Naročnina Ljudskega tednika se plačuje:
za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20
za cono B pri .Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSèva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 -, 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20.
1


Foto MAGAJNA
OB PRVI KOŠNJI
2
L IUD1K1 T t‘ D NI K
Politični obzornik
Kronika
Vse kaže, «Ja bodo angleške volitve prihodnje poletje.
Dr. Jože Brilej je bil imenovan za izrednega in opolnomočenega poslanika FLRJ v Angliji.
NA ZASEDANJU konference UNESCO Je jugoslovanski predstavnik postavil predlog o sklicanju kongresa o sodelovanju za mir. Vse delegacije so ga podprle, nakar je glavni biro konference sklenil dostaviti Jugoslovanski predlog v proučevanje komisiji za sestavo programa.
Tsaldarisu naklonjeni listi v Grčiji so potvorili Kardeljeve izjave, pred odborom Ljudske Skupščine. Ker hočejo Se vedno napetost med obema državama, jim pridejo prav tudi potvorbe v nji-govi protijugoslovanski gonji.
Plastiras je v grškem parlamentu zahteval priključitev Cipra h Grčiji.
John Poster Dulles je dobil nalogo, da izdela osnutek za mirovno pogodbo ZDA z Japonsko.
ZSSR je ponudila Finski, da jo za dobo 5 let oskrbuje z žitom v zameno za stroje in ladje,
V	Atenah so stavkali državni nameščenci.
Pol milijona delavcev na področju Milana je stavkalo v protest zaradi ukinitve FIM.
Romunija je zahtevala omejitev števila članov ameriškega poslaništva v Bukarešti na 10 oseb.
Izvršilni komite svetovne poštne zveze je sklenil, da bo v njem zastopal Kitajsko delegat LR Kitajske. Delegacija ZSSR je sklenila, da bo znova sodelovala v tej organizaciji.
Serif Sebovič je bil imenovan za izrednega poslanika FLRJ v Atenah.
2e teden dni trajajo sovražnosti med Indonezijci in nizozemskimi vladnimi četami v Makasaru na otoku Ceiebesu.
V	Atenah so bile manifestacije za združitev Cipra z Grčijo.
Vladimir Popovič, novi jugoslovanski veleposlanik v VVashing-tonu je napravil svoj prvi obisk na zunanjem ministrstvu ZDA. Sprejel ga je'James VVcbb.
Bidault je bil ponovno izvoljen za predsednika ljudskega republikanskega gibanja.
180.900 oseb je danes brezposelnih v Avstriji,
Z osvoboditvijo otokov Cušan in Hainana ima vojska LR Kitajske odprto pot na Formozo.
Več kot 100.000 Nemcev dela danes v Franciji. To so večinoma bivši vojni ujetniki1, ki se niso vrnili domov.
Zapadnjaki obtožujejo ZSSR,
da je ustanovila v Vzhodni Nemčiji policijsko silo, ki presega o-kvlr navadne policije. (50.000 mož, oboroženih s topovi, oklopnim orožjem, protiletalskimi topovi itd.). Vse tri vlade zahtevajo, naj ZSSR razpusti te čete v smislu načel popolne razorožitve In demilitarizacije Nemčije.
UE SE POGAJA ZA MIR
Po posvetovanjih v Parizu s Schu-1 imel v treh evropskih prestolnicah ter manom in Bidaultom, se je Lie pre-1 je dodal, da niso vrata zaprta. Nada-peljal na druga stran Rokovskega
preliva, kjer je imel razgovore Attleejem in Bevinom. Trygve Lie po razgovorih ni hotel dati nobenih izjav o predlogih, ki jih je dobil v Moskvi in o katerih se je razgo-varjal s predstavniki francoske in angleške vlade. Lie je nato odpotoval v New York z letalom. Tam se bo razgovarjal s Trumanom in Achesonom.
Na vsak način so komentarji vsem Liejevem potovanju prezgodnji. Razumljiva je njegova nezaupljivost do novinarjev, prej mora o moskovskih razgovorih obvestiti predsednike vlad Francije, Anglije in ZDA. Bližnji dogodki in izjave vseh teh nam bodo pokazali uspeh ali neuspeh Lie jev ega potovanja.
Prva spomenica ima 10 točk in govor-i a 20-letnem miru. Predvideva periodično sklicanje Varnostnega sveta, na katerih bi sodelovali zunanji ministri držav, članic Varnostnega sveta. (Kot kaže, je zavržena misel o periodičnih sestankih državnih voditeljev ZSSR, ZDA, Anglije in Francije). Na teh periodičnih sestankih zunanjih ministrov, ki bi bili tudi v Evropi, bi zunanji ministri razpravljali o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo, sprejemu novih članov v OZN, ustanovitvi mednarodne vojske itd.
Druga spomenica Pa naj bi bila pravnega značaja in dokazuje na pravni osnovi možnost sprejema LR Kitajske v OZN.
Preden je Lie odpotoval v ZDA, je podal nekaj izjav o svojem potovanju po raznih prestolnicah. Izjavil je, da ni nezadovoljen z razgovori, ki jih je
ijeval je, da se vrača na sedež OZN prepričaj da obstoji možnost konstruktivnih pogajanj, toda rezultate iz. menjav misli o OZN in o hladni vojni bo mogoče presoditi ko bodo razvidni, čez dva ali tri mesece. Dejstvo, je dejal Lie, da je moje potovanje v štiri prestolnice izzvalo tako veliko zanimanje v javnem mnenju, ne dokazuje samo resnosti sedanje delitve sveta v hladni vojni, pač pa tudi to, da je OZN edino sredstvo za premostitev te ločitve in za ohranitev miru. Lie je končal z zagotovilom, da bo nadaljeval z napori, da bi vlade preko OZN preučile mednarodni položaj In tako dosegle omilitev mednarodnega polo. žaja. Lie se je pred odhodom sestal še z Edenom. Po prihodu v New York bo imel tiskovno konferenco za novinarje pri OZN, ni pa še določil dneva, ko se bo sestal s Trumanom in Achesonom.
>1« * «s«
PRED NOVIMI
belgijskimi volitvami
Se štirinajst dni in belgijsko ljudstvo bo šlo ponovno na volišče, da reši «kraljevsko krizo». Po dolgotrajni vladni krizt in različnih mahinacijah strank je sedaj opaziti V propagandi za nove volitve precejšnjo utrujenost; volivna zborovanj» so slabo obiskana in stranke ne izdajajo preveč denarja za propagando, ker se zdi, da so njih blagajne precej prazne. Stranke nastopajo istimi kandidatnimi listami kot pri prejšnjih volitvah.
MARŠALU TITU
ob njegovi 58-lclnici
Za 58. letnico Tvojega rojstnega dne Ti pošilja demokratično prebivalstvo anglo-ameriškega predela Tržaškega ozemlja po štafeti, ki jo je organizirala antifašistična mladina, sVoja najboljša in iskrena voščila.
Demokratično prebivalstvo naše cone se aktivno udeležuje borbe, ki jo vodi Komunistična partija Jugoslavije pod Tvojim vodstvom proti imperializmu in proti komin-formističnemu odklonu.
Tržaško demokratično prebivalstvo se v potni meri zaveda, kako ostra in težka je borba Komunistične partije Jugoslavije, da bi uvedla med komunističnimi partijami in socialističnimi deželami pravične odnose, enake pravice in dolžnosti, da bi uveljavila neodvisnost malih enako kakor velikih narodov. Demokratično prebivalstvo našega področja pa se zaveda, da bo ta naša borba za pravico, za resnico in enakost, za pravo linijo zmagovita kljub vsem oviram, ki ji jih postavljajo sovražniki delavcev: Komunistična partija Jugoslavije si Jo je zastavila v svojo častno nalogo, ki Je, tovariš Tito, Tvoja častna naloga.
Demokratično prebivalstvo, slovansko in italijansko trdno združeno sodeluje v tej nujni in pogumni borbi, ker je odločilna za zmago delavskega razreda in demokratičnih sil tolikih dežel.
živel maršai Tito, voditelj herojske Komunistične partije Jugoslavije, prvoboriteljice v eni najbolj junaških borb v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja !
Iz voščil tržaškega demokratičnega prebivalstva.
Kramarski
x Avstrijo in
Poslaniki zahodnih sil so v petek predali avstrijskemu zunanjemu ministru Gruberju deklaracijo zunanjih ministrov treh držav v o-bliki skupne note. V njej izjavljajo, da so sklenili imenovati v svojih okupacijskih conah y Avstriji visoke civilne komisarje (namesto dosedanjih vojaških) ter zamenjati svoje okupacijske čete z «varnostnimi četami.» V svojem sporočilu so obtožili ZSSR, da ni pripravljena rešiti spornih točk, da bi prišlo do mirovne pogodbe in da se 3e zaradi tega okupacija podaljšala.
Imenovanje civilnih komisarjev ima namen «utrditi avtoriteto avstrijske vlade». Nameravajo celo znižati bremena, ki jih nosi avstrijska vlada s plačevanjem okupacijskih čet in zapadne silg so priprav-
načrti
Trstom
V Moskvi se ukvarjajo z mislijo, da bi svoje ministrstvo za zunanje zadeve preimenovali kar v Komite za zunanjo trgovino.
NAČRT LABURISTOV
za ob držanje oblasti
KRAMARIJA
Prav na tihem so imeli angleški laburisti ob koncu tedna svoj kongres v Dorkingu. Kljub temu da. za. ključno poročilo prav nič ne pove, vendar vse kaže, da so se na tej konferenci razgovarjali o važnih stvareh in sprejeli tudi tozadevne zaključke.
Prišli so do spoznanja, da ni dobro dajati izvršilnemu odboru stranke proste roke. izvršilni odbor se bo moral držati linije stranke same, sodelovati s stranko in sindikati. Ugotovili so, da je ie tako mogoče doseči večino v parlamentu. Kot vse kaže, so na tem kongresu do podrobnosti izdelali bodočo linijo stranke, ki se je bo moral izvršilni odbor držati.
Zanimivo je tudi, da so na konferenci sklenili, da laburisti ne bo. do več zahtevali novih podržav-Ijenj industrije, temveč so se odločili, da bodo utrdili obstoječo državno industrijo. Pri tem nastaja vprašanje, ali bodo začeli izvajati pravkar izdani zakon o podržavljenju železne in jeklene industrije?
Laburisti upajo dobiti novih simpatij z gradnjo stanovanj jn s splošnim počitkom po petletni «revoluciji».
Kot vse kaže, pa se laburisti niso moglj zediniti glede povišanja, plač v prihodnjih dvanajstih mesecih.' Sir Stafford Crips se je dal pregovoriti za zvišanje plač po 5 šilingov na teden ali 4 <3o 5 odst., češ, da ta povišek ne bi povečal grožnje novega padca šterlinga. To pomeni, da je moral zakladni minister popustiti sindidalnim voditeljem, ki so s tem v zvezi nanj že dolgo časa pritiskali (vprašanje je ostalo odprto p« znižanju vrednosti funta). To «popuščanje» proti sindikaton? je značilno za to dorkinško zasedanje. Laburisti se čutijo prešibke, da bi sedaj sprejeli odločilen yo-livni boj s Churchillom. Z novo politiko rahlega dviganja plač si hočejo laburisti ustvariti dobo miru na področju dela, počasi pripeljati svoje finance v mirnejše vode; preden Crippsovih voda zopet ne vznemiri nova inflacijska nevarnost.
Ijene sanie nositi del stroškov (Avstrijo stane vzdrževanje okupacijskih čet od 7 do 8 milijonov dolarjev v vsaki coni).
Kot vidimo, so bila ta «fiktivna olajšanja» zelo «potrebna». Komisarji bodo odslej nosili civilno obleko in okupacijske čete se bodo malo drugače imenovale. V praksi je to nekakšna normalizacija okupacijskega režima. Zahodne sile imajo kljub obtoževanju ZSSR, prav isti namen, namreč da obdr-že svoje postojanke y Avstriji.
Napovedani 254. sestanek štirih namestnikov zunanjih ministrov za sestavo avstrijske mirovne pogodbe je bil v Londonu v ponedeljek. Za razliko od drugih sestankov se je ta končal tako, da na njem ni-sp niti določili datuma za prihodnji sestanek, Vse kaže, «Ja imajo vsi skupaj namen prenesti avstrijsko zadevo na jesen.
Sovjetski predstavnik Zarubin je prišel na dan z zahtevo, da se seja sploh ne more vršiti, dokler ne bodo vlade treh sil odgovorile na noto ZSSR o tržaškem vprašanju z dne 20. aprila. Znano je, da je takrat ZSSR postavila tržaško vpra
žanje v zvezo z razpravljanjem o avstrijski mirovni pogodbi, seveda v prid svojega zunanjepolitičnega mešetarjenja.
Zapadni predstavniki sq ta pred-log označili kot navadno izsiljevanje, češ da hočejo doseči, da bi sprejeli zahteve ZSSR gledfi tržaškega vprašanja.
Potem, ko so vodili dolge mesece brezkončne diskusije o posameznih členih osnutka mirovne pogodbe, so se tik pred koncem ustavili.
Skoro je že kazalo, da bi se bilo mogoče pogoditi pri vprašanju avstrijskih dolgov, ko je Sovjetska Zveza nenadoma sprožila vprašanje, ki so ga načelno že rešili, namreč vprašanje denacifikacije in demilitarizacije Avstrije. Obtožila je
avstrijsko vlado, in zapadne sile,L Sovjetska zveza lam-,,________-,
češ da podpirajo nacistične organi-T......J...:Zd ..™ .lahk° n^e no-
zacije.
(Res je sicer, da nacizem poganja na avstrijskih tleh nove korenine. Vendar pa ni omejen samo na zapadna področja. S sovjetsko pomočjo je bila letos pomladi ustanovljena na Dunaju «Nacionalna
ganizirajo skupino bivših nacistov in pripadnikov nekdanjih SS-ior-macij, kj bi se orientirali na vzhodi in nc na zapad. V propagandi za to novo organizacijo izjavljajo, da je ZSSR dala nacistom v vzhodni Nemčiji nazaj pravice, ki so jih nekdaj imeli. Ta nacistična pio ruska organizacija bi naj bila protiutež zapadno orientiranim nacističnim organizacijam. Vsekakor je t« nov primer strahotne nenačelnosti, oportunizma Sovjetske zveze.)
Sovjeti so nenadoma opustili yse zanimanje za naciste. Postali sci konkretnejši: dajte Trstu guvernerja i da se obe coni združita in pon tem pride do «boljše rešitve»), m» pa bomo povedali avstrijski vladi, koliko nam je dolžna, da o nacistih sploh ne govorilno...
Sovjeti sp jasno povedali svojo ceno, s katero bi se končala hladna vojna y Avstriji. Pripravljeni sp sklenili premirje s tremi zapadoi-mi silami na račun nove razdelitve interesnih sfer. Jasno je, da to sevizia na račun majhnih narodov, Ze deset let postavlja Sovjetska zveza, d« je prav za prav bistvo vojne nevarnosti y pomanjkanju sporazuma med velikimi narixii, poi katerem bi bili seveda mali narodi samo objekt velesil, ne pa subjekt z enakimi pravicami.
Da bj prišla ta zamenjava Sovjetski zvezi v zvezi s Trstom 2« posebej prav, je jasno, čc pomisli, mo, da trguje z jugoslovanskimi interesi. Ko je Sovjetska zveza pr o, dala Slovensko Koroško za vrečico dolarjev, misli sedaj storiti isto S Trstom, S tem, da je zahtevala V boti z dne 20. aprila odhod okupacijskih čet s Tržaškega ozemlja (pri tem tudi jugoslovanskih), tedaj je bilo jasno, da se je hotela znebiti tistih, ki čuvajo pravice, ki jih ima jugoslovansko ljudstvo do tega ozemlja. S tem b| nastala «podlaga», po kateri bi bili predlo gi ZSSR lahko že konkretnejši, j.
Vendar pa sc Sovjetska zveza moti. Današnja Jugoslavija je odločena, da ščiti pravice Slovencev in Hrvatov na tem ozemlju To pot *e bo njena kupčija izjalovila '
ve «ovire», zaradi katerih ne more umatati svojih čet iz Avstrija Iranko tudi jasno pove. da čet n« «more» umakniti, ker noče iti it Madžarske, Romunije in Bolgarije, ker mora tam ulivati spoštovanj« m strah, da tako laž« zatre vsak .	odpor teh držav proti sedani ini
liga», ki jo organizira bivši SS-vod- odnosom, kj jih ima Sovjetska zve-ja dr. Sla vik iz Dunaja. Soyjeti pr-1 za dQ njih, * Svjetska »ve-
liudtKi TEDNIH
Odločen Achesonov diktat v Londonu:
Vse atlantske države morajo po svojih močeh sodelovati v ameriški oboroževalni tekmi
Od 15. do 19. maja ie bilo v tondonu zasedanje sveta atlant-sikih držav. Zasedanj so se udeležili zunanji ministri držav-članic, in sicer Acheson, Bevin, Schu-man, Pearson, Van Zeeland, Stik-icer, Bech, Rassmussen, Lange, Benediktsson, Sforza in Da Mata.
(Zadnje zasedanje je bilo «javno» in na njem so poleg ministrov, njihovih svetovalcev, nekaj mornariških oficirjev z belimi kapami, policajev in radijskih nameščencev mogli prisostvovati tudi novinarji. To je bil nekak svečan zaključek, kjer je imel Acheson glavno besedo, prav tako kol jo je imel med konferenco samo. Ko so fotografi opravili svoj posel, je spregovoril Acheson in njegov govor je prenašal radio. V kratkih besedah je najavil dve konkretni točki, ki jih je rešilo štiridnevno zasedanje.
1)	Ustanovitev stalnega sveta s sedežem y Londonu, v katerem bo imela vsaka država svojega zastopnika. Njen stalni predsednik bo Američan, ki bo kontroliral delo pri izvršitvi nalog, ki jih vsaki posamezni državi nalaga atlantski pakt. V uradnih krogih navajajo dive imeni: Eisenhowerja ih Bradleya. Bradley se je prvi izrekel za to «organizacijsko središče» pred dnevi v svojem govoru v Chicagu. Francoski zunanji minister Schuman je na svoji londonski konferenci označil ta način ameriške kontrole za zelo pametno zadevo. Dejal je: «Tako se. ne bodo mogla ponoviti prejšnja nerazumevanja; še več, to sredstvo bo preprečilo, da bi nastali novi nesporazumi»,
2)	Zmenili so se, da je potrebna «hitra vzpostavitev skupnega vojaškega obrambnega sistema». Potrebno je «sodelovanje v vseh friOKnih oblikah» in «svet je mnenja, da morajo vse sodelujoče stranke izrabiti ves svoj gospodarski potencial za vojaško obrambo. Zunanji ministri zahtevajo od svojih vlad, da vključijo Vse sile za zgraditev obrambnega Sistema atlantskega pakta».
Po tem vidimo, da je Acheson Zahteval od svojih atlantskih «sodelavcev». da prično njihove države skupno tekmo v oboroževanju. Jasno je, da bo imel tozadevni ameriški pritisk resne posledice na državno upravo in gospodarstvo posameznih držav in
Sredi zime se je med vojno leta '1942 odločil Heinrich Himmler, da posije v. Tibet ekspedicijo, ki bi V teh neznanih gorah poiskala sle-ddre germanske rase, Ta ideja je obšla Himmler ja, ker je hotel na Vsak način dokazati, da so Japonci bevernoarljske rase in da zato ni Za naciste sramota, če se z njimi Vežejo. To misijo, ki naj bi «zadala Svetovnemu židovstvu» smrtni udarec, je naložil mlademu nacistične-tnu profesorju Gustavu Henčku in njegovi ženi Berti, fotografki po poklicu.
