnila. M. Volčjak IZIGRANA SMRT INSUŽNOST Martin Prešeren I rrs- vara* ti adr »Ali si jih videl, hudiče?« se je oglasil Cene. »Kaj mislite, kaj se dogaja pri nas na Gorenjskem?« je s skrbjo sna*-, val Jaka. »Ali mislite, da so Nemci res že prekoračili meje? Kai Jože?« »Hudič vedi, komu bi verjel, ali radijskim poročilom, ki u paniko med vojsko, ali pa našemu mirnemu premikanju. Ne vem ti voriti«. »Sicer smo pa Bogu za hrbtom in hudič vedi, kje so Nemci in I «•«).,.r je odgovarjal Marko. "imtaintr Nekateri vojaki so se po preletu nemških avionov zopet razporedili \ svoja mesta k vozovom, drugi pa so sedeli na prisojnem obcestnem paroN in jedli ter pili vino iz čutaric. »Kam so odšli oficirji? Prav nobenega ni videti«, je vprašal Jak* »Šli so pogledat, kje bomo ložirali«, je vedel povedati Cene. Jože, Marko, Cene in Jaka so še naprej počivali in ugibali ka x iz vsega tega, kakšen bo konec enote, kje in kdaj, saj je Že skrajni o* da se nekaj zgodi. Proti koloni sta prijahala dva oficirja, za njima pa * prišlo peš nekaj vojakov in podoficirjev. Vojaki in živina so bili ms* spočiti. Prišlo je povelje, da enota nadaljuje pot le za streljaj daleč do sik vasi. Kolona je krenila počasi ob vpitju vozarjev in udarcih po živin a cvilečih kolesih. Po krajšem času se je ustavila ob robu ceste pod maja* vasjo Korenitko. Vasica je stala sto metrov nad cesto, na večjem anf* cerkvico, h kateri je vodila strma kolovozna pot. Dežurni je obšel vsoksV no in pojasnjeval, da bo enota prenočila v vasi, ki je vidna vsem ast strma, zato bo treba delati preprege za druge, težko obložene vozove V*P dal je tudi, da bo treba hiteti, da se bodo do noči namestili v vasi EaoO bo premikala v vas po deset voz naenkrat, vojaki pa so dolžni di *l pomagajo ročno, ker druge pomoči ni in tudi hitreje bo šlo. »Kako bomo dosegli vas po tej strmi poti, sem pa res radoveden« »| rekel Marko Jožetu. »Vojska vse naredi, boš videl, kako bo to šlo. Voz za vozom potiskali v ta breg pa bo šlo«, je razlagal Jože. Res se je začelo tako, kot je rekel Jože. Štabni vozovi so se ore k prvi. Vojaki so pomagali potiskati vozove. Tudi Jože in Marko sta iSlh* vrsto Vojaki blatni, umazani, poraščeni in utrujeni so zgrabili za*snan* in z vso silo rinili voz v breg, vozar pa je tolkel po konjih in vpil na n* Jože in Marko sta napela tako kot drugi vojaki vse sile, da bi TlSiS dosegli vas. Potne srage so jim drsele po obrazih in le komaj jim • človeškimi napori uspelo voz za vozom spraviti na določena mest* * Po več urah je bila enota z vprego in vozmi v vasi. Pričelo" * * t*i meščanje vojakov, živine in voz. Vojaki so se vselili v hiše in^sšoM^ živina v hleve ali pod kozolce, pred tem pa so vojaki ročno nam#>«HiT2 ve pod skednje ali podstrešja kozolcev. Kuhinja se je namestila nr^tilt lopo, podobno dvojnemu kozolcu, ki je bila naslonjena na velik^fcJSE hišo. Intendanti so razmeščali hrano prav tako pod lope, druiri ."T. odšli po hišah in prosili za drva. Uredili so si provizorično mizo \L.V°*** iz nekaj colarskih plohov. Tudi vaščani so pomagali, otrobi ^-Staw^Ti radovednost. Jože in Marko sta se namestila v neki zapuščeni h^i^t ' bilo žive duše. Zakaj ni bilo nobenega stanovalca, nista spra V't nesla sta sem svojo osebno prtljago, nato vojaške kovčke, v kate dokumenti in spiski oddanega orožja in oblek ter obutve PQ * ■ 5 uredila provizorično pisarno. V hiši ni bilo posebne opreme- velik °"w : miza, stenska klop ob zidu in velika kmečka skrinja. To hi£f pokazal neki domačin, ni pa povedal, zakaj je prazna. Markov i voz sta stala poleg hiše pod zasilno streho. Udobno sta se nam^J? iJ vojaško kramo sta položila na dokaj veliko kmečko peč, puške p v kot sobe. Še pred nočjo sta organizirala prenos orožja, rn preostale uniforme ter obutve v veliko kmečko vežo te prazne hiši" w''si ItllPlM V«l/ nmetnrnii r\lrrta o/-. Kila nrulnKna linam falrn _ - ti Si imela več prostorov, okna so bila podobna linam, tako da so bil* bolj temačni kot svetli, kar pa Jožeta in Marka ni motilo. Cepra ^*l§ vojaki po skoraj neprespani noči utrujeni in zaspani, so vsii b«U* opravljali odrejena dela in postavljali straže. Kuharji so se prav t 'k** dela, da bi bila čim prej večerja, ker je bil potem napovedan zbor n je večina vojakov pospala po šupah in skednjih. Jože in Marko staMfck sosednemu kmetu in prosila n\ nekaj otepov slame, da si uredita lSL Kmet jima jih je rade volje dai Odšla sta tudi do dežurnega in d obih a* vsak svojo konjsko odejo, ki je bila še enkrat večja od običajne. L^red la'** si ležišča v sosednji kamri na podu in se kar oblečena ulegla. Prišli xi Ja* in Cene, za njima pa še Marjan. Prosili so Jožeta, če bi tudi oni lahko** nočili tukaj, ker je dosti prostora. Jože ni odklonil, še celo povedal lirr ' kam naj se obrnejo, da dobijo slamo za ležišča. Cene je od nekod nnat* manjšo sekiro in žeblje, jih zabil v steno ter nanje obesil plašče in dn# vojaško opremo. Tudi za Jožeta in Marka je Cene uredil tako. fcot w v. treba. Zlata Volarič: KORAKI Zlate Volarič nam prav gotovo ni treba posebej predstavljati. S svojimi slikami se ni dodobra uveljavila le na Gorenjskem, temveč tiidi med naivnimi slikarji Jugoslavije. Njene nežne, subtilne slike so kot pravo nasprotje kiparskemu snovanju njenega moža Jožeta Volariča, ki oblikuje skulpture iz kovine. Nasprotje, v katerem lahko najdemo ravnotežje. Toda danes vam želimo spregovoriti o Zlatinem pisateljevanju. V prihodnjih številkah našega časnika bomo namreč objavljali odlomke iz njene knjige z naslovom Koraki, ki jo je letos založilo CZP Kmečki glas iz Ljubljane. Povemo naj še, da je Zlata Volarič besedilu dodala tudi ilustracije. V posvetilu h knjigi je zapisala: »Knjigo Koraki posvečam svoji materi, ker mi je dala vse, kar imam, in vsem tistim ljudem, ki so z garanjem in s pogumom v boju za pravico, svobodo in človečnost uspeli.« Povest Koraki je pripoved o težavnem življenju Marije in Ivana Jugovica ter njunih otrok, kako se pogumno upirajo težavam, ki jih prinaša življenje. Mlada zakonca se odpravita skrivaj iz Kopra čez ita-lijansko-jugoslovansko meio in pešačita vse do Maribora. Marija je noseča, vendar hrabro premaguje neprijetnosti dolge poti, na kateri je spremlja sneg, mraz, lakota in orožniki. V Mariboru ju sprejmejo prijatelji Šorgovi in od tam gresta v Haloze, kasneje pa še naprej v Prek murje. Zdi se, da se bo življenje na posestvu umirilo, toda bliža se druga svetovna vojna. Junija 1942 odpeljejo madžarski fašisti vso Jugovi-čevo družino ter prebivalce petih slovenskih vasi iz okolice Lendave v medžarsko taborišče Šarvar in od tam nekatere naprej na Hrvatsko. Jugovičevi se zaposlijo na velepo-sestvu Kliška Ada pri Osijeku, kjer najdejo poleg dela tudi nove prijatelje in sodelujejo v narodnoosvobodilnem boju. Po osvoboditvi vaščani Tenja žele, da ostanejo pri njih, toda domotožje je močnejše. Vrnejo se v Slovenijo. Na videz preprosta vsebina torej, ki pa ima vrednost v človeških odnosih in v opisu dela, ki je v človeškem življenju vsekakor na prvem mestu. Delo ohranja človekov ponos. V boju za obstanek včasih obupa, vendar najde v sebi dovolj skrite moči, da vzdrži in p re-maga vse ovire. Dokler ne zaide v težave, niti ne ve. koliko moči ima v sebi. Koraki je zgodba o življenju slovenske družine, ki mora iz rojstnega kraja tako kot mnogi drugi v svet s trebuhom za kruhom. Razlogi, da so se Slovenci izseljevali so bili seveda različni, vendar so se vselej pogumno borili za svoj prostor pod soncem. Zlata Volarič v knjigi izpoveduje tudi misel, da delovni človek ne želi vojne, ker v njej vsi trpijo, saj prinaša le gorje, smrt in uničenje. Posebno ljudje, ki so vojno preživeli, hočejo mir, da bi lahko ustvarjali, IVAN JAN-SREČKO 13 KOKRSKI ODRED Ocena sodelovanja Kokrikega odreda z 2. grupo odredov ob njenem prehajanju čez sektor Kokrikega odreda Pri prehajanju 2. grupe odredov čez operativno ozemlje Kokrškega odreda ie treba zdaj ugotoviti vzroke obnašanja obeh enot, voditeljev obeh grup in borcev Kokrškega odreda še posebej, to še zlasti zato, ker je veliko tedanjih medsebojnih obtoževanj ostalo ne-nerazčiščenih. Pripravljanje hrane in prepelja-vanje oddelkov 2. grupe odredov prek ozemlja Kokrškega odreda je potekalo v času najhujše okupatorjeve ofenzive na Gorenjskem. Napadajoči Nemci so posamezne borce 2. grupe odredov ujeli kmalu po njihovem prihodu na Gorenjsko. Postopoma so Nemci ujeli tudi nekaj borcev 1. grupe odredov in na osnovi nekaterih njihovih izjav prišli do ugotovitev, kje in kako se gibljejo oddelki 2. grupe odredov. Hud udarec je pomenil tudi prehod glavnega vodiča Kokrškega odreda Mihe Perka k Nemcem. Gestapo in policija sta ujete partizane zasliševala vse od škofjeloških zaporov do Kranja in Begunj in jih — razen dezerterjev — strahovito mučila. Zaradi tega so Nemci našli in izpraznili vsa skladišča s hrano, ki je bila v Karavankah pripravljena za prebija jočo se 2. grupo odredov. V takih razmerah so imeli oddelki 2. grupe odredov pogoste žrtve, tudi zato, ker borci niso poznali terena. Vendar _še dandanes nekateri ne verjamejo, da je Kokrški odred za 2. grupo odredov resnično pripravil hrano. Zaradi silovite nemške ofenzive, različnih izdajstev, žrtev in naporov so v borcih in zlasti v poveljstvih enot 2. grupe odredov vznik-nila številna sumničenja in nezaupanja, ki so zaradi vse večjih stisk v obeh smereh prehodov neprestano naraščala in potem niso imela več meia. V takem vzdušju je seveda neprestano prihajalo do nesporazumov in tudi nasprotij, zaradi katerih so gorenjski partizani tedaj prišli v slabo luč. Toda spričo nemške ofenzive in njiho> silja nad prebivalstvom ne 1 ir ' 2 grupa odredov tedaj na Gona skem nista mogli izvršiti začrta** nalog, dasiravno sta jib „^ izvajati z veliko zagnanostjo Ce so vodiči pod Krvave*-Simonovim bataljonom in < i; bom grupe vred 13. avgust^ y zašli v sovražnikove zasede kie* * med borci 2. grupe odredov V tudi sami, je to le en dokaz več"" so bili predani borci za aaaTsa bodo. Tudi oni so bili Žrtve * dajstva. Zato pa sta vodiča Kranjce"** bataljona, ki se je zaradi noaft* zapore v Karavankah nad Trača* moral prevreči celo na Koroško svojo previdnostjo vsaj trikrat m spevala k temu, da enota * doživela večje katastrofe. Stan cv renjski partizani so je r^jjU: nemške zvijače in njih taktiko, si* so bili kljub hrabrosti tudi pr**v ni. Kokrški odred je torej naloav t jih je dobil v zvezi s prehajanjaaa 1 grupe odredov prek njegovega ca* rativnega ozemlja, izvršil v --*-*» in z velikimi napori. Toda i napore je sproti izničevala nemška ofenziva, predvsem pa .-lična izdajstva^ ki so bila odreda« stalni spremljevalec. Iz vsega tega so se torej pora*' Škodljivi nesporazumi in naspreoa. ki pa jih v danih razmerah n: N mogoče takoj in ustrezno ugisšr- vati KONKi -L J*K. 27 OKTOBRA 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7.STRAN G LAS Komemoracije ob 1. novembru JESENICE RADOVLJICA f>vednja žalna svečanost bo v petek. U). oktobra. ol> U"" v opnminskem parku oh grobišču padlih borcev na •••a, KRANJ žalna svečanost bo v petek. 30. oktobra, ob I uri na Trgu revolucije v K raniti rVaJs* - \ četrtek. 29. oktobra, ob I ">. uri na |K»kopa-• Kranju ^•aatvar - v četrtek. "29 oktobra, ob l«.l"> pri centralnem '''••tiku v Preddvoru Trktjt _ v petek. .'«> oktobra, oh Ml uri pred spome-"Wn NOB na pokopa liscu v<*OYoaai stolp — v petek. «> oktobra, ob I O. uri pri a*"*roku padlim na Mali Rupi bukovo - v petek, "to oktobra, ob 17 uri pri spomin- Osrednja žalna svečanost bo v nedeljo. 1 novembra oh 1(1. uri na grobišču talcev v Dragi, ob II uri pa v graščinskem vrtu pri grobiAču talcev v Begunjah Pokljuka - v četrtek. 29 oktobra, ob II. uri pri spomeniku in grobišču padlih borcev III bataljona PreAemove brigade na Pokljuki Srednja Dobrava - v ćetrtek. 29. oktobra, ob IH. uri pred spomenikom Staneta Žagarja Radovljica — v četrtek. 29. oktobra, ob lf>. uri pri spomeniku padlim borcem NOB v graščinskem parku v Radovljici Lesce - v četrtek, 29. oktobra, ob 1« uri pri spomeniku NOB naspmti skladišča pohištva trgovine Murka v Lescah Podnart — v soboto, .11 oktobra, ob 17 uri pri spomeniku padlim na OvsiAah Gorje — v nedeljo. I. novembra, ob 9. uri Zasip - v nedeljo. 1 novembra, ob 9. uri Bled - \ nedeljo. 1 novembra, ob 10. uri v petek. oktobra, oh lb\ uri v spominskem ^jaita - v petek. 30. oktobra, ob lb.:tt> pri centralnem ''»Viriku na pokopališču v Zgornji Besnici °Wt*k - v petek. :V). oktobra, ob 1« uri pri centralnem Tnataik - v petek. «» oktobra, ob 17 uri pred spomin-*■ dežjem fohrfk - v petek 30. oktobra, oh 17. uri v spominskem Posije - v soboto. 31. oktobra, oh lb uri na |x>kn-\ soboto. M. oktobra, oh 15«) pred domom " <*eta viaoko - soboto. 31. oktobra, ob 17. uri pri centralnem. -**|i«niku pred Zadružnim domom Na - v soboto 31. oktobra, oh 16.30 pn spomeniku pri - i*»nko - v soboto. H. oktobra, oh 18. uri pred spo->"kom padlih borcev na -Jezerskem Dapl^e _ v nedeljo. I novembra, oh 10 uri pri cen-"*™«m Rpomeniku kkaiea - v nedeljo. 1 novembra, ob 9. uri pred spo-v^*wi NOB v Zabnici - - v nedeljo. 1. novembra, ob 11 uri pri central-^ 'Pomeniku na pokopališču Mokrica - v nedeljo. 1. novembra, ob 10. uri na poko- pred spomenikom Naklo - v nedeljo. I. novembra, ob 10. uri pri centralnem ceniku pri WZ ***** - osrednja proslava v nedeljo. 1 novembra, oh ,Jn pri centralnem spomeniku Teiatjte - v nedeljo. I. novembra, ob 9. uri pred spomin-obeležjem ŠK. LOKA Osrednja žalna svečanost bo v nedeljo, I novembra, ob 9. uri pred Domom Zveze borcev v Skofji Loki Hotavlje - v petek. 30. novembra, ob 15. uri pri spomeniku in grobišču na Hotavljah Godeiič - v nedeljo. 1 novembra, oh 10.311 pred spomenikom na Godešiču Trebija — v nedeljo. 