Smrf kineta iz iole M§lov. __fC __n^ __r* n^ __r^___B ^____Ms__r #^** Na sveti vecer je umrl v starosti 77 let aa Tepanjskem vrhu pri Koajičah'pcscstaik Fraac Napotnik. Vzrok nje^ gove smrti je bila kap, ki ga je v visoki starosti zadela dvakrat. Blagopokojni je bil brat rajnega lavantiatfkega vladike dr. Mihaela Napotnika in stric pokojaega ravnatelja Cirilove tiskarae in monsigaora dr. Antoaa Jerovšeka. Bil je daleč na okrog znan kot vzgleden gospodar, iki si je lepo urcdil ter, preosaoval svoj dom na Lipakovini, kakor pravijo po domače. Iz srečnega zakoaa zapušča 4 otroke. Najstarejši sin Jožef je profesor na realai gimaaziji v Celju, Matija je gospodar na domu, hčerka Ar.a je še doma, najmlajši Fraac je ožeaj.n na Blatu. Stari Napotnik je bil 50 l©t cerkveni ključar župne cerkve v Konjicah ter ubožai oče. Posebej je treba podčrtati iz Napotnikovega Žlivljenja, da je bil dolgo vrsto let javen politični ia kul-< turai delavec po strogo katoliških ter narodaih nacelih. Šolal se je v javniti nastopih v od Slomšeka ustanovljenem »Katoliško političnem društvu« v Koi njicah. Glavna aaloga tega društva je bila: braniti katoliško vero in slov.nstvo. Pokojni se je upal kot pristni fcmečki govornik tudi ven izvea mej konjiške fare. Govoril je v Celju, v Mozirju ter sploh po Saviajski doliai na javaih shodih, na katerih je neustrašeao bičal nemškutarstvo in štajerčijanstvo. Kot ogajevit zagovornik kmetskih ia narodnih pravic je užival velik ugled daleč aa okrog. V že starejših časih je bil desaa roka sedajaemu arhidijakonu konjiškemu pri stavbi novega Katoliškega doma v Konjicah. V te svrhe je dal celo na razpolago svoj gozd ia je po dogotovitvi stavbe večkrat ponosno poaav]jal besede: »Ako bi ne imela naša fara Katoliškega društveaega doma, bi bila aaša mladina daaes izgubljena.« Posebao ponosen je lahko aa vrlo rajao slovensko koreaiao »Sloveaski gospodar«. Rajai Napotnik ni bil samo »Gospodarjev« bogznaj kolikoletai aaročaik ia širitelj, ob razaili prilikah je celo naglašal: Moja šola je bil »Slov. cjospodar«. Z .Napotnikom se je poslovil od aas mož, ki je zaatao vplival skozi desetletja na politični in kulturni razvoj spodaještajerskih Sloveacev ia zasluži trajea ia hvaležen spomin! Ostaai aam, dragi Fraac, še aadalje kažipot v političaem ter narodaem oziru po večaoveljevaih ikrščaaskih smernicah!