Henčka sta imela svojo misijo za fidino in nista lenuharila. V vseh treh letih sta preživela, kakor santa izjavljata, samo dva slaba trenutka!
Prvega takrat, ko sta se s težavb Prebila v. neko oddaljeno dolino, kjer sta mislila, da bosta našla nor. (Ujce, sta pa našla «samo» semite. Drugega pa, ko jima je zadnje poletje zmanjkal denar in vsa sredstva ter st» se morala odločiti za Odhod.
Mislila sta se torej leta 1949 prebiti v Rusijo, ki jo «imajo zasedene nemške čete». Bala sta se samo, ,tža ne bi na obrobnih visokih predelih naletela na ostanke rdečih
seveda tudi na njihovo notranjo politiko.
Poglejmo, kaj pomenijo za nekatere države vedno večji oboroževalni stroški. Dosedaj so Imele pri oboroževanju največje stroške Anglija (7.6% celokupnega narodnega dohodka), Holandska (7%). in ZDA (6.4%). Druge države so imela razmenoma manjše stroške; najlaže pa ao to zadevo opravile Belgija, Danska in Luxsemburg, ki z oboroževanjem doslej niso posebno hitele. Ce po mislimo, da znaša nacionalni dohodek v ZDA na posameznega prebivalca v enem letu 1665 dolarjev, v Franciji približno 400 dolarjev, v Italiji ter na Portugalskem manj kot 150 dolarjev, tedaj lahko zlahka ugotovimo, da bo dal lahko Američan brez kakšne posebne težave iz svojega žepa 100 dolarjev na leto, dočim bo Italijan precej debelo gledal, ko bo moral odšteti 9.5 dolarjev.
Izjava Achesona, ko se je ukr-ceval na «Britanic» v Liverpoolu, ki gai vozi domov, je bila v zvezi
Ameriško poljedelsko ministrstvo raz polaga z ogromnimi količinami tako imenovane odvišne hrane in ne ve, kaj naj počne z njo. Najprej Je nakopičilo milijone bužljev krompirja, potem masla, jajc, konserviranega mleka, pšenice, graha, koruze in druge hrane. Vrednost teh neizkoriščenih zalog znaša 3.947,423.790 dolarjev.
Kako je prišlo do teh zalog «odvišne hrane?
Da bi obdržale visoke cene hrani, je ameriška vlada odkupila velike količine hrane in jih seveda še dalje odkupuje. To je storila zato, da bi se na notranjem trgu ne povečala zaloga in ne bi cene padle. Tako so na umeten način obdržali cene hrani Kljub temu da so pričele cene hrani v zadnjih štirih mesecih rahlo padati, so danes še vedno 200% višje kot pred vojno Problem «odvišne» hrane Je prišel tudi pred ameriški kongres, kjer so
čet. Zato sta sc raje premaknila v. smeri proti Kitajski. Neprijetno presenečenje sta doživela na meji, ko sta prišla v stik s četami kitajske ljudske vojske. Imela sta srečo, ker so jih smatrali za norca. V. sedmih letih sta se pomikala po predelih, kamor ne pridejo vesti z o-stalega speta. Prav do svojega prihoda na Kitajsko sta bila prepričana ,da je nacistična Nemčija s svojim japonskim zaveznikom dosegla sigurno zmago-
Kitajske čete so jima pustile svoboden prehod. Po potovanju, polnem nepričakovanih dogodkov, sta prispela v. Cunking, kjer ju je slišal neki Američan, da govorita neinški. Ta Američan se je ravno pripravljal, da odide po zračni poti v Hongkong. S seboj je odpeljal tudi Henckova.
Sedaj sta Henck in njegova, žena v, Hongkongu. Svoje dneve preživljata b. hotelski sobi ob branju časopisov. Zanju plačujejo račune a-meriške oblasti.
Nedavno je dal Henck naslednjo izjavo novinarjem: «Razumete! Ce ni nordijskih tajn v Tibetu, je pa uran in Američani bodo morda potrebovali človeka, ki pozna to pokrajino do dna-.:!?
s tem naslednja:	«Žrtvujemo in
nadaljevali bopio z žrtvovanjem vseh naših sil Za mir in bomo nadaljevali z našo politiko pomoči državam, ki hočejo tako na vojaškem, kot na političnem področju branitj svojo neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost».
Kot vidimo, ie bil Acheson primoran obljubiti pomoč državam, ki so v prvi ofenzivni liniji ZDA in katere zaradi svojega gospodarstva np slabih nogah ne bodo mogle finansirati svojih atlantskih obvez.
Toda jasno je, da sq besede Achesona samo pesek v oči ob prvem neprijetnem občutku po vseh evropskih «atlantskih» prestolnicah». Ce bi bil Acheson pripravljen finansirati obveze, ki so jih sprejele države na tej londonski konferenci, .(povečanje stroškov v oboroževalni tekmi), tedaj ne bi bilo potrebno «sodelovanje v vseh mogočih oblikah», potem ne bi bilo potrebno «vključiti vseh sil za zgraditev obrambnega sistema».
nekaj tednov razpravljali o tem, kako bi jo vnovčili ali pa celo uničili.
«Odvišnega» krompirja imajo danes, v ZDA 50 milijonov bušljev. Poljedel sko ministrstvo je v pričetku predlagalo, da se celotna količina krompirja takoj uničil Pozneje pa so se odločili, da bodo krompir «preparirali», tako da bo za človeka neužiten. S tem so preprečili, da bi cena krompirju padla.
75,918.088 funtov «odvišnih jajc imajo v zalogi, Njihova vrednost znaša 98.116.167 dolarjev. Ce bi ta jajca prišla na tržišče, bi njih cena znatno padla in bi gotovo ne bila 200% višja kot pred vojno. Poročajo, da se je že četrt milijona funtov jajc, ki jih imajo v zalogi, že pokvarilo. Kljub temu pa ameriška vlada še vedno kupuje jajca, samo da obdrži visoko ceno.
Ameriško poljedelsko ministrstvo
Države sp prevzele nalogo, da plačujejo same posledice ameriške pustolovske politike. Toda pri tem bo nastalo vprašanje, kako bodo posamezne države zamašile luknje v svojih proračunih, ki jih bodo v njih naredile te vojaške priprave. Le poglejmo sklepe londonske atlantske konference: vsak po svoje kaže na možnosti, ki bi prinesle denar za oborožitev. V Franciji se po tej konferenci zelo neprijetno spominjajo francoske vladne krize in vseh nepopularnih ukrepov, ki se jih je morala Bidaultova vlada poslužiti, da je spravila svoje vojaške izdatke (ki so jih zahtevali Američani) v sklad in nekakšno ravnovesje s prejetaki. Zato je «Le Populaire», ki se boji za ugled svojih ministrov v Bidaultovi vladi, upravičeno ogorčeno zapisal: «Ce se iZDA počutijo tako vojaško močne, zakaj tudi same ne nosijo vseh bremen». Bidault bo moral kmalu računati s tem omahovanjem «socialistov» tudi v parlamentu!
Atlantski zunanji ministri so sprejeli težka bremena na svoje rame v Londonu, katerih posledice bomo videli kmalu v raznih proračunskih debatah o «dodatkih» državnemu proračunu v raznih evropskih parlamentih.
Menda go se posamezni zunanji ministri, ki so se vračali domov, tolažili edino z mislijo, ki izvira iz prejšnjih podobnih skupnih in integracijskih programov, namreč, da je pot od načrta do njega uresničitve zelo dolga.
ima še na razpolago: 274,723.864 funtov «odvišnega» konserviranega mleka, 100.736.962 masla, 25.307.369 sira, 57.651.595 suhega sadja, 627,480.126 funtov koruze, 475,034.491 funtov «odvišne» pšenice itd.
Skladiščni stroški znašajo za vso tp hrano 25.000 dolarjev na uro, kar pomeni, da znašajo stroški za to «odvisno» hrano na leto 200 milijonov dolarjev.
Po zgoraj navedenih uradnih podatkih vidimo, da morajo ameriški potrošniki kupovati tirano po ceni, ki je 200% višja, kot pred vojno, istočasno pa morajo vračati državi y obliki davkov za uničevanje tako imenovane «odvišne hrane», katerega cena bi v primeru, da pride na svetovno tržišče znatno padla. Ti torej plačujejo državi, da se obdrže visoke cene, to' pomeni, da plačujejo zato, da slabo kupijo.
Ze štirinajst dni je poplavljena provinca Manitoba v Kanadi. «Rdeča reka» je narasla za 9 metrov. Na sliki vidimo mesto Winipeg pod vodo. Poslopje deželnega parlamenta zgleda kakor majhen otok. Preko 1C0.000 ljudi so evakuirali. Živino, ki je niso mogli rešiti so pobijali kar s strojnicami.
DVA POPOTNIKA IZ UDETA
sta prišla v Hongkong-
| MEDTEM, KO VLADA PO NEKATERIH DRŽAVAH NA SVETU LAKOTA |
V ZDA uničujejo živila
da ne bi padla njih cena na svetovnem
Organizacija za poljedelstvo in pì'ehrano (FAO) je v Rimu pred dnevi zaključila svoje desetdnevno zasedanje.. Na njem so ugotovili, da ta organizacija ni v zadnjih štirih mesecih dosegla nobenega uspeha glede pošiljanja viškov živil bogatih držav v one, kjer vlada pomanjkanje in katere zaradi deviznih razlogov niso zmožne uvažati hrane na podlagi redne trgovine.
Jugoslovanski delegat je na tem zasedanju poudaril, da je to posledica dejstva, da je FAO lani zavrnila jugoslovanski predlog, o uvedbi mednarodnega kliringa za viške. Pripomnil je, da bi se lahko našla pot za razdeljevanje rednih viškov brez kake ovire za svetovno trgovino. O tem jugoslovanskem predlogu se bo posvetoval poseben odbor in bo o doseženih rezultatih poročal na prihodnji, seji FAO!
Pa poglejmo, kakšnih metod se danes poslužujejo ZDA, da bi uspele drago prodajati svojo «odvisno» hrano:
NOVI LJUD1E
na krmilu v Turčiji
27 let Je vladala v Turčiji ljudska stranka kot naslednica Kcmol AtatUrkovega gibanja. Vendar pa sO poti, ki jo ji je nakazal Atattirk 8 svojim delom, ko Je zgradil na razvalinah patriarhalno - teokratskega! gospostva osmanskega cesarstva novo državo, ni držala. Turški po-polisti so vedno več prilivali vode v Kemalovo vino, prešli so polagoma zopet pod vpliv konservativnih In klerikalnih krogov. Od bivšega «kemalizma» so prešli k odprti diktaturi.
Pred štirimi leti so na volitvah prvič v zgodovini nove Turčije dopustili nekakšno opozicijo, volitve Iz leta 1946 še zdavnaj niso bile svobodne. Kljub temu pa sl jo opozicija vseeno pridobila 15% sedežev v parlamentu. Na vedno večji pritisk ljudskih množic je morala vlada demokratizirati turški vollvnl zakon. K preštevanju glasov so bili prlpuščcnl zastopniki opozicije, prepovedana Je bila propan ganda na voliščih, postavili so posebne kabine v vollvnc prostore Itd. S temi ukrepi so turški «populisti», ki so se leta 1923 preimenovali v «ljudsko republikansko stranko», hoteli pokazati, cla turška «demokracija» ni samo na papirju. ampak da tudi stvarno funkcionira.
Volitve so pokazale, da turški volivci ne zaupajo več v obljube vladne stranke. Po uradnih podatkih bo Imela demokratska stranka 400 poslancev v parlamentu, ljudska (dosedanja vladna) samo 70. Skupno število poslancev znaša 487.
V predvollvnl kampanji se je Izrekala za «liberalnejšo» gospodarsko politiko v državi, kar bo Američanom najbrže posebno všeč.
Novi turški parlament se je sestal v ponedeljek. Izvolil je novega pred: sednika turške republike v osebi Djelala Bayarja, voditelja demokratske stranke. Bayar je dobil 387 glasov proti 64. Bayar je bančnik in je prvi turški predsednik, ki ne izhaja iz vojaških krogov. Prejšnja predsednika republike Atattirk in I non ti sta bila generala.
Nova turška vlada je takole sestavljena: predsednik Adnan Menderes, pravosodstvo Halil Euziuruk, zunanje zadeve Fuad Keuprulu, državna obramba Sefket Inge, notranje zadeve Ruknetln Nasiaglou, finance Halif Ajan, gospodarstvo Zuhtu Velibeke, šolstvo Avni Bahman.
Zmaga demokratične fronte je dokaz, dia je bilo turško ljudstvo sito politike republikansko ljudske stranke, Zmaga opozicije pomeni poraz diktature in na demokratski stranki je sedaj, da upostavi v Turčiji demokratične svoboščine prvič v njeni zgodovini.
G L O B u s
Velika nesreča se je pripetila med procesijo v bližini Benetk. V trenutku, ko je šla procesija preko šibkega mostu, se je ta porušil Pri nesreči je nastala zmešnjava, r vodo je padlo večje število otrok, od katerih so 38 rešili, 15 otrok pa je izginilo v vodi.
V	Gelsenkirchenu je nastal v rovu, globokem 960 metrov kratek stik. vnel se je jamski plin in nastala Je eks-plozija, pri kateri je našlo smrt 75 rudarjev, V trenutku eksplozije je bilo v rovu 130 rudarjev. Številni ranjenci se bore s smrtjo.
250 ton eksploziva, bomb. min in drugega vojaškega materiala je elc-plodiralo v South Ambroju, Eksploziv je bil na pomolu in so ga hoteti vkrcati na ladjo za Pakistan, Pri nesreči je bilo 27 mrtvili, škode pa je bilo za 20 milijonov dolarjev. Krita je samo za 4 milijone.
V	Milanu je bil obsojen župnik dom Carlo Villa na dve leti zapora in 50.000 lir glebe zaradi kupčije e kokainom.
Dve belgijski lovski letali sta se zaleteli. Medtem, ko sc je prvo razletelo na tleh je drugemu uspel zasilen pristanek. Prav tako poročajo o podobni nesreči angleS-ega letalstva. Dve letali, ki sla se dvignili iz letalonosilke «implacable» sta se zaleteli. Samo nekaj članov posadke obeli letal se jc rešilo.
4
LiuDSM TEDNIK
Angloameriško področje STO-ja
Kronika
V nedeljo so splovili y ladjedelnici Sv. Marka motorno ladjo «Australia», ki bo plula na progi Trst-Avstralija. Njena nosilnost je 13.000 ton, dolga je 152 m> Široka pa 21 m. Njena brzina bo 18 vozlov na uro. Prevažala bo 790 potnikov in bo imela 220 mož posadke.
Partizani III. sekcije II. okraja so imeli svoj aktiv, na katerem je tov. Galimberti podal kratek političen pregled o tržaškem vprašanju. Nato so izvolili odbor sekcije.
Civilna policija opozarja vse motocikliste in avtomobiliste, da morajo poskrbeti za dobre glu-Silce pri svojih vozilih, ker se prebivalstvo pritožuje zaradi neznosnega ropota. Proti kršilcem bo policija nastopila po zakonu.
Z motorjem sta se pri Nabrežini ponesrečila 31-letni Rossit Luigi iz drevoreda XX. septembra in 30-letni Sferza Mario iz ul. Belli. Rossit bo moral ostati 45 dni v bolnici.
Z delj za odstranitev zelenega mostu na kanalu so končno pričeli in od torka je preko tega mostu tudi ukinjen promet tramvaja št. 8. Most bodo dali v muzej. Izgrajen je bil leta 1858.
Člani Osvobodilne fronte iz Sempolaja so se preteklo soboto zbrali na množičnem sestanku ter se pogovorili o političnem položaju in o kulturno - prosvetnih vprašanjih. Tov. Bole je poročal o političnem položaju, tov. Samsa pa o počitniških kolonijah. Vse zavedne matere so izjavile, da he bodo poslale svojih otrok v italijanske kolonije. Na sestanku je bilo tudi razvidno, da se vračajo zapeljani ljudje na pravo pot.
Pred tržaškim sodiščem se Je nadaljeval proces proti policajem, ki so pri zasliševanju pretepali nekega Zidaricha. Zagovorniki policajev so hoteli s svojimi natolcevanji celo dokazati, da je zdravnik, ki je po pretepanju pregledal Zidaricha, član ES in da je zato šel Zidarichu na roko, samo da bi lahko blatili civilno policijo.
Lonjerski partizani so poslali tov. Titu ob njegovem rojstnem dnevu brzojavko, v kateri Izjavljajo, da bodo stali zvesto ob strani jugoslovanskih borcev In tov. Tita.
Novo državno telefonsko centralo v poštni palači in obalno radijsko postajo na Konkonelu so otvorili pretekli ponedeljek.
Strašna nesreča je preteklo soboto zadela družini Lombardo iz Ul. Tarabocchia in Pozzarello iz ul. Commerciala Ob 14. uri popoldne sta se igrali v stanovanju v Ul. Tarabocchia sestrični 4-let-na Lidija Lombardo in 2 In pol letna Gizela Pizzarello. V tem trenutku je Lidijina mati odnesla smeti na dvorišče. Se preden je nesrečna mati odšla z dvorišča sta padli z okna v 4. nadstopju na dvorišče obe deklici, k: sta kmalu nato v bolnici podlegli poškodbam. S kruto prizadetimi družinami je sočustvovalo vse prebivalstvo in pogreba se je u-deležilo veliko število otrok in mater.
V petek so se sestali partizani I. Okràja in se pogovorili o svojih vprašanjih. O političnem položaju je poročal tov. Tine. Izvolili so nato svoj odbor. Plenum so imeli tudi partizani v Škofijah.
Desno nogo si je zlomil 61-letni Fanzini Mihael, ko ga je na drevoredu XX. septembra povozil motociklist.
Planinsko društvo Trst je imelo pretekli petek sestanek. Med drugim so določili, da bodo vsak mesec trije izleti, v nedeljo bo izlet v Momjan v Istro, 4 junija na Nanos, 18. junija na Trnovski gozd, 25. junija pa v Beneško Slovenijo.
Novoizvoljeni izvršilni odbor ASI2Z je imel svojo prvo sejo. Žene so obsodile kominformovsko politiko glede Trsta in potuhnjenost «Demokracije», ki soglaša s pošiljanjem slovenskih otrok v italijanske počitniške kolonije.
Vsi zavedni starši
bodo poslali otroke oa letovaoje v Slovenijo
piše 'ti naslovu srnjega članka o ko-1 lonijah, da se vrše okoli kolonij po- ' Mične špekulacije in protestira, ker niso vključeni v, odbor za kolonije tudi oni, nato pa poziva vse slovenske in italijaritke s tar sp, naj vpišejo otroke v italijanske kolonije, da preprečijo politične špeku-
Vpisovanje otrok v počitniške ko-\ kolonijah slovenski liberalci in kle- *ac,'ie s temi kolonijami. V pogledu
lonije, ki jih oi-ganizira Podporno društvo s pomočjo ASIZZ, je v. polnem teku.'Vse kaže, da se bo v splošnem vpisalo v kolonije več o-trok, kot jih določa plan. Veliko število otrok vpisujejo matere zlasti v. mestu. Starši se namreč prav dobro zavedajo, da bodo njihovi o-troci v kolonijah v Sloveniji mnogo pridobili na zdravju in tudi t> vzgoji. Spominjajo se preteklih let, kako so bili otroci pridni in mirni po svojem povratku iz kolonij.