1 novembra, ob 9 uri pri spomeniku na Trebi j i TRŽIČ Osrednja žalna svečanost bo Tržiču v nedeljo 1 novembra ob 10. uri na grobišču borcev na pokopališču Podljubelj - v soboto. 31. oktobra, ob 16. uri pri Dom., družbenih organizacij v Podljuhelju P mu Krite — v nedeljo, 1. novembra ob s •«> •• na grobišču talcev v Križah P" sP°m™»ku in Kovor- v nedeljo, 1 novembra, ob 10. Kovorju uri pri spomeniku Lom - v nedelo 1. novembra, ob 15 uri pri Domu družbenih organizacij v Lomu Brezje pri Tržiču - v nedeljo, 1. novembra, ob 9 uri pri Domu družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču Lese — v nedeljo. 1. novembra, ob 9. uri pri spomeniku v Lesah 5VESCEVALEC VUČKO 14 Jelo Peternelj k? "V 3P0S0ĆILO HCTLERJEVIH ENOT JE NA FRONTI. MEDTEM KO SO B«0TE NEOIĆEVE -SRBSKE ... DRŽAVNE STRAŽE- g»«E ZARADI "^WWVA M PANIKE POSADKA V MESTU JE MOĆNO OKRNJENA. GLAVNINA ~ PONOVNO ČESTITAMO. POlSĆITA TAK POLOŽAJ. DA BOSTA OB NAPADU NA MESTO PREK RADIJSKE POSTAJE V00ILA NAŠ TOPOVSKI OGENJ. IN TO NA NAJPOMEMBNEJŠE SOVRAŽNIKOVE Razstava ob natečaju ZN Drulovka Kranj'Včeraj popoldne so v avli skupščine občine Kranj odprli razstavo natečajnih rešitev za zazidalni načrt Drulovka. Do roka, to je do 21. septembra letos je prispelo šest ponudb, od katerih je žirija, ki jo je imenoval razpisovalec natečaja Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Kranj, nagradila dve ponudbi, ki sta najbolj ustrezali razpisanim kriterijem ocenjevanja. Najboljšo ponudbo je po mnenju žirije poslalo Projektivno podjetje Kranj, drugo mesto pa je prisodilo Zavodu za izgradnjo trga revolucije Ljubljana. Poleg obeh nagrajenih natečajnih del pa bodo do ponedeljka, 6. novembra, na ogled tudi vsa ostala natečajna dela za zazidalni načrt Drulovka. V Kranju se tako pravzaprav prvič dogaja, da se zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko izbira iz ponudb na natečaj. Nova stanovanjska soseska Drulovka bo zrasla na okoli 20 hektarih za kmetijstvo neuporabne zemlje: gozd v tem predelu ni primeren za gospodarno izkoriščanje v bližini bo zgrajena tudi kranjska čistilna naprava, tako da komunalna ureditev ne bo problem. Prav tako je področje tudi dokaj blizu kranjske industrije. Za individualno stanovanjsko gradnjo je na tem kompleksu predvidenih okoli 10 ha, to je za približno 200 hiš, del stanovanjskih površin pa je predviden tudi za blokovno gradnjo, to je za okoli 140 stanovanj. M. RIBIČI VABIJO NA PREDAVANJE Kranj — Ribiška družina Kranj prireja v petek, 30. oktobra ob 17. uri v prostorih Ribiške družine na Stritarjevi cesti v Kranju predavanje o varstvu voda. Predaval bo dr. Avguštin Lah, priznani strokovnjak za varstvo okolja. Črtomir Zoreč POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH (20. zapis) Iz I^eš — središča »gorenjske Vipave« — vodi danes kar lepa pot navzgor, k sloviti razgledni cesti pod Dobrčo. Ta kratki cestni odcep je Leše resnično približal Tržiču — prej so s potmi in opravki težile k Radovljici. HUDI GRABEN Zaselek ob cesti Tržič—Begunje, prav blizu odcepa nove vpadnice, ki vodi v dolino, v Leše, je resda majhen — toda zaradi hitre hudourniške vode, ki je pod imenom Lešanščice pridrvela s strmin Dobrče in dolga leta gnala več mlinov in žag pa tudi malo elektrar nico, je bil kraj kaj pomemben. Le zakaj so morala vodna kolesa obstati, ko je vendar vodna moč tako na voljo in poceni? Kaže, da si je Hudi graben v teku zadnjih sto let kar občutno opomogel. Pred leti ie tu živelo le 10 stalnih prebivalcev, danes jih je 70! Hudi graben — zdaj reguliran hudournik nad Lešami. imenovan tudi Les"čanka. Doba sovražne okupacije se je okrutno dotaknila tudi tega drobnega zaselka pod zeleno Dobrčo. V hiši, ki nosi tablico št. 3, tik ob deročem potoku, se je v letu 1944 zadrževal vod Vojske državne varnosti (VDV). V novembru taistega leta je sovražnik hišo obkolil in napadel Eartizane. Le-ti so obroč sicer pre-ili, a kljub temu je v grapi nad hišo padlo sedem borcev. Na dogodek zdaj spominja lep spomenik, tik ob hiši, sredi cvetočega skalnjaka. POT NA BISTRICO Bistrice, novodobnega tržiš-kega predmestja. Vendar se moram prej z besedo ustaviti na 675 m visokem griču, na katerem stoji starostavna cerkvica sv. Jurija. To je oni junak iz pobožne legende, ki je s sulico prehode) strašnega zmaja — človeštvu pa vsako leto pomenja njegovo ime prihod pomladi, s cvetjem in zelenjem. Kaže, da je bistriška cerkvica zelo stara, saj ima še gotski prezbiteri j in lepo poslikan raven lesen strop. Verjetno je cerkvica sv. Jurija stala že v 15. stoletju, kase ti ran slikan strop pa ie datiran z letnico 1698. Pod beležem so v zadnjih letih odkrili freske Jerneja iz Loke (16. stoletje). Sodelavci kranjskega Zavoda' za spomeniiko varstvo so leta 1964 prišli do zanimivega odkritja. Med obnovitvijo stropnih nosilcev se je pri snemanju stropnih kaset razodel dotlej skriti, a starejši prvotni gotski slikani strop. Tega so uporabili za osnovo, ko so ob koncu 17. stoletja, z uveljavljanjem novega likovnega sloga, pritrdili nanj renesančno občuteni zgodniebaročni karetirani strop, ki je barvno in oblikovno bogatil prostor preproste enoladijske cerkve. Danes se nahaja kase t i ran i strop iz cerkvice sv. Jurija v cerkvici sv. Jožefa v Tržiču. Dve spominski plošči sta pritrjeni na vnanjo cerkveno steno pri sv. Juriju. Prva je namenjena spominu na jubilej — 500 letnico ljubljanske škofije, druga pa se nanaša na obstoj nekdanjega gradu Gutenberga, čigar razvaline še stoje v neposredni bližini cerkve. Besedilo pove: Na gradu Gutenberg, h kateremu je pripadala cerkvica sv. Jurija, se je rodil Žiga grof Lamberg, ki je bil prvi ljubljanski škof od 1463 do 1488. Velika podoba sv. Krištofa na vnanji cerkveni steni je delo slikarja Matije Bradaška. GRAD GUTENBERG Vljudski govorici bolj znan kot Hudi grad, je bil zgrajen že v 12. stoletju. Posest je bila last rodbine Lambergov, ki je na nekdanjem kranjskem imela več gradov. Gutenberg nad Bistrico je najbrž razrušil silen potres leta 1511. Val-vazor je videl od gradu le še razvaline. Rodbina Lambergov se je preselila že prej na Kamen v dolini Drage nad Begunjami. _ A ne le prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg, tudi Krištof Lamberg, zmagovalec nad celjskim Vitovcem, je z imenom vpleten v našo zgodovino, v znano ljudsko pripovedno pesem o Pegamu in Lambergerju. Hudi grad — le zakaj Morda v zvezi s pravljico o zakleti grajski hčeri, ki je bila »lepa kot gavtroža. skopa pa tako, da še hudiču ni privoščila vrvi, da bi se obesil«? Ko so se nekoč grajski umaknili pred sovražnikom, je skopa grajska gospodična šla v klet, sedla na sknnjo z zlatom in srebrom — ter tam ostala za vedno, spremenjena v veliko strupeno kačo, ki bojda še danes vznemirja radovedneže, če zaidejo med stare grajske zidove. pomnik sedmim padtim borcem VDV pri hiši Hudi graben št. S. Spominska plošča je vdelana v vrh lepo zasajenega skalnjaka. P "umna C LAS 8.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 27. OKT Čeprav je bila sobota mrzla, seje na stadionu Stanka Mlakarja na tretjem množičnem teku v maratonih zbralo nad osemsto udeležencev. Start je bil za teke na 42. 21 in 10 kilometrov skupinski in za vse kategorije Tretji množični maratonski tek »Treh src« Uspeh v vseh ozirih KRANJ — Organizatorji letošnjega tretjega množičnega teka »Treh src« so se izkazali! Brez spodrsljaja so spravili pod streho to množično prireditev. Z roko v roki je delal organizacijski odbor, atletski delavci AK Triglava in zbor kranjskih atletskih in smučarskih sodnikov. Čeprav vreme ni bilo idealno za ta množični tek. pa se je na startu zbralo nad osemsto- Kitdeset udeležencev iz Slovenije in rvaike. Tudi v tem pogledu je bilo zadoščeno vsem. Udeleženci so si po svoji pripravljenosti izbirali proge, ki so bile dolge 42, 21 in 10 kilimetrov Tek na 42 in 21 kilometrov je bil hkrati tudi uradno slovensko prvenstvo. Na najdaljši progi se ie za naslov zmagovalca potegovalo nad stoštirideset udeležencev, ki so bili v vseh krajevnih skupnostih, v katerih je potekala proga, toplo pozdravljeni. Nič manjšega aplavza niso bih deležni tudi tekmovalke in tekmovalci na 21 in 10 kilometrov. Maraton-5*1 tek ie postregel z izvrstnimi rezultati. Ze kmalu po startu se je odcepila trojka ki je nato diktirala tempo. V ospredju so bili v konkurenci članov do štirideset let Manborčan Krempelj, član ljubljanske Olimpije Svetlan Vujasin in Kranjčan Dušan Mravlje. Ti trije so si že na polovici proge pritekli lepo prednost, toda v ospredju je bil vedno Mariborčan Krempelj Ta si je do končnega cilja na stadionu Stanka Mlakarja priboril več k°* desetminutno prednost. Nič manjše borbenosti ni bilo med tekači nad štiri- Vojak Mladen Kršek je bil v teku na 21 kilometrov, ki je štel tudi za slovensko privnstvo najhitrejši. Zmagal je v kategoriji članov do 50 let I* $ sm&e3 mi I!** Mariborčan Marjan Krempel je na 42 kilometrski progi dokazal, da je naš najboljši maratonec. Zmagal je z odličnim časom v kategoriji članov do 40 let deset let in tudi dekleta so dajala ton temu našemu najdaljšemu teku. V malem maratonu je pri moških v najnižji kategorji največ dosegel vojak Mladen Kršek, ki je za to 21 kilometrsko Krogo potreboval nekaj več kot uro časa. led veterani nad štirideset let je bil najhitrejši Kranjčan Rok Stros, medtem ko {e na tej progi med članicami zmagala 'tujčanka VindiS, med veterankami pa je bila najhitrejša Milena Zigorf iz Ljubljane. Najboljša udeležba je bila na trim teku na deset kilometrov. To je bil res pravi trim tek. Franjo Komac pa je za to Rrogo potreboval nekaj več kot pol ure led temi udeleženci smo videli kolesarje, smučarske tekače, vaterpoliste in tudi tiste, ki so si naložili že šestdeset let. Teklo je skoraj vse. Tudi cele družine z mamicami, očeti in otroci. Rezultati — 42 km za prvenstvo SR8 - člani do 40 let: 1 Krempelj 2:26,14, 2. Vujasin 2.36,57, 3. Mravlje 2:40,44: člani nad 40 let: 1 Kovač 2:56,01. 2. Kušar 3:00,31. 3. Bolka 3:00,52: članice nad 20 let: 1. Modic 3:39,19, 2 Kavčič 3:48,07, 3. Pogačnik 3:56,07: veterani nad 60 let: 1. Mlinar 3:48,14, 2. Konštatin 3:49.36; člani 21 km - do 40 let: 1. Kršek (JLA) 1:10,35, 2 Cmok 1:11,59, 3. Menkovič (JLA) 1:12,36; veterani nad 40 let: 1. Stros 1:14,32, 2. Bartolj 1:19,38, 3. Košnik 1:20,13: članice do 40 let: 1. Vindiš 1:25,24, 2. Šverc 1:26,55, 3. Babic 1'31,04; veteranke nad 40 let: 1. Zigon 1:41.10, 2. Lužnik 1:43,40. 3. PalovSnik 1:50,28, trim tek na 10 km: člani: 1. Komac 33:24 . 2 Kalan 33:31. Tršan 33:46: ženske: 1. Dernik 39:48. 2 Sedija 40:54. 3. Bauman 41,16. Besedilo in slike: I) Humei Rokomet Vodijo tržiški veterani Kranj - V občinski rokometni kgi so do sedaj odigrali osem kol V vodstvu so Se vedno brez poraza veterani Tržiča V derbi srečanju petega kola v Križah so zmagali domačini nad doslej vodečo ekipo Britofa. Točke v gosteh so osvojili tuoi rokometaši Krvavca, Veteranov, Tržiča in veterani Save V šestem kolu so rokometaši Križ v gosteh premagali veterane Save uspešni v gosteh pa so bili tudi rokometaši Britofa V sedmem kolu so rokometaši kranjskih Veteranov osvojili obe točki na Golniku, v osmem kolu pa je bil derbi vodečih ekip veteranov Tržiča in Križev Ob polčasu so bili boljši gostje, na kraju pa so zmagali domačini s tremi goli prednosti. Rezultati: - 5. kolo: Sava Krvavec 28:28 (14:10), Zabnica vet : Veteran' 23-37 (10:14), Duplje i Tržič vet. 17. £3 (8:10>, Storžič Besnita 26:18 (14:101. Gumar : Sava vet 27:28 ( 9:16), Križe Britof 22:21 (10:9), «. kolo - Krvave« Britof 23:29 (12:15) Sava vet. : Knže 20:28 (12:16). Besnica Gumar 26:22 (15:8), Trtic vet. : Storžič 16:14 (8:8): Veterani : Duplje 21:17 (9:9), Sava : Zabnica vet 25:24 (11:15) 7 kolo: Duplje : Sava 21:14 (9:8(, Storžič : Veterani 20:20 (10:9), Gumar : Tržič vet. 26:28 (16:13). Križe : Besnica 29:17 (13.8), Britof : Sava vet. 23:20 (13:10). 8. kolo: Krvavec : Sava vet. 27:26 (12:13), Besnica : Britof 23:27 (8:12), Tržič vet. : Križe 25: 22 (9:11). Veterani : Gumar 23:23 (15:11), Sava Storžič 18:21 9:10), Zabnica . Duplje - ni bilo idigrano. V vodstvu so rokometaši veteranov Tržiča s 16 točkami pred Britofom 14. Veterani 12 itd. J. Kuhar Smučarski skoki Tri prva mesta za Triglav Kranj - Na 15-m plastični smučarski skakalnici v Stražišču je bila v sobotn zaključna letošnja prireditev v smučar skih skokih za najmlajše kategorije. V konkurenci okoli 40 mladih skakalcev so imeli največ uspeha Kranjčani. Rezultati: mlajši cicibani: 1. Zupan (Triglav). 2. Fras, 3. Čeme (oba Ilirija). 4 K Bukovnik (Triglav) starejši cicibani 1 Jagodic (Triglav). 2. Zumer (Triglav). 3 Batistič (Triglav). 4. Kopač (Ziri). 5 Tnplat (Bled). 6. Rozman (Triglav), 7 Alič (Ziri), 8. Ambrožič (Bled), 9 Vehar (Ziri). 10. Štele (Triglav), mlajši pionirji: 1. M. Rančigaj. 2. Senk. 3 B Bukovnik. 4 Krasnič. 5 Dežman. 6 Kokalj (vsi Triglav) itd J. J. Triglav zmagal v Trbižu Trbiž - Z zadnjo tekmo male turneje treh dežel se je v nedeljo v Trbižu na novi 30-m skakalnici pokriti s plastiko končala letošnja mednarodna sezona tekmovanj na plastičnih skakalnicah. Na zadnji tekmi mladih skakalcev treh dežel Avstrije, Italije in Jugoslavije so imeli največ uspeha mladi skakalci kranjskega Triglava, ki so tudi preprečljivo zmagali v ekipni konkurenci. Rezultati — cicibani: 1. Jagodic (Tri-,glav), 2. Knafelj (Jesenice), 3. Zwitter (Zahomec), 5. Zupan (Triglav); mlaji pionirji: 1. Martina (Trbiž),... 4. Ga-šperin (Jesenice), 8. Globočnik (Triglav). 10. Mezeg (Triglav); starejši pionirji: 1. Platzer (Pliberk),... 3. Smki (Jesenice). 4. Dobnikar (Triglav), 7. Kaltenekar (Jesenice), 8. Marjanovič (Jesenice), 10. Rančigaj (Triglav), 14. Remic (Triglav), 15. Lipar (Triglav) 16. Baloh (Jesenice). Ekipno: 1. Triglav 1096,6, 2. Trbiž 923.6. 3. Jesenice 754,3. 