Seveda so se na naspn'otni strani vsi naši sovražniki zakleli, da preprečijo odhod, naših otrok v kolonije v Slovenijo. Pri teni jim ni prav nič mar, če se bodo otroci v italijanskih kolonijah odtujevali svojemu narodu. Za pošiljanje o-Irok v italijanske kolonije agitirajo poleg italijanskih šovinistov tudi slovenski komin f or misti, Demokratska zveza in del učiteljstva. Ponekod se dogaja, da se starši boje poslati otroke v Jugoslavijo, češ, potem jim bodo dajali učitelji slabe redove. Vse to kaže, kako se izvaja na starše pritisk.
Toda zavedni starši ne bodo klonili in ne bodo dopustili, da bi se njih otroci potujčevali. Vse matere se morajo zavedati, da pomeni pošiljanje otrok v italijanske šovinistične kolonije izdajanje naših narodnih interesov, odtujevanje otrok lastnemu narodu. Zato ne sme biti nobene zavedne slovenske matere, ki bi sama pomagala pri potujčevanju lastnega otroka. Za naše ljudi mora biti že dovoljno opozorilo, da sedi v odboru za te kolonije Lega Nazionale, ki je že Za časa Avstrije usmerjala vse svoje delovanje k potujčevanju Slovencev in Hrvatov.
In take kolonije zagovarjajo in propagirajo slovenski kominformi-sti in «demokrati»! «Delo», «Demokracija», «Lavoratore» itd. pozivajo starše, naj pošljejo svoje otroke v Italijo, češ da tam ne bo z njihovimi otroki političnih špekulacij. To pisanje pa jim je sila nerodno in se zvijajo pri tem kot modrasi v precepu, ker se pač zavedajo, da je to izdaialski posel. «Delo» na primer napada naše prizadevanje, ria bi odtegnili slovenske otroke poitalijančevanju in pravi o nas: «V svojem časopisju podijo že nekaj tednov zagrizeno šovinistično gonjo proti, tem kolonijam z namenom, da bi pritegnili slovenske starše na svoj mlin.» Vsaka obramba slovenstva je torej za izdajalce pri «Delu» šovinizem. Pri tem pa so tudi smešni. Najprej pišejo, da bi ho teli dobiti v. roke nadzorstvo nad slovenskimi otroci v. italijanskih
rikalci, potem pa pravijo, da mi odvračamo slovenske učitelje, da ne bi vlagali prošenj za nadzorstvo nad slovenskimi otroci v teh kolonijah ter da bomo odgovorni mi, če bodo slovenski otroci ostali brez slovenskih vzgojiteljev. Ker bi mi lahko vplivali le na naše učitelje, bi iz tega pisanja torej smel vsakdo sklepati, da bi pri «Delu» želeli, da bi slovenske otroke nadzorovali «Mistični» učitelji, kar je seveda absurd.
V enako smešen položaj je zašel tudi fdl Lavoratore». Najprej
ke Ioni j se je znašla s k ominScrr misti na isti liniji tudi «Demokracija», ki tudi protestira, ker niso njeni ljudje zastopani v odboru in hkrati poziva slovenske starše, naj pošiljajo svoje otroke v italijanske potujčevalnice.
Spričo vseh teh spletk bodo pač vsi slovenski in italijanski demokratični starši napravili do otrok svojo dolžnost in jih poslali v Slovenijo, kjer ni nikakega’ šovinizma niti političnih špekulacij, temveč same skrb za zdravje in vzgojo otrok.
II. KONGRES ZAM
izraz moči mladinske organizacije
25. junija bo II. kongres ZAM za Tržaško ozemlje. V zadnjem času so spričo velike aktivnosti mladine dozoreli pogoji, da se skliče ta kongres. Mladina je šla takoj po konferenci Komunistične mladine na delo in sedaj se že kažejo sadovi. Mladin sike vrste so se okrepile in razširile, trenutna de-zorganizacija, ki je nastala ob resoluciji Kominforma, je bila odpravljena jn ZAM se povsod' organizacijsko jača. Mladinska organizacija sicer še ni po številu enako močna kot je bila pred omenjeno resolucijo vsekakor pa ne zaostaja po njej y pogledu kakovosti.
Sedaj so ustvarjeni vsi Pogoji za kongres mladine. Z veliko aktivnostjo so dosledni mladinci, ki so vedno ostal; zvesti načelom in linij; ustanovnega kongresa ZAM, privedli na pravo pot mnoge mladince, ki so jih v začetku1 visokodoneča gesla in prevare zavedle, ki pa so bili vedno pošteni. S tem pa se polagoma toda vztrajno odstranjujejo vse zle posledice, ki jih je vnesla resolucija In-formbiroja tudj y tržaške mladinske vrste.
ki bo porok, da pride naša delavska, študentovska in kmečka mladina do svojih pravic, da se mladini omogoči kulturni razvoj ter delo in kruh. Pri tem bo čakalo ravno ZAM na yseh toriščih nešteto nalog. Poleg političnih in kulturnih vprašanj je vprašanje zaposlitve mladine, vprašanje vajencev, njih strokovne usposobitve, vprašanje večernih tečajev, strokovnih šol za kmečko mladino itd. Zato ne bo kongres le pregled mladinskih sil, dokaz njih krepitve, temveč bodo na njem mladinci začrtali sjnernice za novo
Po drugi strani je mnogo prispevalo k temu razčiščevanju tudi dejstvo, da vidalijevska ÈAM dejansko niti več ne obstoja, da se spomnijo nanjo le ot> redkih prilikah in da so mladinsko delovanje s svojo novo linijo popolnoma utesnili ter onemogočili velikemu številu mladincev vsako udejstvovanje.
Ravno zato bo bodoči kongres mladine še večjega pomena, bo nova etapa v obnavljanju krepkega mladinskega gibanja pri nas,
konkretno delo, s katerim bodo pritegovali vedno nove mladince v svojo organizacijo.
Mladinci so se začeli za svoj kongres pridno in resno pripravljati. Mestni odbor ZAM za Trst je v ta namen razpisal predkongresno tekmovanje, k; bo zajelo vso slovensko in italijansko anti-fašističino mladino, zvesto liniji ustanovnega kongresa. Tekmovanje traja od 22. maja do 22. junija.
Ob razpisu tekmovanja je mestni odbor pozval mladino, naj napne vse sile, da bo II. kongres mogočna manifestacija proti ko-minformizmu in imperializmu, za boljše življenje vse mladine.
SVETO LETO
je dvignilo tudi Viđali ja
Leto- Gospodovo 1950 je sveto leto. Zato so v modi romanja, vsakdo Pa pri tem roma po svojem okusu. Na romanje v Italijo se je spravil tudi Vidah. Prvi hip se nas je polotila skušnjava, da bi njegovo romanje primerjali Križevemu potu, potem pa smo videli, da je imelo manj postaj in da je bilo po samih Vidalijevih besedah z rožcami postlano, pa smo se zato premislili. Vsekakor moramo Vidaliju priznati, da je »el na- to pot z gorečnostjo pravega srednjeveškega romarja. Pri tem ga je seveda vzpodbujal njegov italijanski šovinizem.
KPI je ugotovila, da so postali fašisti premlačni nacionalisti, zato je vzela kar ona v roke monopol italijanskega imperializma in šovinizma. V ta namen pa je najolj primeren Vidah, In res, koder je hodil, povsod so ga- fašisti, študentje, ezuli in podobna druščina navdušeno pozdravljali, Vidah se je o tem sam pohvalil v svojem intervjuju v «Lavoratoru». V tem intervjuju je podobno kot Bartoli dejal, da je kar usoda Italije odvisna od' Trsta, Prva postaja njegovega romanja je bila Padova. Tu so ga ezuli in študentje navdušeno sprejeli. Nato je govoril v Genovi, kjer
je bil tudj sprejem silno navdušen Mnogi istrski ezuli so mu prihiteli stiskat roke. Podobno je bilo v Firencah, v Sesto San Giovanni, v Milanu, v Vidmu. Povsod navdušenje za linijo KPI v pogledu Tržaškega ozemlja!
Pri tem pa smo opazili v komin. forroističnih listih veliko rezerviranost. O zadnjem Vidalijevem zborovanju v Vidmu je napisa] «Il Lavoratore» komaj 14 vrst. Vse kaže, da ni v Trstu primerno objavljati tega, kar je Vidah govoril.' Kar lahko prebavijo želodci v Italiji, v Trstu namreč še ni prebavljivo, vrste bi se lahko še bolj zredčile!
Vidah je tudi povedal, da je po Italiji tisoče zborovanj, kjer na pobudo KPI govore o Tržaškem ozemlju. KPI hoče torej zbuditi y italijanskih množicah šovinizem, da bi jih odvrnila od konkretne borbe. To so vedno počeli le kapitalisti in imperialisti. Sedaj je to naloga ko-' minformistov. Po Vidalijevih besedah naj bi italijanske delavske množice res ne imele drugih skrbi kot vprašanje Trsta. V svojem intervjuju namreč pravi, da je bil onega dne, ko je govoril o STO, v Sesto San Giovanni škoraj pra-
znik za vse prebivalstvo. In to rav-n? v ^em milansfcem predmestju, kjer delavci že dolgo časa stavkajo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev!
V Milanu je Viđali dejal: «Italijani, pomagajte nam rešiti Trst!» V svojem govoru je uporabljal iste argumente, kakor tržaški fašisti in klerikalci in izjavil, da nas vzdržuje in redi Italija. Ko je govoril o rekviziejiah raznih vil po vojaščini, je vzkliknil: «Kdo plačuje vse te stroške? Vi, meščani, italijanska vlada in italijanski davkoplačevalec. Italijansko zakladno ministrstvo mora plačati za vse to od 16 do 18 milijard lir na leto!»
Viđali je v Milanu tudi povedal, da bitka za cono B ne bo izgubljena, če bodo Italijani podprli njegovo borbo. Vse to je seveda najbolj pristen šovinizem, še bolj pa bj bil ta šovinizem jasen, če b; bili ko-minformisti v svojih' časopisih povedali vse, kar je Vidali govoril.
Po tem svojem «zmagovitem» pohodu se ho Vidali v Trstu odpočil, 28. maja pa bo govoril v Rimu. Ne vemo, al; ga bo sprejel tudi papež. Vsekakor mož zaradi svojega «patriotizma» to prav gotovo zasluži. Mr smo prepričani, ds bo imel Vidali tudi pri rimskih lašistih in šovinistih obilo uspeha, prepričani pa smo tudi, da zdravo italijansko delovno ljudstvo ne bo sledilo njegovemu hujskanju niti šovinistični liniji KPI, ker je na lastni koži občutilo vse težke posledice imperialistične in šovinistjčpe politike.
KREPITEV
razrednih
sindikatov
Sindikaln; položaj se v Trstu v zadnjem času vedno bolj razčišču-je; Na eni strani se Enotni sindikati udinjajo Delavski zbornici, ki pa noče ničesar slišati o sodelovanju z njimi, na drugi strani pa voditelji «Enotnih sindikatov» zmerjajo in napadajo Delavsko zbornico. Vse to pa postaja že smešno in še bolj odpira oči delavcem.
Vidalijevci se tega dobro zadeva? jo, zato so napeli vse sile, da bi vsaj na videz dokazali, kako so močni in kako jim delavstvo v velikem številu sledi. Te dni so začeli pošiljati delavcem pozivnice, naj se iz tega ali onega vzroka oglasijo na Enotnih sindikatih, tam pa jim vsiljujejo po izkušenih metodah svoje izkaznice. To pa je naj? boljši dokaz, da se njih stavba maje in škriplje. Ce bj delavci cenili izkaznice Enotnih sindikatov, ne bi jih bilo treba siliti, da jih sprejemajo, temveč bi prišli sami ponje,
Delavcem je odprla še bolj oči tudi zadnja polurna stavka proti ljudski oblasti v coni B. ko so stavkali vsi od trgovcev do bankirjev, od fašistov do kominformistov. Vodstvo Enotnih sindikatov pa je hotelo te dni napovedati splošno stavko proti coni B, kar pa jim jei spodletelo. Tržaški delavci pravijo: «Čemu naj bi stavkali prav proti oni coni, ki nam je edina prisko? čila na pomoč ob tritedenski stav? ki?» Vidalijevcem pa seveda ni nič mar, ker morajo delati po ukazih, Glavno Je zanje blatenje ljudske oblasti, če pa delavci v coni A dobi. vajo prave gladovne plače, je to ne? kaj postranskega.
Velik delež pri razčiščevanju sin, dikalnega položaja pa ima akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov. Na njegovo pobudo so se ustanovili akcijski odbori y podjetjih in tudi po nekaterih vaseh. Od njegove ustanovitve dalje se je' obnovila strokovna zveza pro-svetnih delavcev, svoj sindikat so obnovili novinarji, kmetje so ustanovili svojo zvezo, ki sicer ni formalno povezana z akcijskim odbo? rom, ki Pa podpira njegovo linijo.
Nedolgo tega pa so obnovili svoj sindikat tudi pekovski delavci, kar je seveda razburilo vidalijevce in tudi Delavsko zbornico. Oboji so v svojem časopisju napadli novi sindikat, ker jih silno boli, da se delavstvo v vedno večjem številu vrača na edino pravilno razredno pot. Sindikalno delo se je poživelo tudi med tiskarji, ki so izvolili svoje akcijske in tovarniške odbore.
Vse to delo seveda ni lahko, ker vidalijevci zlasti v velikih tovarnah izvajajo na delavce hud pritisk. Toda ves ta pritisk ne more ustaviti resnice in razkrajanja vidalijevskih sindikatov, ki tudi s prisilnim deljenjem sindikalnih izkaznic ne bo. do rešili syoje barke.
Sv. KRIZ
V Križu se sedaj pripravljajo na ustanovitev Partizanske zveze. Svojo Partizansko zvezo so imeli že takoj po osvoboditvi; skrbela je za svojce padlih, napravila padlim spominsko ploščo pred pokopališčem ter tudi lep spomenik na pokopališču. Grobovi padlih so bili vedno okrašeni s cvetlicami in na njih je vedno vihrala zastava. Po resoluciji pa, ko je Partizanska zveza padla v rokeh kominformistov, so na naše padle popolnoma pozabili, žalostni bi bili grobovi partizanov, če bi zanje ne skrbele naše organizacije.
***
Prosvetno delo, ki je po resoluciji Kominforma za nekaj časa zamrlo, se polagoma zopet vzbuja k novemu življenju. Tako je bilo treba na novo ustanoviti pevski zbor. ki šteje danes že 17 članov. Pod vodstvom dirigenta tov. Jagodica je zbor nastopil letos na štadionu «Prvega maja» in bil za vestno delo in polnoštevilno udeležbo na proslavi nagrajen z enp-dnevnim izletom v Opatijo.
L lUDSKi TEDNIK
5
CVETKE
iz tržaških
' “V.	.	.X,—	■	,	\
listov
ŠTIVAN
Iz naše vasi, tu na meji slovenstva,se le malo oglašamo v časopisju. Pa saj je naša vas majhna, šteje komaj 16 hiš in Življenje teče precej mirno, brez večjih' pretresijajev in dogodkov. Vaščani se preživljamo z delom v ladjedelnici ali v tovarni Soivay v Tržiču, nekaj jih je zaposlenih pri vodovodu. Polja je zelo malo in še to je oddaljeno v bregu pod Medjo vasjo. Vsa ravnina pod cesto, ki ji pravimo «palude», je last princa Turn Taxisa in je zadnje čase precej zapuščena, Nekoč so na primer pridelali na tem zemljišču kakih 200 hi vina, seoaj pa ga pridelajo komaj 2 hl. V starih časih so tod sejali tudi riž in je delovala luščilnica riža. Sedaj je seveda vsg to opuščeno.
Kar se javnih del tiče, govore o razširitvi vodovoda, češ da bo primanjkovalo vode, odkar so napeljali vodo iz istega vira tudi na
Nabrežinski kamnolom «Cava Romana» obratuje na novo že tri leta in delavci niso bili ves ta čas zadovoljni z njegovim poslovanjem. Toda od vsega začetka so bili enotni in borbeni ter so se upirali gospodarjevim nakanam. Njihov sindikalni odbor je do resolucije IB odlično deloval. Ko pa je resoluciji prišel odbor v roke kominformistov, je gospodar kamnoloma ravnal z delavci samovoljno, odpustil je predstavnike sindikatov in druge borbene delavce. Enotni sindikati so tedaj zatrjevali, da bodo uredili vse in da pojdejo vsi odpuščeni delavci zopet delat, toda ostalo je le pri obljubah. Zaradi tega so začeli delavci in nameščenci zapuščati Enotne sindikalne njihov odbor je zaspal in le redkokdaj se je prikazal med delavci kak sindikalist. Delavci so bili prepuščeni svoji usodi in gospodar je delal z njimi, kar jè hotel.
Namesto celih mezd jim Je začel dajati predujme. Kasneje je začel dajati predujme vsakih 14 dni, nato celo vsak mesec po enkrat. Delavci so zato napovedali kar sami stavko, ne da bi obvestili sindikat. Takih stavk je bilo več. Aprila meseca 1939 so stavkali delavci v vseh na-brežinskih kamnolomih, da bi dobili nagrado kot vsi ostali industrijski delavci, toda v tem kamnolomu Je bilo zaman. Ob letošnji splošni stavki so zopet vsi delavci stavkali, pa so na mezdah še izgubili ter imajo 12 lir manj kot pred stavko. Enotni sindikati pa tudi o tem le molče.
Sedaj so delavci kamnoloma «Ca va Romana» sklenili, da bodo stavkali, ker jim gospodar dolguje ob 30,000 do 60.000 lir. K delavcem so prišli zastopniki Enotnih sindikatov in jim rekli naj s stavko počakajo do sobote, tako da bodo imeli do gospodarja še večje terjatve. Delavci so se temu uprli in začeli takoj stavkati. To je izkoristila v svoje ci'je Delavska zbornica. Njen zastopnik je odobril to stališče delavcev in jim obljubil, da se bo zanimal za njihove zahteve. Vse to je seveda demagogija.
Stavka se nadaljuje in stvar ima sedaj v rokah urad za delo pri VU. Položaj je tako težak, da delavci iz Furlanije niso imeli niti toliko denarja, da bi si plačali vožnjo domov. Lastnik kamnoloma je dolžan tudi nabrežinski občimi 25.000 lir.
* * *
V Nabrežini so ustanovili novo Partizansko zvezo; ustanovnega sestanka se je udeležilo okrog 50 ljudi, svojci padlih in aktivisti. Novi odbor si je nadel nalogo, da bo kar nabolje opravljal in ščitil zadeve, 4ci se tičejo naših padlih borcev.
Prosvetno delo je v Nabrežini
Kras. Obnova naše 'stare cerkve le počasi napreduje, saj dela V njeni notranjosti samo 1 zidar. Poleg tega tudi bonificirajo močvirnato zeniljp. Pri teh delih jg zaposlenih kakih 40 delavcev, ki pa so večinoma Furlani. Mnogo so si obetali od ribiške vasi ob izlivu Timava. Govorili so, da lahko ulove do 300 ton volpin (sko-čic), toda doslej se je ribolov le slabo obnesel. Pri prvem poskusu sq ulovili le kakih 10 kg sko-Čic in domačini pravijo, da ne bo mnogo kruha iz te moke.
Q italijanski šoli smo že pisali V časopise, saj vemo, da hodijo y to šolo le štirje učenci in še od teh sta dya Slovenca, ki jih' pošilja kaminformistična mati iz Pe-vina. Sedaj pa govorijo, da bi to šolo, ki je y ribiški vasi, prenesli prav v Stivan. Pomačini seveda vsi temu nasprotujemo, ker hočemo tudi na tej skrajni meji odločno braniti svoj jezik in svojo narodnost.
v zadnjem času še dokaj živahno. Tako ima n. pr. precej posla knjižnica prosvetnega društva; seveda pa je zaželeno, da bi zlasti mladina malo bolj segala po slovenski knjigi.
* * *
Tudii nabrežinski pevski zbor, ki ga vodi tov. Zidarič, se marljivo udejstvuje. Prejšnji četrtek je šel na izlet v Slivo.no, kamor sta prišla tudi ceroveljski in šempolajski pevski zbor. Vsi trije zbori so skupno zapeli več pesmi in želi pri številnih poslušalcih veliko odobravanja.
• ♦ *
Dramska družina, ki jo sestavljajo mladinci in tudi nekaj stareiiših domačih igralcev, pripravlja pod vodstvom tov. Babičeve, članice SNG v Trstu, komedijo «Glavni dobitek», ki jo je napisal Fr. Lipah, član ljubljanske drame. Vaje se že bližajo koncu in tako se bodo hfabre-žinci že prihodnji mesec lahko prijetno zabavali ob domači prireditvi.
DOLINA
Otvoritve knjižne razstave v Dolini se je udeležilo okrog 50 ljudi, med katerimi pa je bilo zelo malo mladincev in mladink. Tudi naslednjega dne je na razstavo prišlo precej Dolinčanov, toda z žalostjo smo morali ugotoviti, da je bilo najmanj tistih, katerim bi morala biti naša knjiga kažipot v bodočnost: to je naša mladina. Naša mlada dekleta prerade čitajo bogato ilustrirane liste kot «Grand Hotel» in temu podobne, ki vsebujejo le nekaj plehkih romanov brez poštenega in moralnega pouka.
Premalo poznajo naš lepi jezik, in zato se ob lepi poučni knjigi dolgočasijo ter branje popolnoma zanemarjajo.
Leto dni je že, kar so kominfor-mistični agenti razbili «Prosvetno društvo Vodnik» v Dolini in leto dni propada naše kulturno delovanje, pri katerem bi morala biti prva ravno mladina. Naša dolžnost je, da zopet postavimo na noge društvo «Vodnik» čeprav so ga kominformisti omrtvili, čeprav se tega društvenega mrtvila tisti, ki so šovinističnega duha veselijo in čeprav je društvo tudi g. župniku F. Štuhcu trn v peti. Ne smemo pozabiti naše knjige, ki nam v lepi slovenski besedi prinaša dela domačih pisateljev in velikih naprednih pisateljev vsega sveta.
Dobro vem, da uči sedanji komtn-formizem, naj mrzimo všeč kar prihaja iz «titofašistične Jugoslavije» in to v naši coni, ne da bi se zavedali, da ustrezajo s tem želji vatikanskih agitatorjev in neofašistov.
Knjige, ki prihajajo iz Jugoslavije niso več dobre za kominformiste, pa čeprav so to Mantovi, Engelsovi in Leninovi spisi; prav tako so nenadoma postale pohujšljive knjige slovenskih in tujih naprednih pisateljev.
Vedite vsi, da ta pot ne vodi v tisto našo svetlo bodočnost, kateri smo s krvavimi žrtvami odprli vrata.	pepi
BARKOVLJE
Naše prosvetno društvo «M. Matjašič se marljivo pripravlja na praznovanje 60 letnice ustanovitve prvega slovenskega prosvetnega društva v Barkovlja «Adr.ijeh». Proslava bo prve dni julija v Barkov-ijah samih delno pa tudi, če ne bo posebnih ovir, na morju. V načrtu je, da bo razen prireditelja sodelovalo tudi več drugih prosvetnih društev tako z nastopi pevskih zborov kakor tudi s folklornimi skupinami. Društvo bo ob tej priliki izdalo tudi posebno brošuro, ki bo prikazala 60 let slovenskega prosvetnega življenja v Barkov-Ijah. Da bo ta prikaz čim točneC-ši in popolnejši, vabi društvo vse stare člane «Adrije» kakor tudi sedanje člane društva, da se zgiase na sedežu društva v Barkovljah, kjer bodo pripovedovali svoje spomine na stara leta. Vsi ti spomini bodo zabeleženi v brošuri. Vsi ki imajo kakšno pisano gradivo ali pa fotografije iz časov 601etnega delovanja so naprošeni, naj ga prinesejo na sedež. Po uporabi jim bo to gradivo vrnjeno.
Barkovljansko prosvetno društvo poziva prav vse Barkovljane, da sodelujejo pri pripravah za ta pomembni jubilej, ki naj pokaže, da našega slovenskega ljudstva ojJ naši obali ni in ne bo uničila nobena sila, pa naj si za to še toliko prizadeva.	Jože
REPENTABOR
Preteklo soboto smo spremljali na njegovi poslednji poti tov. Alojzija Furlana, ' gostilničarja in posestnika, ki je umrl v 65. letu starosti. Njegova smrt nas je zelo prizadela In ganila, saj je bil pokojnik zaradi svojega dobrega značaja in pridnosti zelo priljubljen
Zadnja pot tovariša Furlana.
pri vaščanih in pri številnih drugih ljudeh, ki so ga poznali.
Tov. Furlan in njegova družina so bili vedno zvesti svojemu narodu. Za časa osvobodilne borbe so mnogo pomagali partizanom, lani pa je bil tov. Furlan izvoljen na listi Ljudske fronte za občinskega svetovalca. Pogreb s številnimi venci in cvetjem ter veliko množico ljudstva je pokazal, kako je bil pokojnik priljubljen. Krsto in vence so nosili občinski svetovalci, bb odprtem grobu pa se je poslovil od umrlega tovariša re-pentaborski župan tov. Bizjak. Pogreba so se udeležili poleg velike množice tudi zastopniki Ljudske fronte in OF iz Trsta.
DEVIN
Prav nič razveseljivega ne zveš, če greš v Devin. Otroci, ki se igrajo ob cesti, se pogovarjajo italijanski, greš dalje, srečaš gručo deklet in fantov in tudi ti go-
vore italijanski. Vprašuješ se, od kdaj je v Devinu toliko tujcev. Toda žal so vsi domačini, slovenski otroci slovenskih staršev, ki jih je fašizem tako moralno zlomil, da so pozabili, da so Slovenci, kar se je pokazalo posebno po resoluciji Informbiroja. Od tedaj namreč jim sploh ni mar za slovensko besedo, ne za slovensko pesem, niso jim mar slovenske kulturne prireditve. Kako žalostno, da se Slovenci ne zavedajo, da le s kulturnim in prosvetnim delom v svojem materinem jeziku bomo uveljavili svojo enakopravnosti in vsoje narodnostne pravice, ki nam jih zlasti na tem ozemlju na vsak korak kratijo tujci.
Sv. KRIŽ
Pi-ejšnji mesec so imeli Križani knjižno razstavo, za prihodnji mesec pa se jim obeta ustanovitev knjižnice. Tudi imajo Križani priliko, da enkrat mesečno slišijo kako kulturno predavanje.
Tudi dramsko družino so v Križu sestavili po daljšem premoru. Da so bili Križani vedno dobri igralci, se še spominjamo iz časov pred resolucijo in takoj za njo, ki so nastopili še z igro «Učiteljica», ki je daleč naokrog žela velik uspeh. Tudi sedanja dramska skupina je pridno na delu. Pod vodstvom člana, tržaškega narodnega gledališča tov. Staneta Raztresena pripravljajo Standekerjevo Igro, «Prevara», s katero bodo nastopili v začetku junija na prostem, in sicer na dvorišču hiše štev. 267 pri Tretjak Mariji.
#**
V zadnjem času je nekatere starše precej razburilo, da so učitelji njihove otroke pač iz strahu morda, da ne izgube službe, zapisali v počitniške kolonije za Italijo. V te kplonije naj bi odšli slovenski in italijanski otroci, s čimer bi bil dosežen cilj raznarodovanja. Pokroviteljstvo nad temi kolonijami imajo namreč zastopniki raznih strank, med katerimi prednjači «Lega Nazionale». Čeprav je cilj take kolonije komin-formistom dobro znan, ga vendar še podpirajo, toda nekateri starši so se pravočasno zavedli namena reakcionarjev in odbili vpis otrok v take kolonije. '
*##
Kako malo je svetokriškim ko-minformlstòm màr slovenskega jezika in sploh slovenske kulture so že večkrat dokazali, naravnost kričeč primer pa se je zgodil dne 30. aprila, ko so v Križu, v tej 100% slovenski vasi priredili v čast prvega maja igro v italijanskem jeziku. Pod izgovorom, da so internacionalisti, kominformisti naravnost odvajajo naše ljudstvo od slovenske kulture in skušajo tako spodbijati tla njihovemu obstoju. Cas bi že bil, da bi ljudje spregiedail, kam vodi njih napačno pojmovanje internacionalizma. Toliko krvi smo Slovenci že prelili za našo besedo, zdaj pa je zanje vse to «vergognoso passato» in Zato Križani ogorčeno vprašujejo gospoda Košuto, ki je Italijansko igro režiral, če resno misli, da Slovenci šele sedaj napredujemo, ko je on postal zaščitnik slovenske kulture.
* * *
Tudi grobov padlih žrtev ne puste kominformisti pri miru. Ko so naše organizacije položile dne 30. aprila vence na spomenik padlim, so kominformisti sneli trakove v slovenskih barvah z zvezdo i>n pustili le vence. In ko je policija s spomenika snela zastavo, so vzkliknili: «če bi je oni ne, bi jo pa ml».
V	«Demokraciji» smo brali tale naslov: «Naši otroci v slovenske počitnic ške kolonije!»
* * «
Ostrmeli smo, ko smo ta naslov brali, loda v članku smo takoj videli, da Ja šlo za napako in da bi se moral gla»< siti; «Vsi naši otroci v... Italijo!»
* * *
V	istem listu se član «akcijskega odbora» dr. Ferfolja pere in opravičuje ter pravi, da je šel leta 1918. po Italijane, ker je v pomanjkanju vsaka oblasti v mestu zavladala sodrga.
Mislimo, da je to slabo opravičilo. Bolje bi vsekakor bilo, da bi nekaj dni vladala «sodrga», kakor pa da Ja potem 21 let vladal fašizem. Vsekakor pa ostane dejstvo: dr. Ferfolja je šel po Italijane! Sicer pa nam tudi ni jasno, koga misli dr. Ferfolja z besedo «sodrga».
* * *
«Demokracija» ugotavlja, da se vid** lijevske vrste redčijo in piše: «Ce so jih razočaranja kaj naučila, potem vodo, da je njihovo mesto samo med nami. V naših vrstah ne bodo služili nobenemu internacionàlizmu, temveč s»i mo sebi in svojemu narodu...»
Bolj pravilno bi vsekakor bilo:._4 temveč samo papežu in Trumanu».
* * *
«Giornale di Trieste» je objavil Jok* vi govor, ki ga je imel tržaški župan Bartoli skupini italijanskih novinarjev. V tem govoru je tudi dejal: «Svetne bo mogel biti srečen, če bo nesreft-na Italija, če bo Italija brez Trsta in Istre».
- * »
Take hude nesreče si res ne moremo predstavljati. Bartoli in njegovi so-mišiijeniki vedno trdjo, da stane Trst Italijo vsako leto milijarde lir, da nag Italija redi in podpira. Po vsem tea» bi morala biti Italija presrečna, da Trsta ne dobi, ker bi imela od tega I« dobiček. Prepričani smo, da bi bil tudi Bartoli nesrečen, če bi bil Trst reg priključen k Italiji, kajti potem pa reg ne bi mogel več tako pogosto jokati,
«Unità» je postala bolj papeška kot papež in je na čelu italijanskega šovinizma in imperializma. Ko piše o potovanju Sforze v Landon, pravi: «Sforza je hotel s svojo obrambo etničnega načela nuditi Titu in italijanski vladi lažno juridično opravičilo za barantanje, ki bi se naslanjalo na «etnične» zahteve. S tem je izjavil, da se odpoveduje onim pravicam ki m nam jih Američani že priznali».
• * •
Urednikom «Unità» in torej KPI Ja žal, da Je šel tristranski predlog v pozabo in bi radi pogoltnili kar celo Tržaško ozemlje. Vse to seveda v Imenu internacionalizma. Po taki logiki je bil pokojni «Duce» kar dober inter-uacionaiist.
* * *
Znano je, da so vidalijevsk' «Enotni sindikati» predlagali «Delavski zbornici», da napovedo skupno splošno stavko proti «terorju» v coni B. «Delav-' ska zbornica» pa je ta predlog odklonila, ker hoče imeti zase monopol za borbo proti ljudski oblasti. Zato so Enotni sindikati pretekli petek sklicali svoj plenum, o katerem poroča «Unità» v soboto. V poročilu pravi tudi toleš «Predstavnik ladjedelnice Sv. Marka je povedal, da grozijo delavcem iz con« B, ki so zaposleni v Trstu, odpusti a dela».
* * *
V istem poročilu pa stoji tudi tale stavek: «Drugi sindikalisti so orisali kritični položaj tržaških delavcev, ki Jim stalno grozi brezposelnost, za katero ne znajo najti pri Delavski zbornici drugega izhoda kot izseljevanje*. Vsakomur, ki je bral ta članek, je pač moralo biti Jasno protislovje. Ce bi oni delavci raje delali v coni B, kjer dela ne primanjkuje, pač pa delavcev, bi namesto njih našlo zaposlitev precej tržaških brezposelnih delavcev. Torej bi bili odpusti' istrskih delavcev T Trstu le v interesu tržaškega delavstva.
NABREŽINA
6
LiUDSKi TEDNIK
Kronika
Veleposlaništvo FLRJ v Pragi je izročilo zunanjemu ministrstvu CSR noto v zvezi z aretacijo in smrtjo predsednika Ljudske fronte Jugoslovanov na Češkoslovaškem, v kateri najodločneje protestira proti nezakonitemu in nečloveškemu ravnanju, ki ga je moral pretrpeti DimitrijeviC. Zahteva, da se veleposlaništvo FLRJ obvesti, iz kakšnih razlogov je bil DimitrijeviC zaprt, da se veleposlaništvu pošlje mrtvaški list in izvid zdravniške komisije ter da se uvede preiskava proti policijskim organom, ki so odgovorni za smrt Dimitrijeviča.
Proteste proti zločinskemu u-moru DimllrijeviCa v Češkoslovaški so poslali v Prago pravniki, delovni kolektivi, razne orga ; nizacije itd.
Posmrtne ostanke narodnega heroja Rada Končarja in 12 partijskih voditeljev, ki so padli v narodnoosvobodilni vojni, bodo 29, maja prenesli v skupno grob nico na zagrebški Mirigoj.
Posebno komisijo, ki bo skrbe-la za vsestransko vzgojo otrok, so ustanovile žene v Solkanu pri Gorici.
Maršal Tito je poklonil inicia-torjem gibanja za večjo obremenitev lokomotiv ročne ure.
Na Jeias polju so pričeli s setvijo riža. Zemljo so pripravili že pozimi.
V	Kranju so odprli prve mestne jasli, v katere je mogoče sprejeti 60. otrok.
J. junija bo prišla v promet priložnostna poštna znamka ob
letošnjem tednu matere in otroka.
Arpadzik, nadomestilo za čebulo goje v Hercegovini. Letos bodo posejali večje količine kot lani, ko so fevozili okrog 400 vagonov arpadzika odlične kakovosti.
Veliki «sifon» pri tunelu Mav-rovske hidrocentrale, ki je dolg 952 m so izvrtali minerji 6 mesecev in 12 dni pred rokom.
Okrog 100 vrst jekla proizvaja danes Jugoslavija. Uvažajo le še cenejše vrste, najdražje, ki so dosegle kakovost inozemskih je-kel> pa vse izdelujejo doma.
Delegacija slovenskih književnikov in javnih delavcev, ki se bo udeležila letne skupščine Sloven-sko-ameriškega narodnega sveta v Clevelandu, je prispela v New York. V delegaciji so Tone Se liškar, Bidovec in Sega.
Nove stroje za čiščenje strnišča iu korenin so montirali v kmetijski strojni postaji v Kragujevcu.
V	Baru, v Črnogorskem Primorju grade moderno pristanišče, v katerem bodo lahko pristajale tudi največje ladje.
40 milijonov dinarjev je prispevala zvezna vlada za mladinska taborjenja.
17.000 ljudi je obiskalo razstavo lokalnega gospodarstva v Solkanu
iz goriške oblasti, cone B in drugih krajev Slovenije.
Strojevodja Rudolf Voje je prepeljal iz Zaloga v Zagreb v petek 19. maja 6514 tonski tovorni vlak.
Francoski publicist Louis Dal
mas je na konferenci voditeljev sindikata prosvetnih delavcev Izjavil: «Borba Jugoslavije za enakopravne odnose med socialističnimi državami In proti reviziji marksizma - leninizma je dragocen zgled za delavsko in demokra. tično gibanje po vsem svetu. Ona krepi nade številnih revolucionarjev in naprednih ljudi v raznih državah».
Tovarna žarnic, ki je bila zgrajena lani v Zagrebu, je začela o-bratovati v polnem obsegu. Izdeluje poleg navadnih še 50 vrst specialnih žarnic.
Novo veliko opekarno so dogradili v bližini Reke. Prihodnji mesec bo začela obratovati in bo izdelala mesečno 400.000 kosov o-peke.
Za zagrebški velesejem, ki bo od 23. sept. do 9, okt., se je do sedaj prijavilo 12 evropskih in a-meriških držav. Letošnji zagrebški velesejem bo četrti po vojni'.
Razstavo francoskega slikarstva iz 19. stol. pripravljajo v Beogradu;
Iz republik Jugoslavije
MARŠALU TITU
ZA ROJSTNI DAN
Graničarji z madžarske meje neso pozdrav Titu,
Topli pozdravi iz vse države Titu za rojstni dan.
Iz vseh krajev Jugoslavije so ponesle štejete maršalu Titu Čestitke
za njegov 58. rojstni dan. Štafetno palieg s pozdravnimi pismi so ponesli graničarji iz Slovenije, z albanske, gi-ške, bolgarske, romunske, viadžarske, avstrijske in italijanske meje.
Štejete so poslale kmečke delovne zadruge, rudniški in tovarniški kolektivi, fizkulturna društva, Štafetne palice so nosili naj-
JUCIOSIaOVANSKO pod ro€ JK STO ^ Jf a
ISTRSKI RIBICI
so vrgli mreže za poletni lov
V teh nočeh pozne pomladi vidi- J drugimi pripomočki je prevzelo po'
te na stotine in stotine luči, ki brli jo od Novega grada do Trsta, kakor da bi bilo na morju nepretrgano naselje. Ribiči so začeli lov na plavo ribo, ki je najvažnejša surovina tovarn konserv v Izoli in v Kopru, obenem pa hrana, hi si jo lahko privošči vsaka družina.