4. Zahomec 738,9. J J Tržiške športne vesti Namizni tenis — Sekcija za namizni tenis pri TVD Partizan Križe je pripravila letošnje občinsko prvenstvo Tržiča v namiznem tenisu. Prvak je postal Dragan Manjulov (Križe), najmlajši udeleženec tekmovanja in izredno nadarjen igralec, pred Pre logom (Bistrica) in Muzikom (Križe). Pri ženskah je zmagala Mojca Teran (Pristava) pred Natašo Teran (Tržič-mesto) in Benčino (Kovor). Nastopilo je 24 moških ter enajst žensk. Tenis - TVD Partizan Križe je na teniškem igrišču Toneta Zaplotnika v Sebenjah izpeljal občinski turnir v dvojicah. Nastopilo je 16 parov. Zmagala sta Peter in Marjan Jazbec (Sebenje) ped paroma Keršič-Hafner in Vidovič-Nadi-šar. Šah - Tržiški šahisti so se pomerili v simultanki z mojstrom Ivom Bajcem. Odigrali so jo na 26 deskah, končni izid pa je bil 22:4 za mojstra Bajca. Edino zmago je dosegel Boris Kogoj, remizirali pa so Leon Janškovec, Stane Valjavec, Štefan Gubic, Dušan Borštar, Miro Novak ter Peter Mali. Več kot tisoč sodelujočih - Ob prazniku štirih tržiških krajevnih skupnosti — Križe. Pristava, Sebenje in Se-nično — so v TVD Partizan Križe pripravili obsežen program športnih prireditev, ki se jih je udeležilo več kot tisoč nastopajočih. Rezultati kegljanja — borbene partije 10-članskih moških ekip: 1 Sebenje, 2. Senično, 3. Pristava, 4. Križe borbene partije 6-članskih ženskih ekip: 1 Pristava. 2. Križe. 3. Senično, 4. Pristava: rokomet — turnir generacij: 1 Veterani B, 2. Križe, 3. Vetarani A; balinanje: 1. Križe. 2. Ravne I, 3. Ravne II Sporočili ste nam Šenčur prvak — Kadeti Gorenjske so zaključili letošnje košarkarsko gorenjsko prvenstvo. Nastopalo je Sest ekip iz Škofje Loke, Kranja, Gorenje vasi, Jesenic in Radovljice. Šenčur in Lokainvest sta osvojila enako število točk, zato sta odigrala Se dve tekmi v Šenčurju in Skofji Loki. Šenčurjani so bili boljši in osvojili gorenjski naslov. Nogometaši Bleda neporaženi -Člani A skupine bodo odigrali Se eno kolo gorenjskega prvenstva, v ostalih skupi nah pa bodo odigrali Se zaostale tekme Člani Bleda so doma premagali Alples. Bohinj pa je doma izgubil s Poletom LTH pa je v gosteh premagal domačine v Retečah Vodi Bled z 10 točkami pred Lescami in LTH, ki imata po 8 točk V B skupini vodi Jelovica z 8 točkami pred Jesenicami in Tržičem. ki imata po o točk. Gorenja vas ima fttiri točke, Kondor tri, Alpina pa je brez točke. V tekmo vanju mladincev vodi Tržič s sedmimi točkami pred Bohinjem 5, Poletom 4, Kondorjem 4 in Retečami brez točke. V tekmovanju pionirjev A skupine vodi LTH z osmimi točkami pred Poletom 7 Kondorjem 5 itd. V B skupini pa vodi Bohinj z devetimi točkami pred Bledom 8, Lescami 7, Tržičem 4 in Jesenicami 2 Pretekli teden so člani odigrali drugo kolo za pokal medobčinske nogometne zveze Šenčur je premagal Naklo, Tržič Savo Reteče pa LTH. Igrali so tudi mladinci Tržič je premagal Reteče, Jesenice v gosteh Bohinj. Alples pa doma Polet. P. Novak Skupinska pripadnost devanju so vodilni trenerji, njmr* metode treniranja in načini ud—■ Vodenje temelji na ciljih, na njkmmm uresničevanju; načini vodenja v fcpor tu so podobni načinom vodenja m drugih delovnih področjih, na katar* gre prav tako za uspeh, večjo storilnost in uveljavljanje. Športno nsoat-vo je navadno mlado, za i»fthi ant-meče, prežeto s tekmovalnim raanana in življenjskim optimizmom. Trvačr mora poznati vrline in slabosti posameznikov, njihov odnos do creae ranja in vodilne nagibe. Ko taka oblikuje ugodno delovno ozračje -duh športnega moštva, trener v vtoji učitelja in organizatorja z r vplivom, ugledom in zgledom pri Športnikih prepričanje o V manjših dejavnih 1 moštvih prevladujejo I odnosi, zrelo vedenje in -denie. Vodenje je tudi v športa zapleteno, ker uglaša zelje in Skupinska pripadnost je zavest medsebojne povezanosti, podoben družbeni položaj, blaginja, uspeh. Čim trdnejša je ta pripadnost, tem večja je ob pomoči športne kakovosti možnost uspehov in dobrih dosežkov Skupinska pripadnost se kaže v izenačeni starosti, športno tekmovalnih nagibih in v načinu vodenja. Nagibi in skupni cilji hkrati s tek movamo vnemo sestavljajo tako imenovano motivacijo. Ta ie osnovni združevalni dejavnik, uspehi jo krepe, nasprotja, zdrahe in prepiri pa jo slabe. Skupinska strjenost spodbuja medsebojno, sodelovanje, podrejanje osebnih interesov z interesom moštva, kar ga utrjuje v tehničnem in posebno v moralnem pogledu. Tekmovanje in konkurenca morata postati v kakovostnem razvoju moštva dopolnilna nagiba, saj je znano, da Športni hoj spodbuja napredek. Vsako športno moštvo, izenačeno v izurjenosti, tekmovalni pripravljenosti in predvidevanju uspehov — v aspiraciji, kakor temu pravimo strokovno spremlja notranja gibljivost, ki je posebno očitna na treningih in še bolj na tekmovanjih. V športnih moštvih gre za vzgojo splošno človeških vrednot, ki se kažejo tudi na drugih področjih medsebojnega sodelovanja, gre za oblikovanje operativnih odnosov, ki jih določajo pravila in se uresničujejo v tehniki in taktiki. Delo v skupini in za skupino predstavlja razvoj, napredek, obetavno prihodnost. V tako zasnovanem pnza- Trener mora biti občutljiv do Špaft-nikov, razumeti mora njihove lijarr Vodenje je v predvidevanju u organizaciji treningov, v uskla interesov, v nadzoru nalog in temelji na člov^„ Umetnost vodenja je v pravilnem ravnanju. Tudi v uveljavlja spodbudno vodenje, 1» posamezniki pod vplivom treoenevcp ugleda in vzornega dela vseh čtoar« • odgovornem delovanju uresturajejr skupne cilje in ideale, ki os pot kakovostnega razvoja nikov in športnih moštev. Zimo komaj čakaj Kamna gorica - Krajani Kamne gorice so znani po pridnosti, saj so s prostovoljnim delom prišli do objektov, o katerih mnogokje, pa čeprav imajo na voljo več denarja, lahko le sanjajo. Doseženi družbeni standard dokazuje, da je z malo denarja moč priti do velikih stvari. S skromnimi sredstvi skrbe za zunanjo podobo vasi, uredili so spominski park in zgradili televizijski pretvornik s 36 metrov visokim stolpom. Ze dolgo pa si želijo nov kulturni dom, ki naj bi ga v petnajstih letih zgradili s sredstvi samoprispevka. Vendar tako dolgo obstoječi dom ne bo zdržal, zato so se krajani sklenili udarniško lotiti sanacije. Največ objektov so v tej vasi pod Jelovico zgradili na pobudo domače-;a telovadnega društva Partizan, .""ako imajo v vasi majhen športni park s številnimi igrišči, na bližnjem jeloviškem pobočju smučarski center s 400 metrov dolgo vlečnico, ki bo letos še za 50 metrov daljša. Več smučišč še urejajo, tudi prota smučarski tek imajo in celo svoj i talni stroj so sami izdelali, h ga bodo še modernizirali. Na zimo in prvi sneg se priprav polno paro, saj je Se mnogo' postoriti. Predvsem bi letos gotovih načrtno uporabo ni prav zato se dogovarjajo z nimi šolami in sindikalnimi zacijami. Za domačine je poceni, saj so ga pomagali goste, ki bodo prihajali i__ mirno, saj je odmaknjeno od nih smučarskih središč. Prav zanj precej zanimanja. V Kamni gorici pa so lani z nico tudi nekaj zaslužili 180.000 dinarjev, kar bodo m skupnem potrebam in vlaganju v i hodnje načrte. Tudi pobudnik akcij, društvo Partizan, ama mesto v teh načrtih. V prih letih naj bi prišlo do svojega seveda spet s prostovoljnim c Matija Hudover Gorenjci v ligaških tekmovanji« NOGOMET - Z dvema lepima goloma Mokiča je kranjski Triglav v slovenski ligi slavil nad moštvom Izole. V Slovenski nogometni ligi — zahod so Jeseničani doma gostili moštvo Bele krajine. Po boljši igri so bili uspešni gostje. Izida: Triglav : Izola 2:0 (0:0), Jesenice : Bela Krajina 0:3 (0:1). Pari prihodnjega kola: Slovan : Triglav. Litija : Jesenice. . ROKOMET - V prvi zvezni ženski rokometni ligi B so za pravo presenečenje poskrbele igralke Alplesa iz Železnikov Po boljši igri so v Splitu premagale istoimensko moštvo Tudi Preddvorčanke so bile uspešne na gostovanju v drugi zvezni ligi V Pulju so remizirale z domačo Areno. V moški drugi zvezni ligi je loška Jelovica doma igrala z Rečani Domačini so bili boljSi in zasluženo so osvojili novi točki. V slovenski moški ligi je bila Lipa iz AjdovSčine boljša od trži-Skega Peka, medtem ko so v tej slovenski ženski ligi Dupljanke slavile na Ravnah. Izidi - ženske: Split : Alples 24:25 (10:15). Arena : Preddvor 24:24 (10:11), Fužinar : Duplje 11:12 (6:6), moški: Jelovica : Reka 20:18 (8:10), Lipa : Peko 39:32 (20:12). Pari prihodnjega kola -ženske: Alples. : Zamet, Zrinski : Preddvor, Duplje : Burja, moški: Jadran Jelovica. Peko : Usnjar ODBOJKA - Odbojkarji Bleda prvi zvezni ligi B igrali na srečanje je pokazalo, da so boljši. V drugi zvezni ligi so K_ izgubili točki doma s Karlovcem, venski ligi je Sava premagala Triglav, Izola je bila uspešnejša ~ zarja, mladinci Bleda pa so doma L z Brezovico. V ženski drugi ligi ss' čanke gostovale v Pulju in domačim moštvom Marčano Izidi - moški - Reka : Bk*i Kamnik : Karlovac 1:3, Sava 3:0, Bled : Brezovica 13 Marčana : Bled 3:1. Pari kola - moški - Bled : Rudi Mežica : Kamnik, Triglav : Izola. : Bled, ženske — Bled : Ljubno. HOKEJ - V prvi zvezni hokeji tudi v šestem kolu ni prišlo do nečenj. Jeseničani niso imeli težav dimi hokejisti Kranjske gore. ljubi* Olimpija pa je v Tivoliju brez teži' magala borbene Celjane. Izidi: Kranjska gora : Jesnice: 0:3, 1:8), Olimpija : Cinkarna C (0:1, 3:0, 6:0), Crvena zvezda: Ma 6:0 (1:0, 1:0, 4:0), Spartak : Parna«' (1:1. 1:4, 2:1). Pari prihodajef* Kranjska gora : Spartak. Medv**"1 Jesenice. Navdušeni za šport ZIRI - Telesna kultura, Spot in re kreacija imajo v tem koncu Poljanske doline lepe korenine. Delovni ljudje v Zireh so kaj kmalu spoznali, da sta šport in rekreacija vsakdanji utrip kraja. Tako se športniki v Zireh lahko ukvarjajo s košarko, nogometom, smučarskimi skoki, smučarskimi teki in alpskim smučanjem. Imajo močan balinarski klub, AMD v Zireh ima v svojih vrstah odlične tekmovalce v motokrosu, navdušeni avtomo-bilisti pa merijo moči v relijih Ne smemo pozabiti tudi močnega planinskega društva, nekaj ljudi pa se ukvarja s ftahom. V Zireh se redno ukvarja s športom nad tristo mladih krajanov. Osnovnošolska mladina ima na šoli svoje šolsko športno društvo, katerega člani so skoraj vsi učenci. Tudi športna rekreacija v delovnih kolektivih ni slaba Še posebno v teh časih, ko je prevzela poklicno usmerjeno rekreacijo delovnih fiudi za Poljansko dolino Nuša Krv m a Ta ima dobre načrte za še bolj množično rekreacijo med delovnimi ljudmi, ki pa jih v Zireh ni malo. Redno imajo organizirano košarko, odbojko, namizni tenis, rekreacijo za ženske in družinsko plavanje v Železnikih. Tako se moški in ženske lahko vsak ponedeljek in četrtek rekreira jo s košarko m odbojko, v torkih je na sporedu namizni tenis, v sredo je na programu ženska rekreacija, v petkih pa družinsko plavanje. V vseh teh športnih panogah in v malem not«*' imajo organizirana tekmovanja ■n***' I/urnimi nnranisariiami in tuđi WtO * lovnimi organizacijami sameznimi TOZD. »Računamo, da se z rekreacijo * * in okolici ukvarja nad petsto ljudi. ^ mimo za tem, da bi s časom to Sw**w povečali, saj imamo tudi tras ste** ganizirano imamo tudi vadbo ■» * mlajše. Tu se vedno zbere nad s**J deset otrok. Tako se v 2Wb *2 rekreira vsak drogi občan. Oiaaaaa^ bomo tudi tečaja plavanja za cd««* zimski sezoni pa še tečaje alpafj smučanja in smučarskega teka.« r*^ poklicna rekreatorka Nuša Krvav. . »Pri tem ne smemo pozabiti t** * planinske pohode, ki jih organa«*, ninsko društvo. To so lažji dr««*" pohodi in tudi težje ture. Le-t*«^ menjene res pravim planincem. Ma*^ za šport in rekreacijo so. Naši ošči* udeležujejo tudi vseh krajeva*i ■ *"J skih sindikalnih, iger in iger. ki J** ganizirajo posamezne delovne otpi*" cije v svojih branžah. Možnosti za zdravo športno retrj^L v Zireh so. Toda še vedno oNjr miselnost, zakaj bi se ukvarjaj » ia*^ in rekreacijo. Imamo P^T^^TT » To miselnost bo treba izkorea»aJ lovni človek je po svojem daju potreben sproatitve. Le-to pa dob «■* Sportom in rekreacijo. D. Hm* iprave na zimo končane krbi pa ostanejo Jjoje padel sneg in zaradi W» ni več »kopnel do ■te dobro spominjamo tako ««t kot tudi vzdrževalci. Cestnem podetju sicer •jo na sneg z že prižganimi .ni vseh 38 vozilih. ^ imajo pripravljenih tefcvanje magistralnih. in Se nekaterih cest bteforii. Od petka/ 23. popoldne pa imajo že dežurno službo«. kar •*io«iri^slsnn, trenutno pa ^ .me presenetiti smo del pi Vajensko Varnostjo pogojna* a nai Vnetnih požarov v naibolj SJOJhnem delu proizvodnje, v povedal Tone J ur- protipožarno zaščito se vorpinizacij i bogato obrestu-AJ^nOi požarov se jim sicer ni A^povsem izogniti in se jim za-^JfT*v*.dela najbrž nikoli rie bo, * jih občutno omejili. Letos bik) samo pet. Približno sta te v. ki elektromotorjev — žarov res neznaten. Zanimivo je, da začetne požare običajno pogasijo delavci sami. »Vse na novo zaposlene, praktikante in učence, ki prihajajo na počitniško delo, poučimo o delovanju ročnih gasilnih aparatov in tehnične opreme za gaše-je dejal Tone Jurjevčič. »Razen tega v rednem programu enkrat na leto usposabljamo vse delavce na predavanjih in prak- ^»dl v ooen uu-ou. —j— - nas ne sme presenetiti amo del programa namenili protipožarni vzgoji.« V Bombažni predilnici in tkalnici so zaposleni štirje poklicni gasilci, zelo uspešno pa je tudi industrijsko gasilsko društvo, v katerem je 54 aktivnih članov. Nastalo je po požaru pred 90 leti. Ženska desetina je bila letos med šestnajstimi ekipami enot civilne zaščite najboljša, moški desetini pa sta na občinskem tekmovanju industrijskih gasilskih društev osvojili prvo in drugo mesto. H. Jelovčan Porenta.« še bolj pa bi potrebovali kakšen nov stroj. Samo na čelni rezkar čakamo že dve leti. Resda zaradi znanih ukrepov ni uvoza teh strojev, toda pri nas jih nihče ne izdeluje, strojni park v večini cestnin podjetij pa je dotrajan.« Cestni delavci torej niso brez skrbi pred zimo. čeprav jo, kot zatrjujejo, čakajo že pripravljeni. Sredstva za zimsko službo v letošnjem letu so sicer že porabljena, saj je »spomladanski konec« zime zahteval veliko dela in materiala; kljub temu se ni bati. da ob sneženju ne bi plužili — v kratkem bo podpisan aneks k pogodbam o zimski službi. Će bodo tudi vozniki motornih vozil primerno pripravljeni na zimske vozne razmere, potem bodo ceste pozimi kar dobro prevozne. L. M ovinku zaneslo prek ceste, potem pa se je avtomobil po sto metrih ko-t al jenja po strmem bregu ustavil ob drevesu. Voznik in sopotnik Albin Lotrič sta bila hudo ranjena, Izidor Peternelj pa laže. Vse tri so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Škodo na vozilu cenijo na 100.000 dinarjev. D. Z. Nesreči pri delu Kranj — V petek, 23. oktobra, se je v Gorenjskem tisku pri delu ponesrečil Marjan Zivič, star 18 let. z Mlake. Delavec je delal skupaj /. Jožetom Vavpotičem na tiskarskem stroju. Med njegovim obratovanjem je nepazljivo segel med vrteče se izlagafne prijemače, ki so mu roko potegnili v notranjost stroja in jo stisnili do komolca. Ranjenega delavca so prepeljali v kranjski zdravstveni dom, zaradi nastale škode na stroju pa je proizvodnja obstala za 16 ur. Huje — V petek so v ključavničarski delavnici Antona Jalna v Hu-jah pri Kranju delavci prekladali težke pločevinaste plošče in jih zlagali ob steno. Ko je Jalen odmi-kal skladovnico, da bi izločil debelejše plošče, jih zaradi prevelike tež ni mogel zadržati in so mu zdrsnile na noge, oplazile pa so tudi delavca Mirana Zaletela, starega 25 let iz Potoč, Oba so ranjena, z reševalnim avtomobilom odpeljali v jeseniško bolnišnico. D. 7. Omahnila s stene V nedeljo. 25. oktobra, se je okrog pol osme ure zjutraj v vzhodni steni Sitine glave na Vršiču ponesrečila 23-letna Aleksandra Stare iz Ljubljane. Sta-retova je odšla iz Erjavčeve koče s soplezalcem Alešem Moharjeni. starim 18 let, iz Litije, plezat v Uroševo grapo na vzhodni strani Šitine glave. Alpinista sta bila brez čelad. Po kakih šestih metrih plezanja je Mohar zaslišal top udarec, ko je Staretova omahnila s stene. Mohar ji je takoj nudil pomoč in poklical reševalce iz Kranjske gore, ki so jo prenesli v dolino, se preden je priletel helikopter RZNZ z letališča Brnik Požara Golnik - Na kozolcu Vinka Rih-nikarja. doma z Golnika, je v soboto. 24. oktobra, izbruhnil požar. Zanetil ga je otrok Peter Dolen, star 9 let. pri igri z vžigalicami, ki jih je prižigal in metal v seno. Požar, v katerem je nastalo za 16.000 dinarjev materialne škode, so pogasili poklicni gasilci iz Kranja Jesenice — Voznik Roman Ko-melj, star 29 let, iz Ljubljane, je prejšnji teden vozil z Jesenic proti domu, kar se mu je nenadoma na prednji desni strani vnel avtomobil. Požar je skušal sam pogasiti, vendar mu ni uspelo, zato so mu priskočili na pomoč gasilci iz jeseniške Železarne. Na avtu je za 120.000 dinarjev škode, domnevajo pa. da je požar nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi. D £ Tretjina vozil ni brezhibnih Na tehničnih pregledih je bilo v prvih šestih mesecih letos v Kranju 20.785 motornih vozil, tretjina — največ osebnih — pa ni bila brez napak. Pri tovornjakih in avtobusih je sicer nekaj bolje, toda se vedno je preveč hib Kranj - V prvih šestih mesecih letos je v kranjski občini bilo na tehničnem pregledu nekaj več kot 20.700 motornih vozil. Vendar pa se je tako kot lani izkazalo, da je skoraj ena tretjina pregledanih vozil z večjimi ali manjšimi napakami. Najpogosteje so napake na zavornem sistemu, lučeh in podvozju. Vsesa skupaj so na tehničnih pregledih v prvem polletju našteli na motornih vozilih nekaj manj kot 14.000 napak. To je sicer manj napak kot pa pred dvema letoma, vendar pa več kot v lanskem prvem polletju. Pri tem pa je še posebej zaskrbljujoče, da so posamezna vozila imela tudi po več pomanjkljivosti, v povprečju pa vsako vozilo s pomanjkljivostmi po nekaj več kot dve. Najmanj je bilo sicer neustrezne, to je prevelike količine CO v izpuhu, razmeroma malo je bilo tudi preveč izrabljenih gum. Vendar pa ostale pomanjkljivosti dajejo voznikom kaj slabo spričevalo v skrbi za tehnično urejeno vozilo. Največ tehnično pomanjkljivih vozil je bilo pri osebnih avtomobilih, saj je bilo od več kot 18.600 pripeljanih na tehnični pregled z napakami kar nekaj več kot 6000. Le malo bolje je bilo pri tehničnem pregledu tovornih avtomobilov, vendar so jih v voznih parkih delovnih organizacij prav tako slabo pripravili na pregled, saj so pri 30 odstotkih od skupno 1164 pripeljanih na pregled, odkrili tehnične hibe. Prav tako je imelo 60 avtobusov od skupno 231 tehnične pomanjkljivosti. Nasploh pa kaže, da lastniki traktorjev in priklopnikov ter motornih koles in mopedov sicer nekaj bolje skrbijo za svoja vozila v primerjavi z drugimi vozili, vendar pa je od lani odstotek neizpravnosti pri teh vozilih narastel za dvakrat. Brezbrižnost do motornega vozila, ki se pokaže tudi na tehničnih pregledih, je vsekakor prevelika. Z ostrejšo kontrolo in tudi brezplačnimi tehničnimi pregledi pa bi se utegnila ta nenavadna slika kaj popraviti. Cesta je tudi za otroke Letos že 70 otrok ponesrečenih na gorenjskih cestah — Vozniki se premalo zavedajo, da so na cestah tudi otroci — Ali starši dajejo z obnašanjem otrokom dober vzgled? Na gorenjskih cestah se je do začetka oktobra pripetilo več prometnih nesreč, med žrtvami je bilo kar 70 otrok; več kot polovica — 43 je bilo v teh nesrečah lažje ranjenih. 25 je bilo huje, 3 otroci pa so umrli. S takšno sliko prometne varnosti otrok na cestah prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Ze bežen pregled vzrokov nesreč je dokaj zgovoren: skoraj polovica vseh nezgod se je pripetila zaradi nenadnega prihoda pred vozilo, največkrat je to osebni avtomobil. Čeprav zakon o varnosti v cestnem prometu posebej zavezuje voznika motornega vozila, da je pozoren do otrok ob robu ceste in prav tako do starejših ljudi, pa očitno samo črka zakona ne more obvarovati najmlajših udeležencev v prometu. Kljub temu, da je novi zakon glede tega dokaj ostrejši, voznikom »še ni prišlo v kri«, da bi bili na cesti dvakrat bolj pazljivi, kadar so v bližini otroci. Otroci so v svojih ravnanjih na cesti pač nepredvidljivi. Prav nič ne pomaga, kadar se z njimi tudi starši ali drugi varuhi — majhen otrok se bo iztrgal iz rok nepozornih staršev in planil prav pred avtomobil. Se posebno značilne pa so nesreče, ko otrok na drugi strani ceste zagleda mamo in običajno ne glede na to, ali je cesta prosta ali ne. plane k njej. Čeprav so bile prejšnja leta dokaj pogoste nezgode, v katerih so otroci prisil pred vozilo izza stoječega avtobusa, pa sta se doslej letos pripetili le dve takšni nesreči. Na drugem mestu med nesrečami, ki so se pripetile otrokom, so takšne, v katerih so bili otroci sopotniki v avtomobilih: dva otroka sopotnika sta v teh nesrečah tudi umrla. Čeprav bi pričakovali, da bi se glede na razmah kolesarstva spomladi in poleti, med počitnicami, moralo pripetiti več nesreč neprevidnim kolesarjem, ni ravno tako: le 13 otrok se je huje in lažje ranilo v nesrečah, ki so jih zakrivili sami ali pa drugi udeleženci v prometu. Res da so le trije med ponesrečenimi kolesarji imeli tudi kolesarsko izkaznico, torej tudi kolesarski izpit. Široko zastavljena akcija, da bi kar največ Šolarjev imelo kolesarski izpit, ima najbrž že ugodne posledice prav v večji varnosti kolesarjev. Kar zadeva nezgode malih nepre-vidnežev, pa ne le malih, saj so med njimi tudi že šolski otroci, bi morda zanje vendarle lahko tudi starši storili kaj več. Otroci ne marajo predavanj o previdni hoji čez cesto, veliko raje posnemajo odrasle. Zato vedno, kadar smo z otrokom na cesti, omenimo pravilno ravnanje — in se sami tudi tako ravnajmo. Nenadno stopanje s pločnika na prehod, tekanje čez cesto ob rdeči luči, žuganje pešcem, kadar smo vozniki — v vsem nas otroci posnemajo. Sicer pa — odrasli povzročimo kot pešci kar precej nezgod. L. M. Dodatni odsevniki — Kolo je sicer osvetljeno za nočno vožnjo s prednjo in zadnjo lučjo in rdečim odsev -nikom na zadnjem blatniku ter rumenimi na pedalih, pri prečkanju ceste pa praktično nobeno od teh teles ne označuje dobro položaja kolesa; v trgovinah s kolesi zadnje čase prodajajo rumene odsevnike, ki jih pritrdimo kar med špice prednjega ali zadnjega kolesa. — Foto: L. M. Če je kuharica prehlajena Pokvarjeno meso in cmoki gostom seveda niso šli v slast in jih zato niso jedli — Obdržali so zato zdrave želodce, bife pa je moral plačati denarno kazen ju sicer enkrat tedensko kontrolirajo kakovost živil, vendar pa tega dne, ko so bila pripravljena prav pokvarjena živila, take kontrole ni bilo. Vonj pokvarjenega mesa je sicer zelo značilen in mora vsakomur, ki ima z njim opravka, brez dvoma udariti v nos, enako velja tudi za plesnive cmoke. Smola pa je bila v tem, da je bila kuharica prav ta dan tako močno prehlajena, da tako značilnega vonja po pokvarjenem ni zaznala. Seveda pa bi lahko omenjeno živilo ponudila v »duhanje« komu drugemu v kuhinji, saj je končno tudi sama dolžna preverjati kakovost živila, ki ga pripravlja. Prav to, da je zanemarila preverjanje živila, je sicer povzročilo materialno škodo bifeju, na srečo pa nihče od gostov ni pojedel toliko, da bi jim bilo slabo. Zadeva je seveda prišla tudi pred sodišče in se končala tako, da je delovna organizacija morala zaradi gospodarskega prekrška plačati 50.000 dinarjev kazni, kuharica pa 1000 din. L. M. Jesenice — Ko so aprila letos v enem od jeseniških bjfejev gostje naročili malico, si niso mislili, da jim bo že prvi grižljaj ostal v grlu. Stalni gostje pa tudi zunanji naročniki malic so bili sicer zadnja leta vseskozi zadovoljni, saj je bila hrana razmeroma dobra in okusno pripravljena. Tega dne pa so bili na jedilniku čufte, to je kroglice zmletega mesa v omaki in pa cmoki. Ze po prvih grižljajih pa so gostje odložili jedilni pribor, saj so imele čufte okus in vonj po pokvarjenem mesu, cmoki pa okus in vonj po plesnivem. Jedilnik za ta dan so seveda takoj spremenili: neužitna jed pa je romala v odpadke. Se poprej pa je seveda do vzorcev prišel sanitarni inšpektor in kasnejša preiskava hrane v laboratoriju je pokazala, da so bila živila s tega jedilnika res pokvarjena in zato povsem neužitna. Zanimivo pa je, kako je sploh prišlo do tega, da so kuharice skuhale neužitno hrano. V tem bife- GLASIO. STRAN INVALIDSKA STRAN TOREK, 27. OKTOMt Poudarek gibalnim sposobnostim V osnovnih šolah s prilagojenim programom učenci razvijajo predvsem svoje gibalne sposobnosti - Možnosti v okviru usmerjenega izobraževanja manjše - Spremljana delovna uspešnost bivših učencev - Vpliv omejitve zaposlovanja Osnovna šola s pri-pmimetnikom razvija Kranj lagojenim predvsem učenčeve spoznavne m gibalne sposobnosti, hkrati pa blaži in skuša popraviti težave in motnje otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Tudi osnovna šola Helene Puhar svoje učence že od vsega začetka vzgaja tako, da bodo pri svojem prihodnjem delu čimbolj ročno spretni. V višjih razredih je usposabljanje manj povezano s poukom, zato na višji stopnji uvajajo temu ustrezne interesne dejavnosti, pa tudi sicer je učni program popolnoma zapolnjen z ročnimi deli. V sedmem in osmem razredu imajo učenci tudi obvezno delovno prakso v eni od delovnih organizacij, s katerimi šola že dolgo sodeluje. Nekateri učenci pa so zaradi motenj v telesnem razvoju manj spretni in jim proizvodna praksa ne zadošča za spodbujanje njihovih gibalnih sposobnosti. Zanje pripravljajo še dodatno proizvodno delo. šola pa je letos jela urejati tudi lastno proizvodno delavnico. Najsposobnejšim otrokom je namenjen zahtevnejši program, da se potem morejo vključevati • tudi v redne poklicne šole. Vanje se je doslej vpisalo več kot 34 odstotkov otrok, v zadnjih štirih letih 24 odstotkov. Kar praviloma te učence spremljajo začetne težave, vendar i'in s svetovalno pomočjo pedagogov malu premagajo. Usmerjeno izobraževanje je žal zožilo možnosti teh otrok za nadaljnje šolanje, saj jim omogoča le usposobitev za poklice: pomočnika tekstilnega kon-fekcionarja, oblikovalca kovin in oblikovalca lesa. Na osnovni šoli Helene Puhar si želijo, da bi usmerjeno izobraževanje tem učencem namenilo več prilagojenih programov. Sola pa se je v tesni povezavi z delovnimi organizacijami odločila za tako imenovano »deveto leto šolanja« za nekaj tistih učencev, ki zaostajajo v telesnem in duševnem razvoju, ki so emocionalno še premalo zreli za delo ali pa jih ovirajo kombinirane motnje. Sola tem otrokom deveto leto nudi osnovna znanja, hkrati pa se ob delu tudi že usposabljajo za svoj poklic. Po končanem obveznem šolanju pedagogi spremljajo delovno uspešnost nekdanjega učenca, ki jim je bodisi potrdilo bodisi kritika šolskih vzgojnih »prijemov«. Analiza, lani opravljena med bivšimi učenci Osnovne šole Helene Puhar, ki delajo v Planiki, Iskri in Peku, je pokazala, da je več kot 20 odstotkov učencev zelo uspešnih, 63 odstotkov uspešnih in 17 odstotkov manj uspešnih. Slednji so predvsem tisti, ki žive v neurejenem okolju ali imajo osebnostne motnje; le-te še posebej usposabljajo, jih prezaposlijo ali pa skušajo izkoreniniti vzroke, zaradi katerih so manj uspešni. Prve rezultate delovne uspešnosti pokaže navadno že praksa v sedmem in osmem razredu. Ta ze izdvoji zaostajajo in tiste, ki delovno visoko produktivni že dosegajo predpisane norme. Skoraj vsi učenci se zaposlijo po redni poti. Peščica med njimi pa je teže zaposljivih in te preko skupnosti za zaposlovanje pošiljajo na usposabljanje ob delu. Večina jih ustrezno usposobljena v treh do šestih mesecih sklene delovno razmerje. Letos