Vzdolž dalmatinske in istrske o-bule potujejo od meseca aprila do oktobra in ob ugodnem vremenu tudi do novembra velike jate sardel, sardonov, skuš in njim sorodnih rib ,ki jih imenujemo s skupnim imenom «plava riban. To so torej ribe selivke, ki se po načinu življenja razlikujejo od «belih rib». Te živijo stalno na našem skalnatem ali peščenem morskem dnu. Ribiči jih lovijo s posebnimi mrežami in trnki, posebno pa z globinskimi mrežami — tratami, ki jih vlečejo po dnu. Za plavo ribo pa je najbolj uporaben lov s plivarico, to je 200 metrov dolgo in 50 do 60 metrov široko mrežo, s katero obkolijo ribe, ko se zberejo v velikih rojih pod lučmi, ki jih vidimo v tako velikem številu v poletnih nočeh.
Morje, ki obliva dalmatinsko in istrsko obalo, ima veliko raznovrstnih rib, dočim je zahodna jadranska obala precej revna. Znana so prizadevanja italijanskih ribičev, da bi bili deležni bogastva, ki ga skriva naša obala. Poleg čožotov in drugih ribičev zahodne obale, so se pojavili v zadnjem času v našem morju tudi napolitanski ribiči. Vse polno jih je v Trstu in v vseh ribiških središčih severnega tržaškega zaliva.
Oblasti istrskega okrožja se trudijo, da bi čim bolj razvile domači ribolov, od katerega živi velik del obalnega prebivalstva. Tovarne ribjih konserv Arrigoni in Ampelea v Izoli ter De Langlade v Kopru Potrebujejo velike količine svežih rib, poleg tega Pu so ribe važen prehrambeni artikel, na katerega je vajeno vse prebivalstvo vzdolž istrske obale:
Pod fašistično Italijo je bil istrski ribolov precej zanemarjen. Ribiči niso imeli nikoli dovolj zaslužka, da bi izpopolnjevali svoje napra/ve po sodobnih zahtevah. Ribiška ladja za plivarico stane veliko denarja, ker mora imeti močan in hiter motor, nič manj dragocene Pa niso mreža in svetilne naprave. Zato so bile pllvarice iz večine last bogatih trgovcev in drugih podjetnikov, ki se sami niso udeleževali trdega nočnega dela. Plen so razdelili na 16 delov. 10 delov je dobila posadka, ki jo sestavlja deset ribičev, ostalo pa je dobil lastnik ladje in mreže. To je bil torej tipičen primer kapitalističnega izkoriščanja delovne siile. Istrski ribiči so bili poznani kot najrevnejši sloj delovnega ljudstva. Poleg privatnikov sta imeli lastno ribiško brodovje tudi tovarni konzerv Arrigoni in Ampelea v Izoli.
Po osvoboditizi se je začela reorganizacija ribolova v okviru gospodarskega načrta. Najprej je bil prepovedan izvoz rib v Trst, kar je zagotovilo doznačim tovarnam o-snovno surovino, notranjemu tržišču pa dovolj rib za ljudsko prehrano. Oskrbo ribičev z mrežami in
sebno podjetje v Piranu, ki je naročilo velike količine raznovrstnega materiala v jugoslovanskih tovarnah. Tovarna v Zadru je spletla za istrske ribiče posebne mreže, ker se naše razlikujejo od dalmatinskih Po velikosti zank. V dalmatinskih vodah so ribe večje in zato so tudi mreže spletene manj tesno. Za odkup rib in za preskrbo tvornic in domačega trga je bilo ustanovljeno podjetje «Riba» v Izoli, ki je osno vaio tudi lastno ribiško floto z 10 ladjami za lov na plivarico. Piranske ladjedelnice so zgradile nove modeme ribiške enote. Končno so bile ustanovljene v Istrskem okrožju prve ribiške zadruge, ki se polagoma uveljavljajo in kažejo ribičem, ki -e lovijo na privatnih ladjah, pot, ki jih bo privedla do boljšega življenja brez izkoriščanja.
Preden so začele obratovati tvornice ribjih konserv v Izoli, je bilo na področju Istrskega okrožja samo 18 plivaric. V začetku so uvažale tovarne ribe celo iz Španije in Pori iugalske. Potem pa so organizirale lastno floto, ki pa do leta 1945, to je do osvoboditve ,ni dosegla, skupno z vsemi ostalimi plivaricami na istrski obali, več kot 30 plivaric. Danes imamo v Istrskem okrožju, že 40 ladij, ki so popolnoma opremljene za lov po letnih rib z mrežami plivaricami. Pripomniti moramo, da lahko ulovijo ribiči s to mrežo v eni noči več kot eno tono rib.
Gospodarski načrt predvideva nove gradnje ribiških ladij, ki bodo opremljene z najmodernejšimi sredstvi za ribolov. Zgradili pa bodo tudi ladjo s hladilnimi napravami, ki bo prev.zemala ri bena samih loviščih, lako da ribičem ne bo treba napravili dolge poti od lovišča do luke. S tem bodo prihranili na gorivu in tta času, industrija in domače tržišče pa bodo imeli še več rib ra razpolago.
Letošnji ribolov se je začel z najlepšimi perspektivami. Ljudska o-blast je določila stalne cene za odkup. Pri tem je Pazila, da bodo ime-
li ribiči zaslužek, ki odgovarja njihovemu težkemu nočnemu delu. Ko so ukazovali pri nas še kapitalisti-je bila cena rib odvisna od količine, ki je prišla na trg, Kadar je bilo veliko rib, je bila cena večkrat tako majhna, da se ribičem ni niti izplačalo prinesti svoj pridelek na trg. Večkrat so pometali ves nočni lov v morje. Sedaj pa je to nemogoče. Tovarne odkupujejo vse ribe, ker so našle poleg starih načinov predelave rib, še nove postopke, s katerimi konservirajo ribe, ki prej niso imele pomena kot industrijska surovina.
V Kopru je naselje, v katerem živijo skoraj sami ribiči. To naselje se imenuje Bosadraga. Po dnevi ribiči popravljajo mreže in pripravljajo ladje za nočni lov. Pred sončnim zatonom pa vidimo ladjo za ladjo, kako zapušča pristan in se pomika proti loviščem, kjer so našli roje sardel, sardonov, skuš in drugih rib. Tudi v Izoli, Piranu, U-magii in Novem Gradu je enako življenje. Tovarne odkupijo vse, kar prinesejo ribiči s svojega nočnega lova. Zato nimajo več skrbi, ali bodo dobili za svoje delo dovolj za obstanek. Pridelati čim več - to je parola gospodarskega načrta ljudske oblasti. In istrski ribiči se ravnajo Po tem načelu. Pridelati čim več, ker bodo imeli oni sami In skupnost od tega večjo korist. Lani so prišli v Istrsko okrožje tržaški ribiči s prošnjo, da bi lahko lovili istrskih vodah in prodajali svoj lov tovarnam v Izoli in v Kopru.
V Trstu je še vedno tako, da je cena rib odvisna od volje nekaj trgovcev, ki imajo monopolističen položaj na ribjem trgu. Zato je tudi u-soda ribiške družine odvisna od konjunkture na trgu.
Prav zato so se istrski ribici lotili letošnjega ribolova z vso vnemo, ker se zavedajo, da bodo s tem doprinesli k splošnemu razvoju gospodarstva Istrskega okrožja. Ljudska oblast pa jim obenem zagotavlja življenjski položaj, ki je v skladu z njihovim trudom za skupnost.
boljši graditelji socializma, večkratni udarniki, novatorji in rado nalizator ji, Svojo štafeto so poslali Titu pripadniki Jugoslovanske armade, vojna in trgovska mornarica.
Koroški Slovenci so iiosili štafetno palico od Šmohorja po Zilji ski dolini, skozi Bmco, Ruče, St. Jakob, Vrbo, Celovec, Velikovec, Pliberk in Labud do Dravograda v svobodni Sloveniji.
Svoj pozdrav so poslali tudi tržaški Slovenci. Njihova štafeta je stekla s štadiona 1. maj v Trstu preko bloka na Škofijah v Koper, kjer se je združila s tekači co. ne B.
Ob vsej poti, koder so tekle šta-kete, se je zbirala množica in nav* dušeno pozdravljala tekače, ki so nosili štafetne palice. V večjih mestih so se zbrale na trgih ti-sočglave množice, ki so priredile štafetam savnjsine sprejeme.
Iz vseh krajev države nosijo pl-srna ljubljenemu maršala Titu, v katerih mu zagotavljajo, da bodo z združenimi napori vseh delovnih ljudi, z neomajnim ustvarjalnim poletom še dalje gradili gospodarske in kulturne temelje za pospešeno socialistično izgradnjo deže'-le in za utrditev njene obrambne moči. Obenem želijo maršalu mno. go zdravja in moči, da bo trdno skupnost jugoslovanskih narodov neomajno kakor doslej vodil v bodoče po poti socialistične graditve domovine in za boljše Življenje delovnih ljudi.
Na dan letalstva so bili prirejeni po državi letalski mitingi.
imiOfflRO
inAisim
čuvar socislične domine
21, maja 19-12 so v narodnoosvobodilni vojni prvifi nastopila partizanska vojna letala. Letalo z rdečo peterokrako zvezdo, ki ga je vo-d.U pilot Franjo Kluž, je ta dan vrglo prve bombe na nemške in ustaške čete.
Septembra 1943 v V. sovražni ofenzivi je maršal Tito pasi al po-ziv vsem letalcem, da se prijavijo Vrhovnemu štabu. 2e y 10 dneh' se je javilo 200 ietalcev in ustanovljena je bila Prva letalska ba-za v Liynu, s čemer je bil postav-: Ijen temelj jugoslovanskemu vojnemu letalstvu. Pozneje so bili letalci prestavljeni y Afriko, ustanovljeni sta bili dve lovski eska-i črili, ki sta delovali g baze v Ita- ' liji in z otoka Visa.
Po osvoboditvi Beograda so bili dani boljši pogoji za razvoj letalstva. Ustanovljena je bila prva letalska divizija, ki je sodelovala y borbah na sremski fronti, letala prvega letalskega polka pa so pfij Magala IV. armadi y borbah na jugovzhodu države in pri osvoboditvi Trsta.
| Tako se je Iz prvega partizan» sitega letala y času borbe razvila znatna letalska formacija, ki je mnogo pripomogla y borbah za osvoboditev celotnega ozemlja Jugoslavije.
Danes je vojno letalstvo Jugo-: slavlje y drugi fazi svojega razvoja. Ob osemletnici ustanovitve vojnega letalstva so bili letalskim edinicam izročeni avioni domače proizvodnje. Maršal Tito je na mitingu Izjavil: '
«Srečen sem, da vanj povem, da ste za čuvanje našega neba. naše socialistične izgradnje dobili v roke kot orožje naše lastne avio-ne.»
Srečen in ponosen je ob tem dnevu vsak letalec, sleherni Jugoslovan, ki prav povsod čuti svoje lastne si]e in vidi veliki napredek svoge domovine.
mM i j vena 'y
JUGOSLOVANSKO LJUDSTVO
je prisrčno sprejelo tržaško pesem
Tržaški Komorni zbor, ki ga votli skladatelj in dirigent Ubald Vrabec, je gostoval v Zagrebu in Beogradu, 26 pevcev in pevk je z dirigentom in ge dvema spremljevalcema v petek 12. t. m. ponoči odpotovalo Iz Trsta naravnost do Zagreba, kjer so tržaške goste sprejeli predstavniki glasbenega življenja v Hrvatski ter predstavniki Slovencev, ki žive v Zagrebu. Nastanili so nas v velikem hotelu Esplanade, kjer smo najudobneje preživeli vse dneve našega bivanja v hrvatski prestolnici.
V	ponedeljek 15, maja zvečer smo imeli v domu «Prosvete» koncert, ki je obsegal tri dele: umetne, narodne ter partizanske in udarne pesmi. Poslušalci, med katerimi so bili znani zagrebški glasbeniki, so navdušeno spremljali izvajanje zbora in s ploskanjem izražali priznanje tržaškim pevcem. Poleg narodnih pesmi sta posebno ugajali Vrabčevi «Bilečanka» in «Slovenska pesem».
Po koncertu je Slavko Zlatič, dirigent radijskega zbora in profesor na Akademiji za glasbo v Zagrebu izjavil: «Zbor je, čeprav je številčno majhen In razpolaga z omejenim glasovnim materialom, podal zelo muzikalno, toplo in iskreno program, ki je vseboval zborska dela slovenske glasbene literature, katerim je bil Komorni zbor popolnoma dorasel. Zlasti dobro Je zbor predvajal narodne pesmi iz vseh slovenskih krajev. Zbor ima zelo dobro dikcijo in je pevsko discipliniran. Njegov zborovodja Ubald Vrabec je iz tega zbora izvlekel efekte, katere je hotel izvabiti in je muzikalno in logično interpretiral dela, med katerimi so bila tudi taka, ki stavljajo na izvajalce velike zahteve. Zelo prisrčen prijem publike je najboljši dokaz muzikalnega podajanja, ki sta ga zbor in njegov dirigent predvajala, kakor tudi veliko zadovoljstvo nad izvajanim programom».
V	imenu glasbenega življenja v Zagrebu ter Radia Zagreb je pozdravil Konaornl zbor prof. Slavko Zlatič, v imenu zagrebškega Komornega zbora je tržaške pevce pozdravila Savka Radovič, za ministrstvo prosvete LR Hrvatske pa to. Dušanka Mlcič. Za pozdrave in cvetje se je vsem zahvalila tov. Nada, ki je poslušalcem v svojem pozdravu orisala prilike, v katerih demokratični Slovenci v Trstu delajo In težave s katerimi se morajo boriti.
V	Zagrebu je Komorni zbor imel še en koncert in to ob obisku tovarne bakrenih žic in kablov «Elka». Podobna tovarna deluje še v Novem Sadu, novo veliko pa grade v Svetozarovem pri Nišu, ki bo največja te vrste v Srednji Evropi. Ko bo tovarna v Svetozarovem začela s produkcijo, bodo zagrebško in tovarno v Novem Sadu opustili. Kljub temu pa, da dela tovarna «Elka» le začasno, šo jo po vojni, ko je bila podržavljena, toliko uredili, da delajo delavci sedaj v mnogo ugodnejših prilikah, kot so pa delali prej, ko je bila v rokah madžarskih kapitalistov. Njim pač ni bilo mar, če sp delavci delali v blatu, v brezzračnih in nezdravih prostorih, samo da so gospodarji izvlekli iz tovarne čim ,več dobička.
Danes dela , v treh izmenah 700 delavcev in defàvk, po vseh delavnicah vise na stenah grafikoni, ki kažejo uspehe brigad in posameznikov, v nekaterih oddelkih vidiš prehodne zasta-Vlce, ki so znak uspehov delovnih kolektivov. Tovarna Ima tudi svojo umetniško skupino, ža sestanke, kulturne prireditve in študij pa veliko dvorano. In V tej dvorani je nastopil tudi Komorni zbor. Delavci in delavke mnogo mladincev med njimi je popoldan napolnilo dvorano. Navdušeno je pozdravljalo goste in jim ploskalo ter jih po končanem sporedu kar ni pustilo z odra. Dirigent Vrabec je moral nadaljevati s koncertom in medjimursko «Dremlje mi se, dremlje» z odlično solistko Danico ponovno ponavljati.
Po koncertu bi Tržačani najraje o-stali v družbi delavcev iz tovarne. Čeprav smo se komaj spoznali, smo si postali tovariši, skupaj smo peli pri mizah, razgovarjali smo se o našem življenju: oni so nam pripovedovali o svojih velikih uspehih, o. delu v tovarni in izven nje, saj je vsakdo poleg svojega poklicnega dela še dober frontovce ali delavec v mladinski organizaciji, sindikatu itd., mi pa smo jim govorili p naši borbi in delu.
V Beogradu ne vidiš več sledov vojne. Vse porušene hiše so obnovljene, zgradili so mnogo novih, tako da ima danes Beograd čisto velemestno lice.
«Ne pojdite še dalje, ostanite med [ v zelenju, ki ga v Trstu tako pogrešamo. Z vrha se ti odpre krasen pogled na bogato ravnino tja daleč preko Save, na Hrvatsko Zagorje in razsežni Zagreb.
V	domu je spet zadonela naša pesem. Med slučajnimi poslušalci je bil tudi tovariš Marko Belinič, ki je kongresu KP STO-ja v Izoli prinesel pozdrav jugoslovanske Komunistične partije.
V	kratkem času, ki smo ga preživeli v Zagrebu smo imeli priliko spoznati tudi del kulturnega življenja prestolnice Hrvatske. Ogledali smo si Etnografski muzej, v katerem vidiš vse narodno bogastvo Hrvatske. Poslušali smo opero «Madame Batterl-fly», ki nas je s svojo enotnostjo ter odlično zasedbo naravnost očarala. V Kerempuhovem gledališču pa smo se nasmejali vedrim šalam Kerempuha in njegovim tovarišem. Ogledali smo si tudi Muzej narodne osvoboditve, iz katerega smo spoznali, koliko je tudi hrvatsko ljudstvo moralo žrtvovati, da je doseglo svojo svobodo.
V	četrtek smo se odpeljali iz Zagreba proti Beogradu. Čeprav smo bili
nami! Tudi tisti delavci, ki sedaj delajo v tovarni, bi radi bili z vami,» so nas zadrževali. Toda čakali so nas v jaslih in dečjem domu, da nam pokažejo tudi življenje najmlajših in morali smo se posloviti. Peljali smo se z avtobusom mimo gradbišč, kjer fron-tovel zidajo velika moderna stanovanjska poslopja. Peljali smo se po cesti, ki je tudi delo frontovcev, ob tramvajski progi, ki so jo frontovci zgradili tudi s prostovoljnim delom. Peljali smo se mimo Dubrave, kjer študentske brigade grade vseučillško mesto pa tja do pionirskega naselja. To divno malo mesto, do katerega pelje pionirska železnica, leži na zelenem griču nad Zagrebom. Male svetle hiše, v katerih bodo stanovale skupine pionirjev, imajo po dve spalnici, umivalnico, veliko predsobo, v kateri bo čitalnica in malo sobico za desetarja. Poleg teh stanovanjskih hišic arade veliko restavracijo za pionirje, dalje tehnično delavnico, kjer se |o°ik> spopolnjevali mladi modelarji, postavili bodo šolo, zgradili pionirsko gledališče, pošto, prav vse, kar mora imeti mesto. Tržačani se nismo mogli dovolj načuditi krasni ureditvi pionirskega mesta in nismo mogli izraziti vseza občudovanja do socialistične Jugoslavije, ki tako skrbi za najmlajše in jim ustvarja tako divno življenje.
Dokaz za to nam je bil tudi dom predšolskih otrok na Tuškancu.
Ko smo prišli tja, je bila ravno skupina najmlajših v umivalnici, da se pripravi’ za večerjo. Večji so že odšli na letovanje k morju. Ogledali smo sl vzorno urejen dom, v katerem žive otrooi, ki so brez staršev, ali tisti za katere starši iz kakršnega koli vzroka ne morejo skrbeti. Večina teh otrok je v domu brezplačno, država je prevzela vso skrb zanje. Dom stoji visoko na Tuškancu nad Zagrebom sredi zelenja in cvetja. V njem so svetle zračne spalnice z belimi posteljicami, igralne sobe, velika jedilnica z malimi okroglimi mizicami, okrog katerih se je že zbral mali drobiž. Kako so pogumni, razgovarjali so se po svoje z nami, in ko jim je Komorni zbor zapel «Polžka» in «Vrabca», so pozirno poslušali in nekateri tolkli takt po svojih mizicah. Pa niso bili zadovoljni le z dvema pesmama, še «Barčico» so jim morali pevci zapeti. Otroci so nas nato spremili do avtobusa ter nam še dolgo mahali s svojimi ročicami v pozdrav.