pa so omejitve zaposlovanja prizadele tudi te učence. V nekaterih delovnih organizacijah so Eolni predsodkov in se jih še vedno ranijo, češ da jih ne bodo mogli prilagoditi. Večina pa si želi. da sedanje omejitve za te učence ne bi veljale, kajti delovnih mest zanje ne manjka. Sola in učenci si želijo isto. kajti sicer so jim zaprte še tiste skromne možnosti, ki so jih imeli do zdaj. D. Zlehir Delavnih deset let Radovljica — Ob mednarodnem letu invalidov in ob 10-letnici dela je Društvo invalidov iz Radovljice v soboto, 24. oktobra, v Festivalni dvorani na Bledu pripravilo slavnostno akademijo. Na njej so se številnim članom društva pridružili tudi predstavniki sosednjih društev, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Konrad Pavli in gostje Delo tolaži grenkobo Ze zamlada je moral Lado Bratoš krepko zgrabiti za delo, vse življenje ga je spremljalo in tudi zdaj, ko je že v petinsedemdesetem letu, ne more odnehati. Eden tistih je, ki mu leta življenjske jeseni ne pomenijo mirnega, brezdelnega pokoja, ki mu brezdelje poraja le grenke misli in občutek odvečnosti. Lado Bratoš je po rodu iz Pivke. Tam je preživel večino svojega življenja v službi železnice kot zapornica r, na stara leta pa ga je prineslo na Gorenjsko, kjer se je ustalil. Pred leti sta se z ženo bolno na srcu, preselila v Britof, vendar jima ni bilo dano dolgo uživati mirne harmonije skupne jeseni. Po ženini smrti se je osamljen in malce zagrenjen preselil v dom upokojencev, kjer si še danes kroji svoj vsakdan. Da se je odločil delati tudi tu. ko je popolnoma poskrbljeno za varno in sorazmerno srečno življenje, je verjetno »krivo« njegovo dolgo delavno in dinamično življenje, želja, da bi videl tudi kak drug obraz, da bi zaslužil kak dodatni dinar za tobak in sadje, pa tudi, da bi pozabil na tegobe, ki ga že vse življenje spremljajo. Dve ženi je odšla v pokopal, oba otroka sta tujino in le še redki glasovi pričajo, da sta nekje; nikogar svojega nima več in tu v domu je izgubil upanje, da bi najavili kak obisk bližnjega. Pa vendar mu kdaj pa kdaj posije žarek v samotno življenje, takrat, ko ga obiščejo otroci njegove druge žene, od katerih je še deležen spoštovanja in razumevanja, ko ga je že izdala njegova lastna kri. Vsakodneva romanja v mesto poživijo njegov dan, pa seveda njegovo delo v recepciji doma upokojencev, kjer nadzira obiske, daje informacije in vmes prebira časopise. Ze drugo sezono pa je kot bi-ljarter zaposlen tudi v gledališču, kjer je vzljubil to zvrst umetnosti. Gledališča, pravi, nekdaj ni poznal, niti v kino ni zahajal, tako da mu ta izkušnja na stara leta veliko pomeni. Marsikatero predstavo spremlja s svojega sedeža na galeriji tudi dvakrat; tretjič, pravi, pa se je navadno že naveliča. V njegovem življenju ni bilo nikdar pravega časa za zabavo, v starosti pa je časa na ostajanje in ga mora človek izkoristiti, pravi. Najbolj je namreč mučno, če ure tečejo v prazno, če zvečer pomisli, da je dan minil zaman. Toda sedaj je veliko trenutkov, ki bogatijo njegov dan. Pogovor z drugimi oskrbovanci doma upokojencev, s katerimi se dobro razume, čeprav zaradi svoje samotarske narave ni z nikomer navezal tesnih prijateljskih vezi; športna dogajanja na televiziji, če že sam ni več tako lahkih nog, da bi tekal za žogo; vsakodnevni sprehod v Kranj, kjer nakupi zase in za stanovalce. Njegovo početje tudi ni brez povsem praktičnega čuta. Njegova invalidska pokojnina — preo 19 leti so ga zaradi posledic revme invalidsko upokojili — resda znaša 6800 dinarjev, z oskrbo, ki jo doda še občina, ravno lahko pokriva stroške oskrbine v domu upokojencev. Dnevna oskrbnina namreč znaša 270 dinarjev, kar za upokojencev žep nikakor ni malo, a za ta denar se vendarle dobi kar največje možno udobje za starega človeka. Za ta denar, pravi, je popolnoma preskrbljen, če le človek nima prevelikih zahtev. Včasih pa si zaželi sadja, pa tudi njegova stara razvada, tobak, zahteva nekaj več žepnine. V recepciji, kjer za uro dežurstva prisluži 10 dinarjev, in v gledališču, ki od predstave vrže 70 dinarjev, se že nabere nekaj za priboljške. Lado Bratuš ne razmišlja zagrenjeno o tem, kako se ie življenje poigralo z njim. Raje dela, da na to pozabi. In čeprav je bolj »volk samotar«, ki noče biti od nikogar odvisen, se rad poveseli, ob zvokih harmonike pa kljub težkim nogam še vedno rad zapleše. D. Zlehir samoupravnih organov občine Radovljica. Slavnostni govornik Janez Smole, predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov, je prisotne spodbudil k razmišljanju o perečih vprašanjih invalidnosti. Spregovoril je o skrbi za socialno šibke, pohvalil prizadevanja društva za odpravljanje gradbenih ovir, opozoril na družbeno obveznost pri omejevanju invalidnosti ter na aktive invalidov v delovnih organizacijah, ki so temeljni nosilec zagotavljanja pravic zaposlenim invalidom. Naglasil je, da morajo invalidi poiskati trden stik z ostalimi družbenopolitičnimi dejavniki in jim prilagajati svojo organiziranost, da jim ne bo težko v družbi uveljavljati svojih pravic. Kratek oris dosedanjega delovanja radovljiškega društva je dopolnilo slovesno razvitje prapora; pokroviteljica je bila Veriga iz Lesc. Ob slovesni priložnosti so podelili priznanja osemnajstim zaslužnim članom društva invalidov Radovljica, trem članom sosednjih društev, ki so jih spodbujali in jim pomagali, ter šestim organizacijam, s katerimi tesno sodelujejo v želji po celovitem družbenem obsegu vprašanj invalidov. Slavnostni večer so nadaljevali z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali moški pevski zbor iz Zasipa, recitatorji dramske skupine DPD Svoboda »Rudi Jedre-tič« iz Ribnega ter odrasla in pionirska folklorna skupina tega kul-turnoumetniškega društva. Družabni večer je stekel v prijetnem vzdušju in tako je bilo obilo priložnosti za številne razgovor in izmenjavo mnenj. d: z. Sodelovanje invalidov Aktiv invalidov iz Iskre Elektromehanike že nekaj časa tesno sodeluje z invalidi Elektrokovine v Mariboru. Za organizacijsko sodelovanje so imenovali tudi skupni koordinacijski odbor, v katerem se vsako leto izmenjata predsednika V začetku oktobra se je koordinacijski odbor sestal v Mariboru. Prisostvovali so mu tudi predstavniki invalidov in socialnih delavcev iz Marleaa in tovarne dušika iz Ruš Na skupnem posvetovanju so ocenili dosedanje sodelovanje, izmenjali mnenja o doseženem, pretresali enotno problematiko nastajanja invalidnosti in razmišljali o nadali njem, še širšem povezovanju v Marlesu in v Rušah so šele na začetku, kar se tiče urejanja položaja invalida v združenem delu zato so izrazili navdušenje nad uspehi aktivov v Iskri in Elektro-kovini in željo po sodelovanju z obema. Pogovorili so se o možnosti ustanovitve aktivov, ki naj bi v delovnem okolju nakazovali najnujnejšo problematiko invalidov, ki so še vedno zaposleni. D Z. Razmišljanje Leto invalidov Letos je leto invalidov, vendar to ni vzrok za pisanje tega pnsp* ka. To leto se veliko dela. žal še več govori o njihovih problemi. < obstaja bojazen, da bo po izteku tega leta še to delovanje zastalo Smo že sploh kdaj pomislili, kaj smo storili za duševno prizadr-Ijudi ali za tiste z okvarami na gibalih in čutilih? Morda smo jih poc dali s pomilovanjem, kar so oni sprejeli kot ponižanje. Ne mislite di * to prazne besede! Kar odpravite se na pogovor s katerim izmed nta ' občutili boste njihovo težnjo po enakopravni vključitvi v okolje b jim preprečuje prav to vaše pomilovanje. Stik z ljudmi je. kot pno-nekateri med njimi, zadovoljiv, a je v veliki meri odvisen od te*a u* invalid — na primer paraplegik — premaga krizo, ko izve da « dokončno invalid in ne bo mogel nikoli več hoditi. In ko si nenados* priklenjen na invalidski voziček, se srečaš s problemi, ki jih nekiv • bilo, ki so bili do tedaj povsem neznani. Glavni problem paraplegikov so arhitektonske ovire za stik z I hal Obstaja sicer zakon, da teh ovir ne sme biti, a kot kaže, ga nikjer spoštujejo. Tak hud primer je Zobozdravstveni dom v Kranju ' ~ zdravstvena ustanova, pa še vedno ni našel mesta za invahtbt* vozičke. Tudi novi bloki na Planini imajo nešteto arhitektonskih za paraplegike. Z muko premagajo tistih nekaj stopnic pri potem jih reši dvigalo. A kaj, če je le-to v okvari? Tako še čakamo na zrelost arhitektov. Ce pogledamo kakšna je udeležb*-validov na raznih prireditvah, paraplegikov, vidimo, da jim je ^ družabno življenje zaradi gradbenih ovir domala nedosegljivo Te vrstice so nastale po pogovoru s paraplegikom Ladom pravi, da je njegov evini cilj dobro jesti, piti in kaditi, češ da druge življenja tako ali tako nima več pričakovati. Se vam ta cilj ahb«» »brezciljnost«, ne zdi dovolj otožna, da bi poskusili spremeniti vsti«* osebni odnos do invalida? Ne poglejte torej invalida s pomilovan*'' ne dopustite, da nove stavbe gradijo z ovirami, da ponavljamo*** napake. Storimo kaj za to. da bi končno od besed prešli tudi na de j"1 s r 1 Zahteven program Jesenice — Člani Društva invalidov Jesenice so za letos sprejeli zelo obsežen delovni program, ki zajema uresničevanje številnih nalog s področja socialne problematike, družabne in izletniške dejavnosti ter rekreacije in športa. Čeprav so do zdaj ves predvideni program dosegli in ga ponekod celo presegali, jih do konca leta vendarle čaka še veliko nalog. V delovnem programu so jeseniški invalidi poudarili pomen mednarodnega leta invalidov, ki naj bi pomenilo vzvod za reševanje tovrstne problematike prihodnja leta. Pod geslom »Popolno sodelovanje in enakost invalidov« so Jeseničani uresničili že vrsto nalog, obenem pa se zavedajo, da je še premalo aktivnosti pri uresničevanju osnovnih ciljev, ki si jih je zadal tudi Koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri predsedstvu republiške konference SZDL. Ti cilji so: pomagati invalidom pri telesnem in duševnem prilagajanju družbi, pospeševati vsa prizadevanja za zagotovitev ustreznega varstva, usposabljanja, skrbi in svetovanja invalidom, popolna vključitev v družbo, sprejemanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje invalidnosti ter za rehabilitacijo invalidov, spodbujanje raziskovalnega dela za olajšanje praktičnega sodelovanja prizadetih ljudi v vsakdanjem življenju, v katerega je zajeto tudi odpravljanje arhitektonskih ovir. Člani jeseniškega društva redno obravnavajo te vrste problematiko in si tudi prizadevajo za njeno rešitev. Tega seveda ni moč doseči v kratkem času in tudi v letošnjem mednarodnem letu invalida * ne. Spodbudno pa je spoznanje, da je letos za vse omenjene probleme več zanimanja in tudi volje do **J društvu pa se srečujejo s *fL skimi težavami. Tako dek>^ krat sloni le na namenih pea**L sameznikov in se načrti ie ' uresničujejo. Jeseniško dn#* tudi še vedno preveč oeaafe** vedno ni zadostnega sode)*** občinsko konferenco SZI? socialnimi in drugimi služba*! zaposlenih invalidih je t: , rešeno. V jeseniški Zeleni primer že več let deluje slenih invalidov. Prav v delu čaka invalide še do* posebej pri ustanavljanju aVjJ tistih delovnih organizacijah.* zaposlenih več kot 20 ir« Prav to nalogo je zajel k-i program jeseniškega društvi1! bodo morali uresničiti. Prav tako bo v prihodnje p* več aktivnosti v krajeva« -nostih. Do zdaj so povsod us»" poverjeniške odbore, ki skrti povezavo med društvom a stvom. Ponekod odbori ie delujejo, treba pa bo še več sti pn odpravljanju arhit ovir, predvsem v mestnih kjer gradijo nove stavbe. Jeseniške invalide čakaj' \ konca leta še drug« riakf. membna je npr. njihova y» na skupščinske volitve. I« 5 srede bodo morali izbrati SJ^ člane za delegacije in samo«*% organe. Pri tem so že sda' "v na težave, saj je težko dobio ■£ različnih funkcij, kajti sedar * »o že preveč obremenjeni , nalog. Pri koordinacijakea ~% društev invalidov Gorentsfc ' tudi dogovorili, da bodo p***: razstavo ročnih del invahfr" _ renjske. Predvidevajo, da stava ob dnevu republike. J* Ponovni predlogi Kranj — Koordinacijski odbor za družbena položaj in aktivnost invalidov pri občinski konferenci SZDL Kranj, čigar dejavnost je po nekaj letih spet oživela, je ponovno dal nekatere pobude v zvezi s perečo invalidsko problematiko. Zasnoval je program dela za srednjeročno'obdobje, hkrati pa je pretehtal nekatere* predloge invalidov glede zagotavljanja socialne varnosti. Podrobno je spregovoril o preventivni dejavnosti, ki naj ji bo v prihodnje namenjeno več pozornosti. K preprečevanju invalidnosti, kot so menili, ne pripomorejo le urejeni delovni pogoji, pač pa nasploh humaneje urejeno življenjsko okolje. Ponovno so prišle na dan že tolikokrat obravnavane arhitektonske ovire kot boleča točka vseh invalidov, ki so vezani na ortopedske pripomočke. Invalidi predlagajo tu: di, da bi jim posebej namenili nekaj mest za parkiranje, z avtobusnimi podjetji pa se kanijo pogovoriti tudi o avtobusnih sedežih, ki naj bi jih posebj označili. Tokrat je bila beseda tudi o razdrobljenosti invalidskih organizacij, ki niti z ekonomskega niti s humanitarnega gledišča ni upravičena. Z združitvio v eno samo organizacijo, ki jo po načelih zakona p društvih predlaga socialistična zveza, bi dosegli kompleksnejši sistem financiranja, pravičnejšo razdelitev sredstev, skupno uporabo nekaterih objektov, pa tudi skupen nastop in iskanje pravic, ki gredo invalidom po ustavi in zakonih. Ena od tehtnih pobud te a**** da bi bile delovne organu* zaposlujejo precejšen dek' dov - v Kranju je to K«a*< Triglav - oproščene neka«** * jatev. Merilo za oprostitev s število zaposlenih invalidov *S prispevki pa bi omogoč' * delovne organizacije več izboljšanju delovnih razmer » 4 lagajanju delovnih mest ima**j preostalim sposobnostim 'J vprašanju se obeta tudi ravnava, saj sodi v sklop t-r blemske konference Zve« * katov Slovenije. Zaposlova habilitacija invalidov pr za delovne organizacije breme, saj se sicer ne bi ta* zaposlovanja. Prav zato sv p* kot je ta, dobrodošla stimulav » bi se v delovnih organizacija* * zavedali problemov invalide-odprli vrata njihovemu rešr* P 27 OKTOBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE A CESTNO PODJETJE KRANJ ponovno oglata na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih ?rjih prosta dela in naloge: SNAŽILKE pogojev morajo kandidati izpolnjevati se nasled-pogoje: pnučeni delavec *ft poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo. ki ho trajalo naueue prijave je treba poslati v roku l.r> dni po oglasu del v kadrovsko » aaopodjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem. da prijavljeni kandidat ajabjaje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. alata kandidata bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po pre-fAa oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o ■Uri i== zavarovalna skupnost triglav t^S/ Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj ponovno objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV s polnim delovnim časom za nedoločen čas Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednji posebni pogoj: — da imajo končano osnovno šolo in 1 leto delovnih izkušenj Prošnjo je treba nasloviti na naslov Zavarovalna skupnost Triglav. Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po poteku objavnega roka. 13.STRAN GLA UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ objavlja javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila VW-GOLF, leto izdelave 1961, poškodovan, izklicna cena 1 lO.ftO, din Javna licitacija bo dne 28. 10. 1981 ob 14. uri v garaži UNZ Kranj, Cesta JLA 7. Ogled vozila je možen eno uro pred začetkom licitacije. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 odstotkov kavcije od izklicne cene Prometni davek plača kupec . Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS ^81). 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za afotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoeko-anukih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva • 5. členu pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev asojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Škofja k*a ter sklepa 19. seje odbora za graditev z dne 13. 10 il objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine i f,oka. RAZPIS za dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam fe združenib sredstev vzajemnosti I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci *«terih temeljne organizacije združenega dela in delovne ^ajmosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samo-V»vni stanovanjski skupnosti občine Škofja Loka in imajo v občini Škofja Loka, ne glede na to, kje imajo sedež »e delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci in - v skladu s 3. členom pravilnika. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, »h podpisnice sporazuma združujejo pri Ljubljanski i TBG poslovni enoti v Skofji Loki ina vrednost znaša: ^kreditiranje nakupa stanovanja v stanovanjskih blokih, ki bodo _ vsejjiva v letu 1981 in 1982 din .30.000.000 din 8.000.000 Kreditiranje družbeno usmerjene °>dividualne stanovanjske gradnje v občini Škofja Loka Kreditiranje gradnje in ostale individualne gradnje, prenove stanovanj 'n stanovanjskih hiš din 10.000.000 fl POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA Družbeno pravne osebe lahko dobijo posojilo, če izpol-vejo pogoje 15. člena pravilnika Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi lahko ijoposojilo;če izpolnjujejo pogoje 21. člena pravilnika. Posojilo za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske : izven občine Škofja Loka je možno dobiti, če TOZD ali 4a za to soglasje ter pod pogojem, da se delavec dnevno oziroma se bo vozil na delo iz kraja v katerem, gradi, je stanovanje ali prenavlja stanovanjsko hišo ali anje. 5. Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše ' o dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene > oziroma pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela -•proizvajalcem (skladno z gradbenim dovoljenjem). Pn prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil **dnostno najmanj 501 del po predračunu izdelanem od **dbenega strokovnjaka. III LASTNA UDELEŽBA 6. Organizacija, ki želi dobiti posojilo po tem razpisu mora "•■elovati z lastno udeležbo najmanj 301 od predračunske !J*jawsti ali končne kupoprodajne cene, če znaša poprečni na zaposlenega v preteklem letu manj, kot povprečni "**ečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki. ^_Qnjanizacije, katere poprečni mesečni osebni dohodek na ^P°*fenega znaša več kot poprečni OD na zaposlenega v '*V**>liki, plača lastno udeležbo po naslednji lestvici: ~ te presega popr. OD do 101 rep. popr. OD 351 last. idel ~ ^presega pop. OD do 201 rep. popr. OD 401 last. udel ~ te presega pop. OD do 301 rep. popr. OD 451 last. udel ~ te presega pop. OD do 401 rep. popr. OD 501 last. udel in več Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ah DS so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev ob dodelitvi najemnega stanovanja. i. Lastna udeležba za pridobitev posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše znaša najmanj 201 od predračunske vrednosti ali končne kupoprodajne cene ob upoštevanju standarda stanovanjske površine. Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila po tem pravilniku je razmerje med poprečnim OD na člana družine delavca v preteklem letu in med poprečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Upoštevajo se vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu. Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripadata delavcu po tem pravilniku glede na doseženi OD na člana družine znašata: lestvica iz 28. člena pravilnika. Znesek posojila je lahko nižji od navedenega v tem členu v primeru da TOZD ali DS delavčevega zakonca združuje sredstva vzajemnosti v drugi občini, ali ni podpisnik sporazuma o združevanju sredstev vzajemnosti. V takem primeru zakonec zaprosi do polovice pripadajočega posojila v občini, kjer njegov TOZD ali DS združuje sredstva vzajemnosti. Za lastno udeležbo se štejejo namensko privarčevana sredstva, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, če ta posojila skupaj z ostalimi posojili ne presegajo skupne vsote posojil določene v 24. členu pravilnika, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt. IV DRUGI POSEBNI POGOJI 8. Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo TOZD in DS je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije, ki ne poslujejo z izgubo znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja glede na odplačilna doba največ 10 let in je naslednja glene na procent posojila od predračunske ali končne kupoprodajne cene stanovanja: tabela 19. člena pravilnika. Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo se glede na možnost odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odloži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti, s tem da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih. Taka organizacija mora praviloma pri razpisu dostaviti sanacijski program. 9. Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo delavci za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti znaša največ 19 let, če je povprečni OD na člana družine v preteklem letu enak oziroma manjši od poprečnega OD v SRS v preteklem letu. Ce presega poprečni OD na člana druŽ. do 101 rep. OD je odplačilna na člana druž. do 201 rep. OD je odplačilna na člana druž. do 301 rep. OD je odplačilna na člana druž. do 401 rep. OD je odplačilna na člana druž. do 501 rep. OD je odplačilna na člana druž. nad 501 rep. OD je odplačilna doba doba doba doba doba doba 18 let 17 let 16 let 15 let 14 let 13 let Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posijiloje-inalec plačeval po predpisih o stanarinah. Ce se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačila teh obrokov. Mesečni obroki se lahko tudi zvišajo, če se zviša poprečni OD na družinskega člana. 10. Obrestna mera za posojilo je 4 1. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačano posojilo poveča za 2 1. 11. Višina posojila bo odvisna od števila upravičenih vlog. Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja iz združenih sredstev lahko znaša največ 55 1 od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja 12. ' Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 k v m. 13. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti posojilo za standardno stanovanje za 1 do 4-člansko družino do 70 kv. m, če pa je dejansko število članov večje od 4 se standardna stanovanjska površina poveča za 15 kv. m na člana. Delavec, ki kupuje, gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del. stanovanjske površine, ki presega standardno površino. 14. Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavev. ne sme presegati — pri nakupu etažnega stanovanja 801 — pri blokovni zadružni gradnji 801 — pri zadružni vrstni hiši 801 — pri zadružni individualni gradnji 751 — pri gradnji individualne stanov, hiše 601 — pri prenovi stanovanj in stanov, hiš 601 15. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki — ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine — kupuje ali gradi stanovanje ali stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje. — kupuje standardno stanovanje. — ima višjo gradbeno fazo, — bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja ah stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje. — ima daljšo skupno delovno dobo. V. DOKUMENTACIJA , 16. Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojilo na predpisanem obrazcu; ki jih prosilci dobijo pri LB TGB Kranj PE Škofja Loka priložiti: a) Organizacije zdmženega dela: — sklep organa samoupravljanja o najetju in namenu porabe posojila — zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka namenili ustrezna sredstva za odplačevanje posojila. — sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov. — kupoprodajno pogodbo pri nakupu stanovanja, — gradbeno dovoljenje z ustrezno dokumentacijo za gradnjo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. oziroma potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisu del. — fotokopijo pogodb o vezavi sredstev pri banki, — fotokopijo posojilnih pogodb za že odobrena posojila, s katerimi bo plačana kupnina stanovanj. — plan v katerem je plan dohodka, dinančni plan in plan finansiranja stanovanjske gradnje b) Delavec — prosilec posojila: — kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču za nakup stanovanja, — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, — potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisom del. ki jih obsega prenova stanovanja oz. stanovanjske hiše, — predračun stroškov gradnje oziroma prenove stanovanjske hiše ali stanovanja in pregleda virov za pokrivanje stroškov, — zemljiškoknjižni izpisek. — fotokopije varčevalnih pogodb, če še niso bila odobrena posojila, — fotokopija posojilnih pogodb za že odobrena posojila — izjavo organizacije, da se lahko udeležijo razpisa. VI OSTALE DOLOČBE 17. Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja. Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske. PE Škofja Loka - stanovanjski oddelek, Titov trg 3/a. Škofja Loka do 27. 11. 1981 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8- do 16. ure. O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci posojila najkasneje v 30 dneh po seji odbora za graditev sta nov a m Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Škofja Loka je objavljen v prilogi današnjega izida »Glas« v Uradnem vestniku Gorenjske št. 30 z dne 27. 10. 1981. Skladno t 10. členom »Pravilnika« je Odbor za graditev in finansiranje stanovanjske graditve pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Škofja Loka na svoji 19. seji dne 13/10-1981 za izračun kreditov določil naslednji kriterij cene: V primeru, da je končna cena Kv. m stanovanja že znana se upošteva cena po pogodbi, kjer pa ni končne cene. in za individualno gradnjo, se upošteva za izračun cena din 25.000 — za 1 kv. m stanovanjske površine. O Lr A S14.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK. 27. NAJUGODNEJŠE V MURKI za graditelje v mesecih novembru, decembru in januarju pri nakupu cementa PC 450 Trbovlje v vrečah s predplačilom 2.810,— din za tono, fco tovarna in s ceno na dan dobave. PC 450 Anhovo v vrečah s predplačilom 2.917,— din za tono, fco tovarna in s ceno na dan dobave. Vagonske pošiljke cementa so omejene, zato še danes pokličite poslovalnico ŽELEZ NINA LESCE, kjer se priporočajo za nakup. posl. Železnina Lesce tel. (064) 75-194 ELEKTROMEHANIKA JEKOVEC FRANC Sorlijeva 21 objavlja proste delovne naloge in opravila SAMOSTOJNEGA REFERENTA za vodenje vseh administrativnih del samostojne«, nika z dvostavnim knjigovodstvom pod aledeelsai — ekonomska srednja šola. — 2 leti delovnih izkušenj iz ustreznih knjigovodskih del. — poskusno delo 3 mesece Višina osebnega dohodka bo določena po dogovoru s sprejetim didatom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju f jev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Jekovec Franc. Sorlijeva 5- Kranj. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega a* stopka v zakonitem roku. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 25-110. KRANJ konfekcija športna oprema — novi modeli — velika izbira — VSE V ENI HIŠI S V* ■ \tf asgf w vJ| IVMMV l«L ■ \* KOVINOSERVIS Jesenice, Prešernova 16 Jesenice, 21. 10. 