Ustavili smo se še v domu za šolske otroke. Tudi njim so tržaški pevci zapeli. Deklice — dom je za pionirke
—	so nam vzklikale: «Tovarišem iz Trsta trikrat hura! hura! hura!» Spremile so nas do avtobusa, nam mahale In tekle še za nami, ko je avtobus že vozil nazaj proti Zagrebu.
Pozdravite tržaške pionirje!» je bil še njihov zadnji pozdrav.
Drugi dan nas avtobus odpedjal na Sleme. Do vznožja že vodi nova tramvajska proga, zdaj pa grade predor pod Slemenom, skozi katerega bo tramvaj vozil do Stubiških toplic, tako da bodo lahko Zagrebčani izkoristili Toplice vsak svoj prosti dan z najenostavnejšim voznim sredstvom.
Po ostrih vijugah smo se med krasnim gozdom — naravnim parkom
—	peljali proti vrhu. Na sredi poti je moral avto počivati, nekateri pa smo se od tam vsi okrašeni s cvetjem kar peš podali naprej, peli in uživali
tako kot v Zagrebu, se je tržaški zbor uveljavil tudi v Beogradu. Poslušalci so spremljali izvajanje zbora z navdušenjem in nagrajevali pevce in dirigenta s ploskanjem. Posebno so zopet ugajale narodne pesmi, katere Je zbor moral tudi ponavljati. Predstavniki sindikatov so pozdravili zbor in mu poklonili cvetje. V Imenu Tržačanov pa se je za bratski sprejem zahvalila tov. Nada.
Drugi dan so nas beograjski tovariši peljali z avtobusom na Avalo. Na grobu neznanega junaka so pevci zapeli «Žrtvam» ter položili cvetje. Pogled tja preko Sumadlje, preko Kos-maja nas je spominjal prvih uporov Srbov v narodnoosvobodilni vojni. Res, ogromne žrtve, ki so jih dali, niso bile zaman: danes je Jugoslavija nova država z novimi mesti, novimi tovarnami, ljudmi. To čutiš prav na vsakem koraku in to krepi v nas vero, da bodo jugoslovanski narodi v svoji težki borbi končno le veliki zmagovalci.
Svoj drugi koncert je imel Komorni zbor v Domu armije. Tudi tu je dosegel popoln uspeh. Borci in oficirji Jugoslovanske armade so nagrajevali pevce z navdušenim ploskanjem in s tem dali priznanje skladatelju in dirigentu ter pevcem, obenem so pa izražali Svoje simpatjie do tržaškega ljudstva in njegove borbe.
Ob gostovanju so Komorni zbor v Zagrebu in Beogradu posneli na trak. da bodo tržaško pesem predvajali na radiu še potem, ko bomo gostje iz Trsta že zopet za krivično mejo.
Z večernim brzovlakom smo se v soboto odpeljali proti Trstu. Zapuščali smo Jugoslavijo v upanju, da smo dostojno predstavljali prosveto tržaških Slovencev ter v prepričanju, da bomo le ob tesni naslonitvi na jugoslovanske narode napredovali. Zato je bila naša želja, ko smo stopili na tržaška tla, da kmalu zopet obiščemo Jugoslavijo, da se bomo pa tudi še naprej borili, da bodo tudi jugoslovanske umetniške skupine bile kmalu lahko gost tržaškega demokratičnega prebi-
valstva.
N. M.
Po vseh industrijskih in večjih mestih Jugoslavije Imajo krasno urejene dečje domove in jasli. Država ne skrbi le za njihovo vzgojo, temveč je prevzela nase tndi materialno skrb.
utrujeni, smo vso pot gledali bogato pokrajino, po kateri smo se vozili. Povsod raste mlado žito, vse je obdelano, v daljavi pa smo na Moslovački gori videli stolpe za črpanje nafte, kjer bodo kmalu izkoriščali bogata ležišča tekočega zlata.
Beograd nas je navdušil. Nikjer nobenega sledu vojne, nikjer . nobenih podrtih hiš, pa čeprav je bilo mesto v vojni strahovito porušeno. Tja proti Zemunu grade Novi Beograd. 2e danes vidiš obrise novega mesta, ki bo s svojimi širokimi ulicami in velikimi modernimi stavbami postalo eno najmodernejših centrov Evrope. V Novi Beograd spada tudi študentsko mesto, v katerem so že dograjeni stanovanjski bloki za visokošolce, v naslednjih letih pa bodo zrasla tod nova poslopja univerze z vsemi potrebnimi laboratoriji.
Toda ne le Novi Beograd, tudi staro mesto ima danes velemestno lice. Mnogo novih palač grade, mnogo jih je že dokončanih, povsod vidiš samo delo, povsod čutiš, da gre Jugoslavija z naglimi koraki v novo življenje.
V petek 19. maja- je imel Komorni zbor koncert v največji beograjski dvorani v Kolaričevi univerzi. Prav
Turneja PD '8. ŠtauBrle'' po Bosni
Po povratku Komornega zbora s svoje turneje, je Sel na gostovanje v Jugoslavijo pevski zbor prosvetno-ga druStva «S. Skamperles. Turnejo prireja po Bosni. Prvi koncert je imel v Banjaluki v polni dvorani Doma armije, kjer je dosegel velik uspeh.
V Banjaluki so si Tržačani ogledali nekatere tovarne, napravili izlet v banjaluiko okolico, prosvetno društvo «P. Laziču pa jim je priredilo prisrčen sprejem, ki je bil prava manifestacija bratstva Jugoslovanov in zamejskih Slovencev.
Na svoji turneji bo «Slcamperle» gostoval tudi v zgodovinskem mestu Jajcu in v Sarajevu.
Nosek Je moral za Clementisom
V mesecu marcu je češkoslovaški notranji minister Vaclav Nosek na seji pokrajinskih vkd zahteval, da morajo pokrajinske) oblasti brez odlašanja odstraniti z upravnih in političnih mest vse one, ki so protiljudsko razpolo ženi, ali ki se niso prilagodili načelom borbe proletariata.
Komaj dva meseca po tej nje; govi zahtevi, pa je vlada CSR u-stanoyila ministrstvo za državna varnost, imenovala za ministra Ladislava Koprivo in tako odvzela Noseku njegovo odgovorno funkcijo ter ga imenovala za glavnega upravnika občin.
«Novi» sovjetski izumitelji
Števil,, sovjetskih izumiteljev stalno raste, kajti sovjetski znanstveniki ugotavljajo — in svoja ugotovitve podkrepujejo z «neovrgljivimi» dokazi, da so škart* vsi izumi iznajdbe Rusov.
Tako so 2!).inuja objaviti, da sta kinoapuraturo izumila 1893 profesor fizike na moskovski univerzi Ljubimov in fizik univerze V Novorosijsku Timčenko, ki stai prikazala svoj aparat leto in mesec dni prej, kakor sta dobila prvi patent brata Lumiere.
To novo sovjetsko odkritje nus ne preseneča več, saj so še pred nedavnim ugotovili, da je Rua Lo-digin iznašel žarnico pet let pred Edisonom, trofazni tok zopet Rus Dobrovoljski itd., itd. Po teh novih «odkritjih» lahko pričakujem mo, da bedo Rusi kmalu ugotovili, da je vsa svetovna civilizacija in kultura delo Rusov.
S zapovedi KP Francije
V vodstvu KR Francije je nastala prava panika. Na plenumu je Imel Georges Cogniot referat-, v katerem je iznesel 8 zapovedi* katerih se morajo člani Partije strogo držati, če hočejo dobiti bitko za mir. P0 francoski kemuni-stični partiji pa je edini sovražniki miru «titizem» in zato se tudi zapovedi nanašajo izključno le proti «titizmu».
1.	Krepili je treba budnost V poidi ji in množičnih organizacijah, da se prepreči naraščanje «ti. tizma».
2.	Krepiti ie treba borbo proti argumentom «titizma».
3.	Žigosati jp treba «Titoyo kliko» in krepiti kominfonnistično) linijo v partiji.
4.	Kampanja proti izjavam za Jugoslavijo,
5.	Akcija proti delegacijam, kt gredo v Jugoslavijo.
6.	Kampanja proti kulturnim manifestacijam, kot so jugoslovanske umetniške razstave in filmi,
7.	Akcija ža pomoč preganjanim in zapitim «demokratom» y Jugoslaviji.
8.	Pomoč jugoslovanskim političnim emigrantom.
Se pred kratkim je Thorez teci il, da ni «titizem» za francosko partijo nikak problem. Po 8 zapovedih — jedru referata na partijskem plenumu pa vidimo, da 5« tudi v francoski partiji «titizem» močan in da se ga ne more veS prezreti.
Na vrsti Je Estonija
Cela vrsta estonskih državnih in partijskih voditeljev je v preiskavi. Med njimi je Edvard Pal, predsednik Vrhovnega sveta Estonije ter Nikolaj Karotam, član eij sionskega politbiroja. Obtoženi so buržoaznega nacionalizma, Pala obtožujejo še, da je kot član odbora za estonski nacionalni festival črtal s programa ruske pesmi in plese.
Pal in Karotam sta stara komunista, ki sta že leta 1920 zbežala v Sovjetsko zvezo in se z Rdečd armado leta 1940 vrnila v Estonijo. Ti «buržoazni nacionalisti» niso hoteli, da bi se Estonija vto-pila y Sovjetski zvezi, da bi popolnoma izgubila svoj nacionalni značaj.
Kar ni uspelo Sovjetski zvezi do sedaj, ji bo najbrž v bodoče, kajti za notranjega ministra je namesto obtoženega Estonca Borisa Kruma postavila Rusa Moskalen-ka.

il
SLAVKO PERŠIČ
Razvoj planinstva in P. D. Trsta
IX. NADALJEVANJE.
Tu ob GKtiščici prebiva že več kot 15 stoletij strnjeno slovenski rod. To ljudstvo, odprtega uma, razume in govori več jezikov in povsem jasno tudi italijanski. Mlajša generacija je morala obiskovati italijanske šole, kajti fašistična vlada z imperialističnimi težnjami je hotela napraviti to ljudstvo italijansko. Ni uspelo nasilno poitalijančevanje kljub zatiranju slovenskega jezika in uničevanja vsega, kar je slovenskega. Zahvalo za to smo dolžni glo. boki narodni zavednosti naSih mater.
Se manj pa je Italijanom kori-*tilo za poitalijančevanje njihovo planiinsko zavetišče «Premuda», «ki je gotovo element prvega reda za prienačenje slovenske manjšine», kot je to zapisano v italijanski planinski reviji. Z drugimi besedami se to pravi, da bi se morala večina Slovencev — planincev ali pa celo kar vsi Bo-tjunčani prienačiti politiki planinskega zavetišča, to je postati Italijanom enaki, ali celo postati Italijani. Kot so izginili mnogi o-tck'i germanizacije in poitalijančevanja na slovenski zemlji, tako bo sredi slovenskega morja postal tudi ta otoček brezpomemben in bo v njem utonil kot o-etanek in spomin kulturnega nasilja nad slovenskim ljudstvom.
To zavetišče je spomenik na dobo četrtstoletnega zatiranja slovenskega 'kulturnega življenja, slovenskega Imena in slovenske besede. Toda tržaški slovenski planinec, slovenski gornik tudi takrat ni miroval. Hodil je na Izlete po tržaški okolici in Krasu, da se je mogel neopazovano pogovoriti z ljudmi v materinem Jeziku, hodil je na gore, plezaje te je vzpenjal na težko dostopne vrhove Julijcev in ob pogledu na Triglav, ki je oplajal s svojo kljubovalnostjo, vztrajnostjo in odpornostjo, si je olajšal globoko bol v srcu. Triglav, simbol slovenske zavesti in naše sile, je vzgajal in bodril, vlival moč in upanje, podžigal borbeni duh, da smo v dneh preizkušnje pogumno vztra-faii in zmagali,
Končana je druga strašna morija, ki je zadela smrtne udarce Itacifašizmu in omajala imperialistična stremljenja. Na razvalinah Je vzklilo naše, tržaško kulturno fcivljenjc in v tem kulturnem gibanju tržaški slovenski planinci |n gorniki nadaljujejo svoje poslanstvo.
V drugem letu oživljenega Pia-’ ninskega društva v Trstu so preizkušeni planinci in gorniki zbrali okoli sebe planince, predvsem pa mladino, da jo vzgajajo v gorniškem duhu in u-sposabljajo za vzpone v visokih *orah. Prvi plezalni tečaj po vojni, ki sicer ni bil obiskan kot bi bilo želeti, je vendar pokazal, da slovenski planinec ne miruje. V plimščici, na., njenih pečevnatih rebrih, v njenih stenah in na njenih stolpih, so se starejši planinci povezali z mlajšim pokoljenjem, se medsebojno spoznavali Sojih družabnost In tovarištvo in v prijateljskem odnosu do planincev ter gornikov druge narodnosti so dokazali, da so vstali in da vstajajo polni novih sil.
Mladina si vselej želi sprostitve »n da duševnim naporom daje ravnovesje s telesnimi. Telesno razgibavanja s telovadbo, posejD-no pa s pohodi v naravo in na Sore, krepijo zdravje in bistrijo razum. To moramo imeti vedno v Vidu in slovensko mladino razumno voditi, da ne bo sledila «trugorodcem. Res je, da se ljudje ob morju predajajo lagodnemu uživanju povsem drugotnih vrednosti, v splošnem lenarijo, pasejo pogled, ob nazadnjaški glasbi se vrte in prepuščajo užitkom, ki so plitki, brezpomembni In kratkotrajni. Toda mi pripa-

i			K			ni
lo	ii		itili			ull
damo trdemu kraškemu svetu In goram Triglava in naša mladina naj sili proč od trušča, proč od tam, kjer vladata obup in malodušje, proč od zakajenih ■ krčem in zatohlih beznic, ven iz tesni, ki nas obdaja in spominja na brezmiselno vsakdanje početje. Takšno obeležje napravlja mladino surovo, divjaško, srčne kulture je pri mladini vedno manj, kar se posebno izraža v odnosu do bližnjega, zlasti pri umevanju nežnejših strani duševnega življenja. Narava, visoke gore pa vplivajo ugodno na značaj in čustva. Pni planinski in gorniški mladini, ki seveda ni drugače pokvarjena, moremo opazovati dostojanstveni obzir do človeka in sploh mladino zdravega gledanja. Naša skrb in naloga Planinskega društva naj bo, da dela neprestano na tem, da čim več mladine popelje v naravo ter jo nanjo
naveže. V naravi spoznava človek življenje narave, ki venomer spreminja svoje obličje, mu slika zunanjo lepoto in ga poglablja v vekovne sile, ki so ustvarile, delajo in preobrazujejo visokogorski svet, pečevja, skalovja, grušča, ledenikov in snežnikov.
Takšne so misli, takšni so naši pogledi, ko slonimo ob zidu ruševin starodavne cerkvice v Glinščici. Tu občudujemo delo vsemogočne narave, življenje in borbo človeka v njej. Pogled se utruja ob težkem pečevju, ustavi se za hip pri Sopotu, ki poln življenja poje žuborečo pesem, nato pa se oko spočije na mehkih zelenih preprogah okoli Botača in na temnih gozdovih, ki leže tam proti Herpeljam, kjer se poraja naš potok, naša Glinščica, hči slovenske zemlje In slovenskih gora.
(Konec)

SL

Slovenec in Slovenka iz Slovenska Benečije v ondotnih narodnih nošah.
SPOMINU PADLIM IX PARTIJSKE
Sole v
CERKNEM
Večkrat bi morali poromati v kraje, kjer so spomeniki naše borbe, kjer so živi vrelci naših moči
Nisem te poznal, tovarišica Milojka, pa sem te vendar — TAKO ŽIVO SPOZNAL, — ko sem oni dan šel na romanje v kraje, kjer si ti dala vso svojo mladost, vse svoje vroče želje po življenju, vse svoje sanje Po družini in otroku, vso svojo veliko ljubezen do domovine. Ti, mlada in življenja žejna hčerka senčne Gorice, od tam, kjer se tesna Soška dolina na mah odpre v svet, kot da se je oblačno nebo zjasnilo, si vso to lepoto zapustila in odšla v tesne grape Cerkljanske doline. Tvoje mlado srce je utripalo v veliki ljubezni do domovine.
Plošča v spomin Milojki na stebru kozolca
Senik, ob katerem je padlo 47 tečajnikov, med njimi Milojka
VEDELA SI: CAS ZAHTEVA MOČNIH IN ODLOČNIH LJU-Dl, VEDELA Sl: NAŠIM LJUDEM JE TREBA POKAZATI POT, VEDELA SI: TREBA SE JE Z.A LEPOTO IN SVOBODO BORITI.
Slišal sem tvoj pozdrav in še vseh šestinštiridesetih ostalih tovarišev in tovarišic, ko sem se vrnil z obiska v partizanski ■bolnišnici «Franja», slišal sem povabilo:	Pridi in poglej, kje
smo padli! Ali bi se mogel temu pozdravu, temu pozivu u-pirati?! Bilo bi grdo od mene, če bi samo pomislil — ne.
Sedeminštirideset mladih src je še zjutraj dne 27_ januarja 1944 utripalo z vso mladostno in življenjsko silo za domovino. Bita so vsa ta srca kot brsti v prebujajoči se pomladi, ki komaj zadržuje sok, ki tako skrivnostno deluje iti spreminja nevidno gmoto v rožnordeče, belo in plavo cvetje. Bili so tečajniki v tisti šoli, ki jim je pojasnjevala in širila obzorje z idejo delavcev in kmetov, ki je iz dneva v dan osvajala in privabljala v svoje vrste nove in nove člane. Bili so mnogoobeta-joča pomlad.
Pa so zaradi podlega izdajstva zaregljale strojnice v tiho zimsko jutro. Nekaterim, ki imajo srce samo zase, samo za denar, samo za špekulacije z dušami in materialnimi dobrinami, ni bilo prav to veliko in novo, za kar ste se vi vsi šolali, za kar smo se drugi borili v gozdovih. Povedali so zakletim sovražnikom vsega, kar je bilo slovanskega in svobode, da ste tam in kako ste. Bilo je neizogibno, nemogoče, da bi se bili rešili iz toče krogel vsi. Se. deminštirideset mladih src, sedeminštirideset brstov na mogočnem drevesu Partije — je rdeče zacvetelo. Zlohotno so odmevali streli po Cerkljanski grapi. Butali so iz pobočja v. pò. bočje in vzbujali grozo v srcih ljudi, ki borbe niso bili vajeni In je niso mogli še razumeti. Kri sedeminštiridesetih mladih življenj je ugašalo prav takrat, ko je sonce vsulo v zbombardirano vas vso lepoto svojih žarkov.
Poromal sem na kraj vašega žrtvovanja z zelo veliko hvalež: nostjo v srcu. Prinesel sem vam
Vi ■WUWW’.’VUVWVt.’AV-Vl« J
mladega zelenja po klancu na- J zaj v Cerkno. Iz velikega spoštovanja do teh krajev sem se odkril in se za hip ustavil. Na visoki smreki v. Čelu je pela kukavica, v nizkem grmičju pa je neugnano žvižgal kos večernico poslavljajočemu se pomladnemu dnevu. Od nekod iz vsega tega pomladnega razpoloženja se je vzela tale misel: Večkrat bi morali poromati na take kraje, ki so živi spomeniki naše borbe in si ob njih utrjevati za. vest borcev za izgradnjo socializma.
P. A. — OGAREK
»AN
■VENSKE I.ULTURE
Sé àmija S ag ate 'Aeevi'oke folkloìe
Zaradi razlU« zemljepisne lege in zaradi razlik v naravi posameznih poklt™,' koder prebiva isti narod, so te pokrajine nudile različne p«0ie za življenje. Kras je revnejši na zemeljskih pridelkih, pa občuti bližino morja, kar vpliva tudi na človeško nratGorenjska je bogatejša in različna po obliki svoje pokrajii- Štajerska nudi marsikaj v izobilju in je že sama po sebi rat°lika v svojih posameznih predelih. Vsaka pokrajina pa	nekaj k skupni, enotni narodovi kulturi,
ki je nad temi taievnimi. razlikami.
Etnografija i beda 0 narodih raziskuje prvine narodnega življenja v. vsebiie9ovih pojavih. Zanimajo jo tudi narodni običaji, narodne -smi, narodne noše, narodni plesi, narodna umetnostna obrt,'l izdeluje izdelke umetniške vrednosti itd. Vse to bi ostala <rUo v znanstvenikovih zapiskih, v zbirkah, v debelih bukvi hi bi jih brali samo nekateri, toda Ijud-slko-prosvetne d Alzacije posredujejo vse te izsledke Ijud-jjjistvo spoznava sebe in svojo kulturno tra-st°’ hi je nastala v ljudstvu samem.
Culture, bo pokazal Slovencem slikovitost in aidmivosti naših običajev in ubranost ter običaji so si podobni, noše so različne, pe-enaka. Pesem je nositeljica čustva in mi-
._ . ____ ta misel sta povsod ista. Pesem nas je
družila in nas 4 Pesem nam je krepila odpornost in nas privedla skozi st borbe do zmage.

llllllllllllllllllllllllll
©govori o jeziku
stvu, tako da dicijo, predvsem Dan slovensli lepoto naših noš ritem naše pesmi sem pa je porse sli in to čustvo.
pozdrave Jadranskega morja, ki danes pljuska ob svobodne obale osvobojene Primorske in Istre. Ustavil sem se ob preprostem kmečkem kozolcu, kjer je vzidana plošča v spomin Milojki iz Solkana. Poteg plošče je pritrjena v zid vaza, v kateri je bilo že malo ovenelega pomladnega cvetja. Čutil sem: do: bri ljudje se še vedno spominjajo mlade Milojke. Natrgal sem rožnoideče kukavičje rože in modrih spominčic, vzel iz vaze ovenele in namestil vanjo sveže natrganih rož.
Napis na plošči pravi, da je: Na tem mestu poklonila domovini svoje mlado življenje 27. 1. 1944 komaj 19-letna dijakinja Štrukelj Milojka iz Solkana.
Kakih 50 metrov naprej je mesto, kjer je bil začasni grob vseh sedeminštirideset padlih. Tudi tu je polno svežega cvetja. Dve cvetoči jablani v lahki sapici vetra sipljeta na mesto, kjer so padali, srebrno-rdeče lističe cvetja, ki se že osiplje.
Polno je tu po travi modrih spominčic. Zdi se, da sta se v tej pomladi semkaj peselila del Soče in morja in pinesla pozdrave spominu sedeminštiride. setih. Imam vtis, da me iz teh spominčic opazujejo črne oči Milojke in vpašujejo, če delamo naprej, če uresničujemo velike cilje borbe. Čutil sem, da moram nekaj odgovoriti in sem povedal, da se je tam ob morju pav te dni izvojevala velika zmaga. Istrsko ljudstvo je na volitvah pokazalo, da je tam ob morju ljudska oblast tako moč-na, da je ne bodo več omajali valovi nacional-šovinističnega klerbfaUzma in imperializma, tudi če še tako močno butajo ob mlado, toda trdne zgrajeno o. blast delovnega ljudstva.
Kot mogočen spomenik je da. nes ta preprosti kmečki kozolec. Vse je tako lep in preprosto na njem in v njegovi o-količi. Nekaj mlade detelje je lastnik obložil v late štanta, ki zelo prijetno diši. Preprosto in veliko je bilo tudi življenje sedeminštiridesetih, Nobeden ni vedel zanje. Delali so doma in zoreli s časom. Ko je čas p'i-šel, so takoj odgovorili — OD: GOVORILI DOMOVJNI IN BORBI — ODGOVORILI Z NAJVECJO ŽRTVIJO.
Odihajal sem skozi polmrak

Ì
i
■yyVVVVJVJWJ	Ì
Pogled na popolnoma obnovljeni trg Cei^ ’’ ttelt<tanja partizanska prestolnica
WWWWVWWWJWWWW
Primorski ljudski natisi
(Nadaljevanje št. 31)
76. NAPIS
Na izletu y Škocjan pri Divači je tov. M. Vrtovčeva (iz Muzejske knjižnice x Ljubljani) videla zanimiv domač napis nq grobu nekega otroka. Zaradi pomanjkanja pasa si ga ni utegnila prepisati, vendar nas je q stvari obvestila, Ze 17. 4. pa smo prejeli jz Vremskega Britofa dopis, kjer nam župnik A. Gulič prijazno sporoča besedilo omenjenega nagrobnika:
Tukad je pokopan Anton od Anton Deles is Skoziana -h ie v 14. leto svoie starosti 14, novembra 1853. umeri. Dons menj iutri tebi.
Plošča leži na tleh za škocjansko cerkvijo. Poleg besedila je kot okrasek vsekan v kamen Knž Jn dve vazi s cvetjem.
77. N^'S 1
Ce gremo od	j^e
ob Reki navzgot' h|^emo na Prem. Tam so na ^ . ° Zavo’ da za varstvo sp°f °v LRS lansko jesen od*r 'ominsko ploščo pesniku mu
pripri J* t0 sve-
asist6nt
teju. V času Pr
čanost pa je Za», ■—
M. Zadnikar pre*^,, ‘ totošra-firal sitar slovenj^ Ri je vzidan v cerkveP'ii A..a našo io nam je	Uro-
čil v objavo taKfJ5 „ftek ka-
prošnjo nam
kor tudi tekst. 8 asi:
, J' ti
U meiszi junia * j i dan se sazimelo te 0i:
s. mash sa
Veihnih
» "‘“"a
“a lil * kate*
Margareta Caspe**1# ra Je na 26ti febru ^ Dui, u 6<iim leiti suoie starost» *• saspal*
Gasperzhizh is l’f ,vs tukei u miru po*"«h. ** Margareta Gasp*
78. NAPIS
Ker smo že ubrali smer in se gibljemo proti izvirom Reke, poglejmo še v Trnovo pri Bistrici. Tik vhoda v trnovsko cerkev — levo od glavnih vrat Er: je vzidana plošča, kjer izvemo, da «t. p. ANDREJA HODNIK in njegovi dve ženi». Sledi slovo v verzih (prepisal M. M. oktobra 1948); prva kitica je takale:
Dragi oče, kam ste prišli, komu ste zapustili nas, al ste nas rejs lahko zabli, kir ste šli brez slova od nas.
Ta napis je nastal v sedemdesetih letih. Ce zdaj pazljivo pogledamo vse tri današnje napise, se nam vsiljuje misel, da morda prav lepo odražajo stanje našega «pismenstva» na področju, kjer se domačini sami ne prištevajo ne med Kra-ševpe ne med Brkine ne med Pivčane. V tridesetih in v petdesetih letih 19. stoletja je vpliv domače govorice približno enako močan, in tudi še v sedemdesetih letih so narečne oblike (kljub novemu pravopisu) nekaj čisto navadnega.
Dr. Mirko Rupel
Danes moramo pogledati, kako stavimo vejico v podredju. Zadnjič smo slišali, da so stavki lahko v priredju ali v podredju' Priredje — smo rekli — je. zveza glavnih stavkov. Po večini jih ločimo z vejico, razen če so zvezani z vezniki in, ter, pa. Preidimo zdaj k podredju. To je zveza glavnih in odvisnih stavkov. PrK mer: Značilno za Slbvénsko Koroško je, da je njeno ozemlje odprto proti Jugoslavi ji.'-Glavni stavek: Značilno za Slovensko Koroško je; odvisnik (torej stavek, ki Je odvisen od glavnega, ki ne more stati sam zase): da je njeno o-zemlje odprto proti Jugoslaviji.
In kako je z vejico v podredju? Odvisnik je vedno ločen od glavnega stavka z vejico. Odvisnik stoji lahko pred glavnim stavkom, sredi njega ali za njim: Kadar je le utegnil, vedno je bral. (Odvisnik stoji pred glavn. stav.)
Bral je vedno, kadar je le utegnil. (Odvisnik stoji za glavnim st.) Vedno, kadar je le utegnil, je bral. (Odvisnik stoji sredi gl. st.)
Kakor smo spoznali iz zgornjega primera, stoji vejica lahko na koncu odvisnika, pred njim ali pred in za njim. Bilo bi torej netočno, ko bi rekli, da stoji vejica pred odvisnim veznikom (pred kadar, pred da, ko, če itd.), reči moramo, da stoji med glavnim in odvisnim stavkom: zato zahteva odvisnik eno ali pa, če je sredi, glavnega stavka, dve vejici. Lahko se tedaj tudi zgodi, da stoji vejica pred veznikom in, n. pr. v temle stavku: Knjiga, ki jo je prinesel Tine, in vse te revije so moje. Glavni stavek je: Knjiga in vse te revije so moje.
Ta glavni stavek je pretrgan z odvisnikom, ki ga moramo ločiti spredaj in zadaj z vejico.
Odvisnike, smo rekli, spoznamo po tem, da ne morejo stati sami. Stavek n. pr. «da je lepo» visi v zraku, nima pravega pomena; šele če je zvezan z glavnim stavkom (dejal je, da je lepo), šele, potem dobi pravi pomen. Spoznamo odvisnike pa tudi po zvezi. To zvezo tvorijo najčešče vezniki, ki jim pravimo podredni vezniki: da, če, kadar, ko, dokler, odkar, kakor, dasi, čeprav, ker itd. itd. N. pr.: Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel. — Druga zveza so o-ziralni zaimki (kateri, ki, kdor, kar itd.): Kdor ne dela, naj ne jé. Taki stavki, ki jih uvajajo o-ziralni zaimki, se imenujejo oziralni (relativni) odvisniki. — Tretja zveza so vprašalni zaimki ali prislovi (kdo, kaj kako, koliko, kdaj itd.): Marko je vprašal, kaj se je zgodilo. Ce rečem: Kaj se jé zgodilo? (na koncu je vprašaj), je to samostojen stavek — glavni vprašalni stavek. Se vedno je glavni stavek, če ga na-. pišem kot dobeseden navedek besed, ki jih je izgovoril Marko. Napisal bi to takole. Marko je vprašal: «Kaj se je zgodilo?» Odvisen pa postane vprašalni stavek, če napišem:	Marko je vprašal,
kaj se je zgodilo. To je torej tretja vrsta zveze: odvisni (indirektni) vprašalni stavek.
Odvisnike delimo po stavčnih členih, namesto katerih stoje: namesto osebka stoji osebkov odvisnik, namesto prilastka stoji prilastkov odvisnik, namesto predmeta stoji predmetni odvisnik itd. Zgled: Smrt ozdravi bolečine. Koga ali kaj ozdravi smrt? Bolečine — to je predmet. Namesto besede bolečine (torej namesto predmeta) lahko postavimo stavek «kar boli». Torej: Smrt ozdravi, kar boli. «Kar boli» je predmetni odvisnik.
Predaleč bi nas vedlo, ko bi hoteli našteti in tako razlagati vse vrste odvisnikov.
Kako je z izgovorom črke 1 v slovenščini? Tako sprašuje tovariš, ki se ni podpisal. Na take dopise ne bom odgovarjal, ker pa je to prvi primer, napravimo izjemo in neznancu ustrezimo.
Črka 1 zaznamuje v slovenščini dva glasova: I in u (dvoustnič-ni u). Pravilo, ki na splošno določa izreko, je kaj preprosto: pred samoglasniki se izgovarja 1 (lipa, led. lastovica, sloga, klobuk), na koncu besede in pred soglasniki pa u (na koncu besede - bil, pepel, dal, pred soglasniki: volk, volna, solza, polh itd.)
Vendar ima to pravilo veliko izjem in od tod težave. Poglejmo si stvar pobliže!
Včasih koleba izgovor med u in 1. Tako kolebanje imamo najprej v posameznih besedah: deu in del, drhau in drhal, jeuka in jelka, vrzeu in vrzel, seu in sel.
Potem so samostalniki na - lec: v , prvem sklonu je treba izgovarjati 1, saj stoji tu I pred samoglasnikom (polglasnikom e); bralec. V drugih sklonih je po pravilu u, ker stoji 1 pred soglasnikom ' (pisano bralca, izg. brauca, braiicu itd.); prav tako pri ženskih izpeljankah na-lka (brouka). Tako pa se govori samo pri starih do-; mačih tvorbah, medtem ko izgovarjamo pri novih, večinoma le knjižno rabljenih besedah I (letalca, letalcu...; ženska: ietalka). V nekaterih primerih omahuje izgovor med u in 1, zato je v zborni izreki dovoljeno oboje: tekmo-vauca in tekmovalca, tekmovau-cu in tekmovalcu...
Imamo torej najprej tip: bralec, brauca, brauka; tako še: gledalec, igralec, kazalec, kozolec, odjemalec, palec, poslušalec, sejalec, vasovalec itd. Drugi tip je; letalec, letalca, Ietalka; tako še: jadralec, krotilec, oboroževalec, svetilka, slušalka itd. Tretji tip je: tekmovalec, tekmovauca ali tekmovalca, tekmovauka ali tekmovalka; tako še: branilec, opazovalec, prosilec itd.
Podobno je pri samostalnikih, ki se končujejo na-lnik, -inica: L Kropiunik, kropiunica in tako še nabiraunik, obešaunik, Lunik, zeunik, pepeunica, skrivau-nica itd.
2.	načelnik, načelnica in tako še: čakalnica, črnilnik, govorilnica, hranilnik, likalnik , milnica, nasilnik, razkolnik, samokolnica, svetilnik, štedilnik itd.
3.	cediunik in cedilnik in tako še umivaunik in umivalnik itd.
Potem je še vrsta primerov, kjer bi po pravilu morali izgovarjati u, pa pravimo 1. To je predvsem 2. sklon množine samostalnikov na-la in-lo: kobila-ko-bil (ne: kobiu), darilo-daril, dekel, čebel itd. Nato je 6. sklon množine z obrazilom-mi: z živalmi (ne: z živaumi), z volmi, z dr-halmi itd. Potem so še razne izpeljanke: dirkalni, godalni, izvršilni, rešilni, svarilni, deželni, delce, darilce, torilce, lahkomiselnost, hudodelstvo itd. In nazadnje so izposojenke in tujke: glagol, polk, stolp, velblod, alkohol, general, kultura.
Tovariš A.B. bi rad vedel, kakšna je razlika med delaven in deloven. Delaven je tisti, ki rad dela, ki je priden: delaven človek. Pridevnik deloven pa se nanaša na tisto, kar se tiče dela: delovni čas, delovna ura, delovno vodstvo. Lahko bi rekli n. pr., da delovno vodstvo ni delavno. — Isti tovariš bi tudi rad izvedel, kako pravimo pripravi, s katero izdiramo zamaške ali čepe iz steklenice. To je zatičnik, čepnik ali odčepnik (in ne: kavatapi).
Potem je tovarišica Marija s Proseka, ki prosi za razlago besede stihija. Stihija je iz starogrškega stejheja, oziroma iz novogr-škega stihija in pomeni isto ko e-lementarnost, prirodnost, neurejenost, nenačrtnost. Pridevnik stihijski je torej elementaren, prirođen, neurejen, nenačrten, neorganiziran. Govorimo n. pr. o stihijskem gospodarstvu.
wwwww.ww.v.«»%*.
s	<
DRAGOCENI PERNATI	5
OKRAS POGLAVARJA	?
IZ NOVE GVINEJE /
V Novi Gvineji je do-	S
movina rajskih ptic, ki	?
so znane pod imenom	t
rajske ptice saksonskega kralja. Poglavar plemena Waghi Valley iz Nove Gvineje si okinča slavo s peresi raznih ptic, perje rajske ptice na si natakne pod nosom. Ce pomislimo, da stane par takih peres v New Yorku «samo» 280 dolarjev, znaša vrednost nernatega okrasa poglavarja plemena Waghi Valley približno pol milijona lir.
VELIKANSKO GOSE-NICNO VOZILO ZA PREVOZ TRANSFORMATORJEV
V Franciji so zgradili posebno vozilo izredne velikosti ža prevoz velikih transformatorjev. Zanimivo prevozno sredstvo se premika na gosenicah, ki so speljane okoli 28 koles. Ta kolesa so velika 1,4 metra.
vwvwuPuvruvv^JVLTusrii
MIŠKO KRANJ E C
«.	ITIlilll 11 llllllllllll	11	lini	II	IIP	""ili11111 1	■ii »ni	■	t
SOVAÌ V W /■ |			111	III	mi	iiiiiiii	m	il imi	
nini iiiiiiiiiiiiiiiiiniii				III	mi		III	Il 111	II
pričakovano postavil pred Aibina. Ta je kar obstal kakor ukopev zr^StrlC Pa 'e mu bližal in krčil pesti, kakor bi g.a hotel napa-rf,!' nhbf=iSe n‘ 'J1086,1 2“aniti in. to je strica ustavilo v njegovem napadu. Obstal je za korak od njega in mu samo obraz približal. Z bolščečimi očmi ga tako gledajoč, je dejal sovražno pritajeno:
«Kaj ti tu iščeš?» Na vse drugo bi Albin laže odgovoril. Zato jé samo zmignil z glavo, kakor bi hotel povedati, da nič. «Kaj ti tu iščeš?» je ponovil se trše stric, «od kod si se privlekel?» in ker tudi na to Al, n m vedel kaj odgovoriti, je stric še stopnjeval sovraštvo z zoprnim glasom. «Pobral se boš od tod čimprej, razumeš? Takoj jutri razumeš? In nobene besede! Nobene besede!» je ponavljal, čeprav Albinu se na misel ni prišlo, da bi kaj zinil. Nato je dodal: «Ne boš ti tu nam mešal računov. Nimaš nobene pravice za to! Mi smo tu garali, tride-><'t,	nakopal v to zemljo, v ta grunt, in zdaj bi nam ti vse td
podrl Ne verjami staremu prav nič! Vsem nani je enako obljubljal grunt, nato pa nas nagnal od doma! Bili smo neumni, da smo mu tolikp casa zastonj garali! Tvoja mati je bila najpametnejša, ker mu ni hotela biti za deklo! Odšla je! Pojdi še ti! Nikar se mu ne daj! — Ce bi pa ostal,» in Ludvik je povzdignil svoj glas, «bomo že mi s tabo kakor bo prav!» Prijel ga je za suknjič, ga pritegnil k sebi in mu tako blizu, da je Albin čutil njegovo vročo sapo, zašepetal: Čuvaj se me! Pojdi kar koj stran od te hiše in pozabi na ta rod!» Ko ga je še nekaj casa držal in dihal, kakor da se onesvešča se je naposled le ^avedel, spustil fanta, si prižgal cigareto, kakor da se ni nič zgodilo m spet pri zadnjih vratcih odšel. — Kakor odrevenel je Albin strmel za njun, se nato v grozi umaknil med živino, omahnil kobili okrog vratu in zajokal. Ne, tu ne bo ostal, to je čutil. Ne, ne bo se prepiral s temi zlobnimi ljudmi. Nazadnje bi ga še ubili. Ker kaj drugega pa mu je govoril stričev pogled?	sep«
Ko se je odtrgal od živali in zataval po hlevu, se mu je pridobrp kal naproti pes Cus. «Poideva,» mu je dejal Albin in ga zgrabil za glavo. «Stran <xl tod! Poideva tja, kjer so dobri ljudje. Kaj naju briga njihov grunt! Naj pa se tu ubijajo med seboj, kakor se jim zdi».