1981 V skladu z določili 160. člena Statuta in sklepa i sklep« hjavljar sveta DO KOVINOSERVIS JESENICE o JAVNI NATEČAJ za prodajo avtomobila »ZASTAVA - KOMBI« z neposrednim zbiranjem ponudb 1. Opis vozila: Rabljeni osebni avto »Zastava — kombi TF furgon« s kabino s petimi sedeži, bencinski motor 1295 kub. cm — 45.. izdelave 1976. Avto je rabljen, dobro ohranjen in v voznem* tehnično pregledan in registriran do 4. 12. 1981. 2. Prodajni pogoji: Cena avtomobila znaša 22.561,00 din (dvaindvajsettisočpet šestdeset). Interesenti morajo pred odpiranjem ponudb varščino v višini 10 9f prodajne cene na žiro račun številka 5ll 11688 pri SDK Jesenice z oznako »varščina za nakup avti ter peti izvod naloga priložiti ponudbi, kot dokaz o plačilu Celotno kupno ceno je treba plačati ob sklenitvi pogodbe. ' davek in stroške prepisa plača kupec. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 10.— 12. ure v v Kovinoservisa. Ponudbe se bodo odpirale dne 13. 11.1981 ob 13. jedilnici DO. Pri odpiranju ponudbe so lahko prisotni vsi intei ki bodo do tega roka vložili ponudbo in plačali varščino. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Zastopniki pra oseb morajo imeti ustrezno pooblastilo za sklenitev ŽELEZARNA JESENICE C. železa rje v 8 Po sklepu delavskega sveta TO Elektrode in na podlagi statute TO za opravljanje del oziroma nalog, razpisna komisija temeljne organizacije delovne organizacije SŽ Železarne Jesenice z n. sol. o. razpisuje dela in naloge VODJE TO ELEKTRODE JESENICE, Jesenice Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati za navedena dela izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko šolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji. - da imajo rnoralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v zaprti ovojnici, z oznako »za razpisno komisijo TO Elektrode« v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, 64270 Jesenice, C. železa rje v 8 KOi> KOVIN S KO PODJETJE KRANJ p.o. Sučeva ulica 27 Komisija za delovna razmerja KOP Kranj, na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglas za opravljanje del oziroma nalog za nedoločen čas 1 OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL > OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL 3 OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: - pod točko 1 da imajo končano poklicno šolo ključavničarske smeri - pod točko 2 da imajo nepopolno poklicno šolo oziroma ustrezni - pod točko 3 da imajo končano osemletko ali vsaj 6 razredov osemletke in eno leto delovnih izkušenj v kovinarski stroki Za opravljanje del oziroma nalog je določeno 2 mesečno poskusno delo. Kandidati nai pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahte-K.JSh noaoW dostavijo v 15 dneh po objavi oglasa v časopisu ^.^affloIrTSvfNSKO PODJETJE KRANJ, SUČEVA 27, 64000 Kranj. (m) metalka Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TOZD TRIGLAV TRŽIČ objavlja naslednja dela oziroma naloge: VODENJE TOZD TRIGLAV n. sol. o. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — VSI ali VSi ekonomske, pravne ali tehnične smeri, — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju večjih organizacijskih enot, — zaželeno izpolnjevanje pogojev za delo v ZT. — znanje nemščine ali angleščine ter zaželeno vsaj pasivno znanje še enega svetovnega jezika, — moralnopolitične in etične vrline ter pozitiven odnos do samoupravljanja Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: Metalka TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132, s pripisom »Razpisna komisija«, v 15 dneh po objavi, v zaprti ovojnici. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri. SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE z n. sol. o. TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavlja po sklepu Delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev I. TOVORNJAK TAM 5000 , KVSJmKU• v VOEn«ni stanju, izklicna cena 80.000 din rV.KNJAC KARTIC knjižnega stroja Soemtron Daro 384 izklicna cena 45.000 din Javna dražba bo dne 10.11 1981 organizacije Zapuže 10 a. >b 11. uri v govorilnici delovne Interesenti si lahko ogledajo predmete istega dne od 9. ure dalje frS!!ni m°r?j0 Dred Pncetkom dražbe položiti 10 odsto,- on tukaTšn« m«^1"6*; kl ** nam*"»vaj„ luitirati. Kavcija se položi pn tukajšnji blagajni računovodstva. Dražba bo javna z ustnim licitiranjem. Komisija za delovna razmera. TOZD OSNOVNE SOLE TONE ČUFAR JESENI CI objavlja prosta dela in ni UČITELJA ZA ZGODOVINO IN DMV za določen čas - s pomire lovnim delovnim časom 11/11 1981 do 30/6 1985 goj: PRU UČITELJA ZA 2L_ za določen čas s polnim nim časom od 24/11 i«i 30/61982. Pogoj: PRV UČITELJA ZA NO IN ZEMLJEPIS' za določen čas s polnim lovnim časom od IS .30/6 1982. Pogoj: pRf Prosta dela se objavljaš? nadomeščanje delavk na rodniškem dopustu. — administratorke za čas s polnim dc časom od 1/n 29^? vrnitve delavca z bolni**'j ga dopusta. Pogoj: dve ali štiriletna admu-usC* tivna šola. Prijave z doka sili < njevanju pogojev sa bo prostih del in »prejemamo 15 dni po javi. DOM UPOKOJENCEV Dr. FRANCETA BERG1 Jesenice Komisija za delovna objavila prosta dela i_ za nedoločen čas s polni« lovnim časom FIZIOTERAPEVTA Poleg splošnih pogo sklenitev delovnega morajo kandidati ii še nasledaie pogoje: - višji zdravstveni tena« fizioterapevt, po raolaaali. strokovnim' izpitom in delovnih izkušenj Kandidati naj mene ponudbe in d^kaaUav dneh po objavi na mm Dom upokojencev dr. ta Bergelja, Jesenice, pisno komisijo._ j». 27 OKTOBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE _15.STRAN GLAS telefon 23-341 Prodam FIAT 12« P letnik 1977 In formacije na tel 21-336 dopoldne PRODAM SNEŽNE VERIGE (krampa 2^* ■ tjiktor »Universal« ali »Store« ^* H Snrira 1 10453 J« DAN MRTVIH vam nudimo KRI STIME - veHkocvetne. PAJKOV 5J> MARJETE v vseh barvah ter fcl—ao naročila za ARANŽMAJE TfHAJUJA V ŠENČURJU 10042 J" fcofrari CIRKULAR za žaganje 2* * motorjem 3kW. ugodno Smuča 56. Kamnik 10173 5 meMcev breio TELICO si- ,. brejo TELICO si-triko 450 kg. Železniki. Češnji 10177 JBANTEME - velikocvetne. PAJ-■ raznobarvne MARJETKE C** VRTNARIJA GOMZI v Pod *P M Gorenjskem Ljubitelje teh tja ZELJE v glavah Sp Brnik 3. 10324 aalo rabljen otroški športni cent 1.300 din. Gnjatovič. r*»rj« 2. Planina. Kranj, telefon 10413 KRAVO tik pred telitvijo. l*Ceiklje 10414 » mbljen GRADBENI LES. »sa. Vodice 10415 1 barvni TELEVIZOR horizont *w eno leto Ogled vsak dan od ** Naslov v oglasnem oddelku 10416 OVNA. Polica 6. Naklo 10417 traktorski PLUG IMT. Pse »16, Cerklje 10418 10 pno bukovih DRV. Lesjak, *awsko 10419 l»obok OTROŠKI VOZIČEK. Stare tova 34. Kranj - Čirce 10420 ■odam krzneno JAKNO in —ovake KONFEKCIJE. Infor-*> telefonu 26-107 vsak dan po 10421 ,4-5 ton REPE za kisanje ali n 3 10422 2 OKNI glin nazorje, 120x 140. * Doslovce 21. Žirovnica 10423 PUJSKE, po 20 kg težke, i. Hudo 10, Tržič 10424 •oJton rockv. nove, a popolno ~> spremi javo, klavirjem, apo-0«dara za 40.000 din. V račun adbeni kredit. Kavčič. Dolina 10425 - TELEVIZOR iskra mmirama >*Jr eno leto, cena 5.500 din in £»0 750 luz, staro 4 leta, prevože-km, repatrirano do avgusta >-d vsak dan od 15. ure dalje s«r»ad. Gasilska 9. Šenčur 10426 novo MOŠKO OBLEKO iz —*. volne in moške DRSALKE k 42-43. Telefon 22-727 od 15. 10427 'P0N connoisseur —BD 1. ? 2, FOTOAPARAT zenit E. 2-58 helios, TELEOBJEK m 2,8/135 MC, UV in rumen - FOTELJA in maturantsko 1 poceni prodam. Informacije « 18 do 20. ure po tel. 22-037 pl 1 avgusta 7. Kranj 10432 r- 0BŽAGAN LES za ostrešje. V^obode Bled. tel. 77-529 ods ralje * STROJ za plastiko BOY 15. .4 prenovljen. Gubane Sonja, ~ 86 10439 motorno KOSILNICO BCS, -k Telefon 44-572 10440 **ha bukova DRVA. Naslov v oddelku 10441 ,200 kosov TRAVNIH PLOSC *> in komplet NARODNO DEŽNIKE. Urh, Breg ob Savi 10442 T KRIZANTEME - veliko l*JK0VCE in MARJETE. Sr «uha bukova DRVA Sp 10444 PLNTE in BANKINE Kranj, Žagarja 23. tel. 23-291 10450 y,Prodam tovorno PRIKOLICO KL0P SuAterftič. Zg Bitnje 213 10450 >**0I ,*nv . *8~ ■lOVo. Jlrdd Jmfc U0 lepo lahko dobite pri ■ti Cerklle 5 10451 Jbkia2?KRINJO LTH .390 I. KUPIM _ '»SALONITK. lahko »bljene. Tn.umik45 J04'1/ » UGO za razrez HLODOV Ciril. Breznka 5. Škofja Loka VOZILA^ •°venjber Trte? J«tnik 1975. ugodno prodam, ''•t. Studenčice 16. posta Lesce '^J-T 16 TL, letnik 1970, ugodno Jože. C. na Klanec 27, 10428 »KODO 120 LS. letnik 1979. 22.00 km. 7Aato polje 16/a 10429 .**ro ohranjenega SPAČKA brez motorja; ali prodam "»tor zanj. Luže 33. Šenčur 10430 °*ebni avto SKODA 110-R, , 8n*er 1976. Benedičič Rajko, ^2l,Podnart 10431 SIMCO 1100, letnik 1972, °o marca. Trček Ivan, Nova 10433 "5. DŽIP companjolo AR 25. ^45-044 10434 1 ZASTAVO 101, letnik 1976. 7* Po tel. 25-225 alt ogled pri '/»nina 16, Kranj v delavnikih 'to • soboto in nedeljo dopol- ito ■ MOTOR in ostale dele od °«beljak. Koširjeva 13, Škofja 10445 . RENAULT R-5. Bilban, Vo-£.<*dtiaiia 10446 Jljpdim ZASTAVO 1300, lahko vJP** za rezervne dele. letnik 'tor 084-61-1.55 10447 STANOVANJA Nujno iAčem SOBO za določen ali nedoločen čas Sem zaposlena Sporočite po tel 064-21-648 od 17 do 19 ure 9657 Mlado dekle išče SOBO z možnostjo kuhanja v Skofji Loki ali bližnji okolici Naslov v oglasnem oddelku 10449 OBVESTILA OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter ciprese za ogra-e, dobite pri Kanci ija. Kranj. C. Ko- 2/a (takoj za st 12) v bli-10410 i; o. o MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! krškega odr zini Vodovodnega stolpa Solidno in po zmernih cenah opravljamo vsa PLESKARSKA DELA Pod Šifro: Hitro in zanesljivo 10390 ZAPOSLITVE Zaposlitev dobi KV KUHARICA. Ponudbe po tel 23-484 10438 DO KOVINOSERVIS JESENICE toge^za ** del0Vn* razmerJ« razpisuje prosta dela in na- 1 1 PROJEKTANTA 2. 1 KON8TRUKTERJA »"va.iST.JL^ SPlOSnih * Zakon°m Pf*v podi. — višja ali visoka strokovna izobrazba strojne smeri — 35 mesecev delovnih izkušenj Poskuno delo traja 3 mesece. pod 2. — srednja strokovna izobrazba strojne smeri — 27 mesecev delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Stanovanjski problem se rešuje v skladu s pravilnikom. Pon podi SEB Ponudbe za objavljena prosta dela in naloge, naj kandidati joeljeio v roku 15 dni po objavi razpis na naslov: KOVINO-»ERVI6 JESENICE Prešernova 15, Jesenice. Vlogam naj priložijo dokaze, da izpolnjujejo zahtevane pogoje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. Kmetijsko živilski kombinat Kranj n. sol. o., Kranj, Cesta JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge: PREVZEM IN IZDAJA BLAGA TER VZDRŽEVANJE BLAGA IN SKLADIŠČA v delovni enoti Zastopstva in konsignacije Posebni pogoj: mehanik kmetijskih strojev, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju k2K Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh po objavi. V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 79. letu starosti tiho zapustil naš dragi TINE COP upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 28. oktobra 1981, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Kati, hčerki Majda in Eva z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, Šibenik, Škofja Loka, Wolfsberg, Žirovnica, Ljubljana, 26. oktobra 1981 Elektro Gorenjska, delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n.sub.o. Kranj, C. JLA 8 TOZD ELEKTRO KRANJ, n.sub.o., KRANJ. Ulica Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge 1 KV ELEKTROMONTERJA - 3 delavce za področje Podbrezij. Škofje Loke in Železnikov Pogoj: — poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj: - poklicna Sola elektro stroke 2. KV KLJUČAVNIČARJA - 1 delavec za ključavničarsko delavnico Kranj Pogoj — poleg splošnih pogojev, določenih t zakonom, mora kandidat izpolnjevati Še naslednji pogoj: — poklicna šola kovinske stroke 3 GRADBENEGA TEHNIKA - 1 delavec za gradbeno operativo Pogoj — poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednja pogoja: — srednio tehniško izobrazbo (gradbeni tehnik) — 5 let delovnih izkušenj 4 SNAŽILKE - 1 delavec za čiščenje poslovnih prostorov na Primskovem Pogoj — poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidatka izpolnjevati še naslednji pogoj: — osnovna šola Delovno razmerje za objavljena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazili o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD ELEKTRO KRANJ, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3. Rok prijave je 15 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Informacije na naslov: TOZD Elektro Kranj, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3. ALPETOUR Tozd potniški promet KRANJ OBVEŠČA cenjene potnike, da bo na dan 31. 10. 1981 in 1. 11. 1981 vozil izredni avtobus na relaciji GLOBUS — POKOPALIŠČE — GLOBUS in sicer v Kranju: GLOBUS AP Kranj Dijaški dom Zdravstveni dom Vodovodni stolp Primskovo Ručigajeva PETROL POKOPALIŠČE Planina trgovina Planina šola Evropa GLOBUS in avtobus na relaciji KOMUNALNA CONA —KRANJ AP-STRAŽI-ŠČE-BITNJE in obratno v soboto do 17 00 in v nedeljo od 8 20 do 17.00. V SKOFJI LOKI: 31. 10.1981 po ustaljenem voznem redu in dodatno popoldne odhod iz Podlubnika: 15.00 16.00 17.00 odhod iz Lipice: 15.14 16.14 17.14 1.11.1981 odhod iz Podlubnika: 8.30 9.00 10.00 11.00 13.30 14.00 14.30 15.00 16.0 17.00 odhod iz Lipice: 8.44 9.14 10.14 11.14 13.44 14.14 14.44 15.14 16.14 17.14 8.30 9.30 do 16.30 vsako uro 8.32 9.32 16.32 8.34 9.34 16.34 8.35 9.35 16.35 8.37 9.37 16.37 8.39 9.39 16.39 8.40 9.40 16.40 8.42 9.42 16.42 8.44 9.44 16.44 8.46 9.46 16.46 8.48 9.48 16.48 8.50 9.50 16.50 Sporočamo žalostno vest, da je umrl dolgoletni član našega kolektiva SREČKO KURALT vodja skladišča Od pokojnika se bomo poslovili v torek, 27. oktobra 1981 ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki OHRANILI GA BOMO V SPOMINU! Člani kolektiva in družbenopolitične organizacije GRADISA - TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka ^LASOV^ANKETA Pridelovalci vedo, da ni vsak »semenski« krompir res semenski, saj je le-ta zaradi posebnega gojenja neprimerno dražji — Z načrtovano investicijo hitrega razmnoževanja semenskega krompirja bi kranjski KŽK, tozd Kmetijstvo lahko ponudil jugoslovanskemu trgu toliko »elite«, da uvoz ne bi bil već potreben — Po pridelovanju krompirja, tega za žitaricami najpomembnejšega pridelka, smo ie vedno na repu v Evropi Kranj — V bližini sedanjega skladišča za krompir Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Šenčurju bodo prihodnje leto začeli graditi objekt za hitro razmnoževanje izvornega krompirja. Celotna investicija, ki naj bi bila dokončana še v tem srednjeročnem obdobju, bo veljala okoli 70 milijonov din. Ideja, da bi pri nas sami pridelovali izvozni krompir, ni nova. Znano je sicer, da imamo v Jugoslaviji 38 vrst krompirja, najbolj razširjenih in gospodarsko pomembnih pa je le okoli 8 sort. Krompir ima namreč poleg dobrih lastnosti, ki jih spoznamo na krožniku - tudi vrsto slabih, ki povzročajo pridelovalcem veliko preglavic: gomoljasta rastlina, ki se ne razmnožuje s svojim nadzemnim semenom, se kaj rada izrodi, napadajo jo številne bolezni in podobno, z gomolji pa se slabe lastnosti prenašajo naprej. Pri nas le v Dalmaciji vsako leto dosledno zamenjajo semenski krompir, saj bi posajeni gomolji prejšnjega pridelka dali izredno slabo letino. V drugih, za krompir bolj primernih področjih pa seme zamenjajo le občasno, saj se zadovoljijo kar s »semenskim« krompirjem, ki so ga sami pridelali. »Prav zato smo po pridelku krompirja na repu v Evropi,« meni dr. Miloš Kus s Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. »Semenski krompir je seveda dražji, saj se tudi goji drugače, razen tega pa ga pri nas še vedno premalo pridelamo. V Sloveniji potrebujemo iz uvoza kako tretjino vsega semenskega krompirja, ostalo jugoslovansko tržišče pa je glede semenskega krompirja v celoti odvisno od uvoza. Semenski krompir naših domačih sort, kot sta igor. vesna, seveda pridelujemo sami, nekaj tudi znanih tujih sort. za nekatere tuje sorte, ki jih prav tako pridelujemo pri nas. pa semenskega krompirja nismo sposobni vzgojiti.« KZK Kranj, tozd Kmetijstvo, je letos že napravil prvi korak, da bi lahko sami pridelali vse izvorno seme, še več — lahko bi ga celo izvažali, predvsem na Bližnji vzhod. Čeprav v KŽK poudarjajo," da je postopek hitrega razmnoževanja krompirja še v poizkusni fazi, ob sedanjem uspešnem delu ne dvomijo, da zamisel ne bi uspela. S tem postopkom — namreč hitrim razmnoževanjem izvornega krompirja — hi lahko zadostili vsem jugoslovanskim potrebam po semenskem krompirju in bi ga lahko povsem črtali z uvoznega seznama. Da se da krompir gojiti v epruveti, so dokazali v Franciji. Znanstveniki so iz enega dela krompirjevega kaliča v sedmih mesecih namnožili 800.000 rastlin. To je seveda mogoče le v kontroliranih pogojih rastlinjaka, ne pa na »odprti« njivi ob vseh vplivih vremena in bolezni. »Zadovoljni bi bili, če bi nam uspelo iz kališča v prav tako kontroliranih pogojih namnožiti 1000 do 2000 rastlin semenskega krompirja. Laboratorijska rast se je za sedaj posrečila, naslednja faza pa je rastlinjak, kjer se v prostoru s klimatskimi napravami rastline privajajo na normalne pogoje rasti. Končni postopek pa je prenos rastline v plastinjak — pokrit prostor, kjer rastlina končno naredi gomolje in imamo semenski krompir z najboljšimi lastnostmi. Klasična njiva namreč za izvorni krompir ni najbolj primerna,« pravi dr. Kus. Pri nas doslej takšnega načina nismo poznali in gre torej za pionirsko delo na tem področju; znano pa je, da na primer v Mostarju na podoben način množijo sadike nageljnov. Obenem pa bodo v KŽK. ki pri dosedanjem pridelovanju semenske- f;a krompirja vseskozi sodeluje z jubljansko Semenarno, preizkušali tudi nove načine ugotavljanja zdravstvenega stanja krompirja. Gre za eliso — enega najmodernejših testov, ki ga uvajajo v sodelovanju z virološkim laboratorijem medicinske fakultete v Ljubljani. L. M. Praznik pod Blegošem Telefon in avtobus V Leskovici so v nedeljo predali namenu novo zgrajeno telefonsko omrežje in v vas je pripeljal prvi avtobus — 234 krajanov je zbiralo denar za 20 telefonskih priključkov — Pohvala gradbenemu odboru in predsedniku Alojzu Štremflju — Izredno prisrčen program so pripravili Gorenjevaški oktet ter učenci osnovne Sole Leskovica in Gorenja vas s pesmicami o telefonu Leskovica — Kjer je volja, je moč in so uspehi. Da pregovor velja, so dokazali prebivalci podble-goških vasi v Poljanski dolini, ki so v nedeljo proslavili kar dve za te višinske kraje izredno pomembni pridobitvi: napeljavo telefonskih priključkov v vse, tudi najbolj odaljenje vasi in avtobusno povezavo z dolino. Za obe so morali krepko pljuniti v roke in veliko prispevati v denarju, hkrati pa so znali k financiranju pritegniti tudi organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti. »Ko smo se leta 1979, na željo krajanov odločali o gradnji telefonskega omrežja v podblegoških krajih,« je dejal slavnostni govornik, direktor kranjskega PTT podjetja Henrik Peternelj, »smo se za investicijo, ki z našega stališča ekonomsko ni zanimiva, odločili predvsem zaradi izredne pripravljenosti krajanov, da kar se more največ naredijo sami in zberejo tudi Ziri - Tudi letos so Zirovči številnim, delovnimi uspehi in 23. oktober, ki ga praznujejo v prireditvami počastili krajevni praznik spomin na ta dan leta 1943, ko so partizani osvobodili žirovsko kotlin,, ,n ie bil že naslednjega dne na Ledinui. ustanovljen prvi narodno osvobodilni odbor na Gorenjskem. Tako so letos zgradili čez 7000 metrov sekundarnih vodov kanalizacije, most na Ledimci, mrliške vežice, gradijo pa tudi gasilski dom (na sliki) ki ga bodo predali namenu 1. maja prihodnje leto, ko bo gasilsko društvo Dobrnča* nraznomh 80-letnico ustanovitve. Med prireditvami pa velja omeniti tradicionalni tek po ulicah Žirov, košarkaški turnir spretnostno .ofnio in rallv promenadm koncert godbe na piha a, planinski fiS nkoh Žirov otvoritev temnice fotosekcije PD Žiri m še nekatere It^o^^^^^hi,a xpetekoh 1Hltri"lHmdV(,ram Svobrie. - Foto: L. Bogataj _ potrebna sredstva. Vrednost zgrajene telefonske mreže med Hotav-ljami in Lesko vico z odcepi za Mlako, Sušo, Kopačnico in Krnice je 4 milijone dinarjev. PTT Kranj je dala 700.000 din, SIS za ptt promet 600.000 din RSLO 350.000 din in občinski svet za LO 150.000 din, kar je zadoščalo za pokritje stroškov materiala, strokovnega dela in prevozov.« Razliko, skoraj 2,2 milijona dinarjev pa so prispevali krajevna skupnost Gorenja vas, organizacije združenega dela in krajani z denarjem, delom in materialom. Svoj prispevek so dale skoraj vse tozd, kjer so zaposleni krajania vasi lesko-viškega okoliša: Marmor, Tehnik, Gidor, Etiketa, Alpina, Jelobor in Termika. Izredno pomemben je bil prispevek krajanov in sicer je vsak lastnik hiše prispeval 1.000 din, lastnik počitniške hišice 2.000 din, delavci eno leto po 3 odstotke od osebnega dohodka in upokojenci 3 odstotke od pokojnine, kmetje 1.000 din kmetijske dejavnosti, obrtniki 2.000 din, vsak delazmožni krajan 20 ur prostovoljnega dela pri izkopu jam, ozemljitvi ter zasipavanju, vleki kabla in presekih gozda, lastniki traktorjev po 5 ur prevozov drogov in opreme, lastniki gozda najmanj 3 do 10 drogov. Naročniki telefona, tisti, ki so dobili telefon v hišo pa še posebej 20.000 oziroma 25.000 din, s tem, da so priključek telefona plačali posebej in razen tega dali še 10 drogov in delali so toliko časa, kot je bilo potrebno za izgradnjo. Čeprav so predvidevali, da bo investicija sklenjena leta 1983, gre prav prizadevnosti vsem, ki so v akciji sodelovali, predvsem pa gradbenemu odboru in njegovemu predsedniku Alojzu Štremflju. ki je z značilno poljansko trmo vodil akcijo, zahvala, da je bil zadni telefon priključen dve leti prej. Na celotnem območju je vključeno v promet 20 telefonov, kar pomeni, da je vsak priključek veljal skoraj 200.000 dinarjev. Druga, nič manj pomembna pridobitev, ie nova avtobusna povezava z dolino. Da je avtobus pripeljal do Leskovice, je bilo potrebno najprej razširiti in urediti cesto od Kopačnice do leskovice in od 2. novembra dalje, bo odpeljal vsak dan nekajkrat do Hotavelj in Gorenje vasi. Posebno so ga veseli delavci in šolarji, ki so do sedaj morah v dolino peš ali z osebnimi avtomobili. L. Bogataj Prvonovembrsko cvetje Cvetlice poklanjamo drug drugemu ob raznih priložnostih. Tudi kadar se spominjamo ljudi, ki jih ni več med nami, skušamo naš odnos do njih izraziti s šopkom rož. Najbolj zasipljemo grobove s cvetjem ob 1, novembru, dnevu mrtvih. Namen tokratne ankete sicer ni poizvedovanje o smiselnosti takšnega početja, niti iskanje vzrokov za darovanje rož niti ugotavljanje pogostosti nakupa cvetja. Odgovori proizvajalcev in prodajalcev cvetja na naša vprašanja, kako so v zadnjih dneh založeni z njim. kolikšno je povpraševanje in kako se gibljejo cene rož, vendarle posredno odkrivajo tudi naše navade. Pred dnevom mrtvih bi namreč prav vsi radi okrasili grobove s kar se da lepimi (ponavadi tudi dragimi) rožami. In kaj nam ponujajo v nekaterih gorenjskih vrtnarijah in cvetličarnah? povečale, vendar še ne > koliko. Nekateri kupci ie čajo cvetje in aranžirane večina pa se bo odločila za m predvsem križan tem, zadnje oktobra. Takrat, tudi v sob bo naša cvetličarna odprta «* jutra do večera, zato rm bo f* prodaji pomagal kdo od del iz naše vrtnarije. Sicer med v cvetličarni nimamo p rev« obiska; morda tudi zato. ker »m na Bledu poleg treh vrtnarij * dve zasebni cvetličarni.« Marjan Bajael, tehnolog v vrtnariji TOZD KŽK Kranj Kmetijstvo: »Od cvetja za sedanji letni čas vzgajamo v glavnem krizanteme, vseh skupaj je okrog 22 tisoč stebel. Imamo bele in rumene velikocvetne krizanteme pa večbravne paj-kovce in marjetke. Vejica slednjih stane danes (23. oktobra — opomba pisca) 25 dinarjev, cvet nageljna, na primer, pa je 10 dinarjev. Prihodnji teden, od 26. oziroma 27. oktobra, bodo cene cvetja, predvsem pa krizantem, nekoliko višje. Določajo jih veliki proizvajalci, drugi se jim le prilagajamo. Do višjih cen cvetja v določenem obdobju prihaja zlasti zaradi neenakomernega povpraševanja po posameznih vrstah med letom. Zadnje dni ie precej povpraševanja po suhih in svežih nagrobnih aranžmajih; ti stanejo od 400 do 2000 dinarjev. Naročili so jih že okrog štiristo in verjetno jih bodo še enkrat toliko. Razen naših krizantem prodajamo tudi cvetje od drugod, razne posode, sveče in zemljo. Po naročilu prav tako presajamo in urejamo cvetlične nasade« Magdalena Černe, prodajalka v cvetličarni blejske kmetijske zadruge na Bledu: »Ze sedaj smo kar dobro založeni z raznim cvetjem, v prihodnjih dneh pa ga bomo dobili še večje količine. Naročenih imamo okrog 800 cvetov velikih krizantem, prek 4000 pajkovcev, prav toliko nageljnov in nemalo zelenja. Vse cvetje nam v glavnem dobavlja ljubljanska Agraria, ki ga kupuje pri velikih proizvajalcih. Današnje cene, pajkovci in marjetke so po 35, nageljni pa po 9 dinarjev, se bodo v tednu pred prvim novembrom prav gotovo Miro Sitar lastnik čarne Zvonček na Je«^ »S cvetjem se oskrbujemo pri proizvajalcu!: na Čatežu v B cah, Gorici in Splitu. Od bomo v tednu pred dnevom vih dobili okrog tisoč veliket nih krizantem, še enkrat ta*1 pajkovcev, od 8 do io a* nageljnov, petsto vrtnic ie * drugega rezanega cvetja Rs* pripravljenih šopkov, za kal* že sprejemamo naroČila, pon«* mo tudi okrasne grmičke** posode in sveče. Cene cvetja se od ene« * drugega proizvajalca razlika«* Pri nas je prodajna cena za ad» dinarjev višja od nakupne T* j predvidevamo, da bo cvet krizanteme stal okrog 30 jev, vejica pajkovca od 35 d*' dinarjev, nageljni, ki so sv dinarjev, pa bodo do tri da* dražji. Cen v drugih dveh C« ličarnah in vrtnariji na Jese ne poznam, ker se o njih ^ odloča sam. Glede povpraševanja > a* i cvetličarni, ki je ob delavad* odprta med 8. in 18. uro « * | sobotah do 12. ure, lahko po*** da je skoraj vse leto stal** Znatno se poveča zlasti pred * novembrom, zato bomo delan * soboto cel dan in po potrebi v nedeljo.« S. Saj« Predstavniki romunskega sindik na Gorenjskem Kranj - Ta teden bo Slovenijo obiskala delegacija sindikata delav cev gozdarstva, lesarstva in gradbenega materiala Romunije. Predstavniki romunskih sindikatov, ki so gostje zveznega odbora sindikata delavcev gozdarstva in predelave lesa, bo na obisku 27. do 29. oktobra izmenjala delovne izkušnje predvsem na področju delitve dohodka po delu in rezultatih dela. o vlogi in nalogah sindikata pri uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavcev, obravnavali pa bodo tudi delovne in življenjske pogoje delav cev v gozdarstvu. Delegacija bo obiskala tudi nekatere organizacije združenega dela gozdarstva in lesarstva. V sredo (jutri), 28. oktobra, bo pri Gozdnem gospodarstvu na Bledu ogledala enega od delovišč in se z gorenjskimi lesarji pogovarjala o življenjskih pogojih delavcev. V četrtek pa bodo romunske predstavnike gostili v škofjeloški Jelovici, kjer se bodo sindikalni delavci pogovarjali o vlogi in nalogah sindikata pri uu vanju družbenoekonomskega Pfj žaia delavca v temeljni oi^iuS^ Zanimiva razsta1 Rašica pri Bledu - V _ Grimščice so prejšnji teden , zanimivo stalno razstavo domače in umetne obrti, ki sav pripravila delovna orgaju*«* Almira iz Radovljice in Sukav *| puže. Graščino Grimščice ie Almira in jo skupaj s tekiUi*.* varno Zapuže namerava ufsaS slovensko središče domače in «**\ ne obrti. Tako naj bi dek* *^ izvirne domače pletenine a dsSSj volne in tujemu tržišču punasj kvaliteto. Alminno idejo. a 1 vredna vse pozornosti m pob«*- I podprle Gospodarska zborn^cajjl venije, medobčinska gospodski zaruka, občinske cialistična zveza delovnefs ljam I