Zvečer si je pripravil svoje stvari, poiskal materino pismo z nje-mm naslovom in lege], da bi odšel, kakor hitro se zdani.
Zjutraj ga je prehitel dedek in ga zbudil, še preden je sonce vzšlo, ker da pojdeta na njive so kobilami. In tako z njegovim načrtom zdaj m bilo nič. — Ded je bil zelo zgovoren, vesel in zadovoljen. Predel je v tem zadovoljstvu kakor maček. In sam je privlekel v razgovor svoje otroke: «Ne boj se jih! Boš videi, kako bova obračunala z njimi!)!
In ker tisti dan ni mogel pobegniti, se je njegova bolečina polegla.
Ostal je.
Ostal je, ker si je bil v tej osamelosti Slavicovega doma našel prijatelje v Hrastju.
Prve je odkril pri sosedovih Zagoréeyih. Z zahodne strani Sla-Vicovega doma, ki je bilo kraljestvo zase, je ozek vrt z gosto nasajen nim sadnim drevjem, ves obdan z živo mejo. Na vrtu je kaj borna hiša, ki je Albina spominjala — na mamčino hišo v hribih. Kakor je bil Slavicoy dom molčeč — prepiri med očetom in otroki tega miru niso preveč motili — je bil Zagorcev dom poln bujnega, kipečega življenja. Kopica otrok, od že doraslih — nekateri so že odšli za dei lom — pa do najmlajšega, samosrajčnika, je oživljala to hišo.
Srečal se je najprej s Karlom, ki je bil dve leti starejši od njega in ga nekoč povedel s seboj na mladinski sestanek Od tedaj sta bila prijatelja.
Zagorčevi so prihajali še ta dan pomagat k Slavicovim in ded so je z gospodarjem Zagorcem še kar dobro razumel. Bili so revni in nekog so živeli samo od tega, da so hodili delat k bogatim kmetom po Hi a st ju. Tisto malo zemlje, kolikor so je imeli, nikakor ni zadoščalo za tolikšno družino. Po agrarni reformi — razdeljeno je bilo del cerkve-ne zemlje in zemlja nekega kmeta, ki je bil ob koncu vojne z vso družino odšel -- so Zagorčevi sicer dobili nekaj zemlje, kar pjt je ša vedno bilo premalo za življenje. Ker se je Zagorec začel po vojni ukvarjati s politiko — bil je v KNOO-u, predsednik OF, in še v drugih organizacijah —se je Slavic sicer srdil nanj, a sprla se venda» nista nikdar. Sicer pa jih je še vedno potreboval, celo zdaj, dasi ja to pomoč tokrat drugače plačeval kot nekoč.
Karel je bil sekretar hraščanske mladine. Bilo je naravno, da je takoj pritegnil Albina. — Z mamco se nista nikdar kaj prida ukvarjala s politiko. Vendar so jima bile nekatere stvari preprosto umljiv^ in sta bila z. vsem srcem za novo oblast. Z njo sta živela in Albin je postal koj član pionirske organizacije, ki jo je ustanovila njihova učiteljica, — Mladega ga je zdaj mikala pot naprej in je bil ves srečen, ko ga je Karel povabil med mladince.
Pri Zagorčevih je tudi našel malo Veroniko, dekle svojih let a čudno lepo. Ko sta nekoč v nedeljo pasla V sosedstvu, ji je izpovedal vse svoje življenje. Videla je, da je to njegovo bedno življenje daleč od vsega Slavicovega: zasmilil se ji je in ga je vzljubila. «Moraš večkrat priti k nam,» mu je rekla toplo, «da ne boš tako sam.»
Prihajal je, bil je pri njih kakor doma. Z njimi je hodil na sestanke in že ga je val novega živi j enja nesel s sabo. Hrastje in v njen) mladi ljudje so mu začeli razkrivati resnično podobo sveta, ki mu sicer ni bila tuja, a je vendar bil prej do nje še dokaj neopredeljen; «Slavicovi sp reakcija», go ga poučili Zagorčevi otroci. «Slavicov dedek ne bi rad dal državi nobene stvari. Se hujši pa so, njegov sin in hčeri! Ti so šele pravi zakrknjenci!» In po tem razkritju se mu je zazdelo, da so spori med dedkom in njegovimi otroci ter reakcija v neizbežni zvezi med seboj, da je sovraštvo med njimi naravna stvar. In ko je tako dognal te stvari, je dognal, da on nikakor ne spada nietl nje. Njegovo,srce je bilo drugod ne pri Slavicovih!
Dedek Slavic je kaj hitro opazil, da mu vnuka zanaša v politični vode. «Pusti vso to politiko pri miru,» mu je rekel, vendar z vso obzirnostjo, ker se je bal zanj. «Ko boš velik, če boš že hotel. Sicer pa,»; je namršil obrvi, «ysa ta politika ni za kmeta. Revni ljudje so si jci izmislili, ker bi radi vladali. Pa ne pojde! Ne moreš vladati proti pravim, velikim kmetom! Kje pa je kruh, ha?»
Mesec dni kasneje, mu je dedek že ostreje povedal: «Pustil boš Zagorčeve in vse sestanke in neumnosti. Zemlja, živina, ta dom — to; so tvoje stvari! Tu boš postal gospodar. Hočem, da boš tak, kakršen^ mislim, je potreben za la grunt. Ne kot Ludvik, a tudi ne kot Zagorec; Ta grunt potrebuje človeka, ki bo vse to in samo to, razumeš, rad imel!» Ker je Albin molčal in samo strmel predse, je dedek vprašal trdo: «No* kaj praviš?» Sele čez čas, ko se je ozrl Ro dedku, je Albin odvrnil kratko:
«Potem rajši koj odidem».
Stari Slavic je onemel pa nato vzkliknil: «Kaj si rekel, nesrečnik?»'
«Da rajši odidem,» je potrdil Albin. Videl je, kako dedek bolšči predse z namrščenimi obrvmi, miga z brki, kakor bi jedel, molči ini molči.
Nadaljevanje sledi
K

10
Za gospodinjo in dom
... « .......——. I-,-jaim-!. .. -■	-
MLADI ROD
'Jugoslovanske matere brez skrbi odhajajo na delo, saj so pustile malčke v. varnih dečjih jaslih. SU ka nam prikazuje zdrave otročiče iz jasli v Dugi Resi.
šev tudi ljudje s svetlimi lasmi, je možno, da bo imel otrok svetlejše lase.
Najvažnejše vprašanje, s katerim si starši .belijo glavo, ali bo otrok, ki ga pričakujejo, fantek ali punčka. Na to vprašanje znanost zaenkrat še ne more odgovoriti. Ugibanja in teorije o teh vprašanjih so stara, kot je star človeški rod. Vsak narod ima na to vprašanje vse polno praznovernih odgovorov. Najstarejšo teorijo o tem je razvil starogrški zdravnik Galen, ki je bil mnenja, da ustvarja desni jajčnik žene jajčeca, iz katerih se Po oploditvi razvijejo moški zametki, medtem ko se iz jajčec levega jajčnika razvijejo ženski zametki. Ker izloča jajčnik mesečno le po eno jajčece, je Galen menil, da jajčnika delujeta izmenoma. Pa rojstvu prvega otroka bi po tej teoriji lahko mati sama določila spol naslednjega otroka. Morala bi voditi le evidenco, kdaj dozori jajčece v desnem jajčniku, oziroma kdaj v levem In to skrivnost razodeti soprogu, ki bi potem lahko ustvaril fantka ali pa punčko. Seveda pa tem Galenovim teorijam niti stari Grki niso verjeli. Da temu ni tako, so dokaz številne matere, ki imajo zaradi bolezni ohranjen le po en jajčnik in kljub temu rodijo sinove in hčere.
Ko si-ečamo na pomladanskem ] svetle ali pa svetlorjave. Ce je sprehodil kopico kodrolasih I eden izmed staršev rdečelas, dru-
malčkov, ki se nemoteno igrajo v pesku in skačejo po travi, si nehote zastavimo vprašanje, Icakšni bodo neki ti nežni stvori, ko do-f as te jo?
Vsak zdrav otrok je pravzaprav srčkan, česar pa ne more-TTio trditi o odraslih. To vprašanje ki si ga, tako rekoč v šali zastavljamo, je za večina staršev pereč problem, m matere in tudi ne Očeta, ki ne bi nekako v strahu pričakovala, kdaj se bo otročičkova ljubkost spremenila in kakšen bo, kg dorasle. Na nekatera takšna vprašanja je znanost že našla odgovor.
Ce sla oba starša velika, je skoro popolnoma gotovo, da bo tudi otrok nekoč velik. Ako sta oba Starša majhna, je malo verjetno, da bo otrok velik, zadovoljni moramo biti, če bo srednje rasti. Ce 3e eden izmed staršev zela velik, drugi pa izredno majhen, tedaj se bo otrok vrgel rajši po majhnem.
Tudi zaradi oblike nosu si belijo matere kaj rade glavo. Nos 'je najbolj značilen del obraza in zato je povsem razumljivo, da želi mati svojemu otroku čim lepši nos. Otrokov nosek še niti malo nima one dokončne oblike, ki jo bo nekoč imel odrasel človek. Dedne zasnove, ki oblikujejo nos, se zelo počasi razvijejo, tako da dobi nos svojo značilno obliko navadno šele tedaj, ko je otrok že dorasel. Toda tudi kar se bodoče oblike nosu Uče, lahko ne-fcotuco prerokujemo:	če imajo
starši enak nos, bo imel nekoč tudi otrok podobnega. Ce ima eden staršev zelo dolg, zelo širok dii pa naprej štrleč nos, drugi pa nos popolnoma normalne oblike, ije verjetno, da bo otrok podedoval nenavadno obliko nosa. Ce •prevladuje v rodovini enega izmed staršev skozi celo vrsto rodov kakšna posebno značilna Oblika nosa, se lahko z gotovostjo trdi, da bo eden Izmed otrok imel ta značilni nos.
Ako ima eden izmed staršev posebno velika ušesa, je verjetno, da bodo tudi otrokova ušesa velika. Prav tako se pogosto podedujejo tudi priraščeni uhlji.
Podedovanje barve oči m tako enostavno, kot bi si človek predstavljal. Ce imajo starši modre oči, je stvar jasna: otrok bo modrih oči, Ce ima eden izmed staršev sive ali zelene oči, drugi pa sive, zelene ali modre, tedaj bo imel otrok sive, morda zelenkaste ali pa, kar se navadno redko dogaja, modre. Ce so imeli vsi predniki enega izmed staršev temne oči, bo tudi otrok temnook kljub temu, da ima eden izmed staršev svetle oči. Ako se poročita dva človeka temnih oči, bo otrok temnook. Vedeti pa moramo, da se barva oči razvije dokončno šele v drugem letu življenja.
In barva las? Otrok dveh rdečelascev, bo imel verjetno rdeče lase, zgodi se pa tudi, da bo imel
gi pa ima svetle lase, bodo otroci imeli rdeče, svetle ali rjave lase. Ce so starši smettili las, bo otrok podedoval svetle lase, če pa je bil med predniki tudi kak rdečelasec, se lahko zgodi, da bo otrok imel rdeče lase. Ce so starši temnih las, bo tudi otrok temnolas, le če so bili med predniki enega izmed star-
Kaj pravi k temu znanost? Spol otroka zavisi od tako imenovanih kromosomov, ki so v semenu moža in jajčecu žene. Moške celice vsebujejo dve wsti zbirk kromosomov, eno za moške, drugo za ženske potomce. Danes torej vemo, da ni kriva žena, če zapovrstjo rodi same hčerke. Pa tudi oče je pri vsem tem nedolžen, saj se je le narava z njim poigrala, da je postal oče samih {hčerk. .	Dr. S. B.
ZDRAVILNE
RASTLINE

O Česminu mnogo govore in pišejo, pa skoraj vedno samo slabo, kadar dajejo kake nasvete vedno svetujejo: «Cestnin uniči! Izkoplji ga! Uniči ga, saj drugega ne za Isuži!» Cešmin je nedolžen in revež, kaj je češmin kriv, če si je zanikrna in škodljiva žitna rja izbrala ravno češminove zelene liste, da na njih preživi del življenja, oziroma, da brez češminovih listov sploh ne more živeti, niti se razvijati. Zarad; tega, ker je žitna rja zelo škodljiva in uničuje žita in se je drugače težko obraniti, moramo pač udariti po nedolžnem-, da zadenemo grešnika.
Mas veti
Obleka iz črne svile bo dobila pri pranju lep svež blesk, če jo boš večkrat in dobro splaknila v vodi, v kateri si skuhala bršljan Cna 1 vode pest bršljana; kuhaj 30 minut).
* » *
Vo-nj po terpentinu odpraviš, če očiščeno obleko izpostaviš za nekaj minut sopari.
* # *
Svež madež črnila odstraniš z blaga, če ga takoj omočiš s paradižnikovim sokom. Ce tega nimaš pri roki, zmij madež večkrat z mlekom ali limoninim sokom, pomešanim s soljeno vodo. Pod madež daj čisto krpo.
« * * c
Glavobol preneha če st počasi vlivaš kozarec vode na tilnik.
* * *
Ako hočeš imeti lepe bele zobe, sl jih večkrat umij z vodo, v kateri si raztopila nekoliko boraksa.
Ako hočeš imeti lepo polt, si jo večkrat na dan otrl z napol stepenim beljakom, v katerega kaneš potem nekaj kapljic kolonjske vode, limoninega soka in ščepec soli. Dobro premešaj.
* * *
Z maslom namazan kruh vzdrži v vročini, ako ga zaviješ v pergament, ki ga poliješ poprej z mrzlo vodo in pustiš, da se odteče. Tako shraniš tudi .sir, sesekljano meso in maslo.
• * *
Bledo govejo juho pobarvaš s koščkom cikorje; okusu ne škoduje.
j Kjer pa ni v bližini njiv z žitom ' pa naj živi češ mi nov grm v miru kajti ne samo, dg je lep i kada cvete i ko jeseni gori, ves posu s predrobnimi rdečimi jagodami še več, v njegovih listih, skorji korenini in plodovih so skrite tc ko močne snovi, ki utegnejo nad vse ugodno vplivati na zdravo it bolno človeško telo. V zadnjih ča sih je celo slišati, da bi ga mora 1; prav gojiti, kajti po novih ra ziskavah so ugotovili v njem se stavine, ki popolnoma odtehtajo snovi, ki sò jih sedaj dobivali li iz dragocene rastline «hydrastis» ki raste v Sevem; Ameriki in Ka nadi. Ta hydrastis zaustavlj« krvavenja, kajti snovi iz te rastline ožijo krvne žile, s čimer večajc krvni pritisk. Posebno krvavenja ženske maternice so precej navezana na to rastlino, pa tudi neurejene menstruacije skušajo uredili s hydrastis. Poskušali so tudi že s tem blažiti krvavenja zlate žile in želodca. Seveda, pa je ta hydrastis draga rastlina. Pa ti najdejo, da vsebuje podobne »novi tudi češmin, predvsem skorja korenine in zato se v Jugoslaviji zelo zanimajo za češmin.
Cestnin je grm. Cveti so V šopih. Pod vsakim šopom je tcp. Iz šopa sili grozd rumenih cvetov, jeseni pa ostane tam grozd rdečih jagod. Jagode imajo V sebi malo sladkorja in več jabolčne in vinske kisline. Iz njih napravimo lahko odličen kompot Pa tudi sijajen sok, ki ti osladkan nadomešča vsako limonado. Poleg tega je pa še zdrav. Tisti, ki jim nagajajo jetra, ki imajo zlatenico, žolčne kamne se s tem sokom zelo {»hvalijo. Največ različnih se stavin vsebuje skorja; skorja korenine pa daje zelo lepo rumeno barvo. Ena izmed sestavin skorje ugodno vpliva tudi na prebavila, drami jih, če so lena, da se močneje gibljejo in več izločajo. Druga sestavina niža krvni pritisk in pa tudi temperaturo. Zalo so skušali skorjo uporabljati tudi proti malariji.
Velja pa že od nekdaj češmin kot zdravilo za boina jetra in kar je z njimi v zvezi ter tudi Pr°ti ledvičnim nevšečnostim.
T, P.
= RIBJI TIK*
-------------—
Kolikokrat vidimo spomladi in poleti na ribjem trgu tega lepega velikega raka. Ce imamo ujetega v senci, ostane lepo naravne rjavkasto-vijoličaste barve, če pa pustimo reveža na soncu, preide barva njegovega oklepa v modro. Take velike modre rake ste prav gotovo že videli; navadno merijo okoli pol metra ali pa kaj manj. Da je rak, o tem ni nobenega dvoma, vendar vam nekaj ne gre v račun če ga dobro gledate. Za nas je beseda rak in pa škarje nekaj nerazdružljivega. Raroga pa gledamo, ga tudi obračamo, Škarij pa ni nikjer in noge na mesto da bi bil njih zadnji členek škarje, nosijo na kraju kaveljce. Kljub temu je pa po svoji telesni obliki rarog zelo podoben jastogu. Tudi jastog ima dolg par tipalnic, ki so nazaj obrnjene, toda rarogove so vse daljše kot
-fRŽASKA= = -KUHINJA^
OKUSNE ARTIČOKE
Izberi 8-10 precej debelih artičok, jim odreži pecelj, odlušči prve trde liste, odreži konice ostalih listov in jih namakaj 10 min. v mrzli vodi v katero si kanila nekaj kapljic limoninega soka. Potem jih daj v visoko poso do tesno stisnjene drugo poleg druge in s spodnjim koncem obrnjenim proti dnu posode; pokrij jih do polovice z olivnim oljem, potresi z narezanim peteršiljem in česnom, osoli in popopraj. Pokrij s pokrovom in duši toliko česa, da postanejo mehke. Ponudi tople ali mrzle.
ČEŠNJEV KIPNIK
Vzemi 2 pesti češenj, odstrani jim koščice in s sokom, ki se je pri tem nacedil, omoči 2 pesti drobtin. Mešaj rahlo za 2 jajci presnega masla, primešaj 4 rumenjake, 7 dkg sladkorja, limonine lupine, drobtine, trd sneg 4 beljakov, nazadnje rahlo primešaj češnje in žličico presejane moke. Napolni v namazano skledo ali model in speci.
ČEŠNJEV PECENJAK
Žvrkljaj v lončku 3/8 I smetane ali mleka, malo soli, 3 žlice kisle smetane, 3/8 I moke, 3 žlice sladkorja in 4 rumenjake. Ko je testo gladko, primešaj trd sneg 4 beljakov ter vlij v pločevino na dve žlici razbeljenega masla ali masti na prst debelo. Povrhu potresi 1 1 češenj brez koščic, daj v pečico in lepo rumeno zapeci. Pečenega z vilicami razdrobi ali razreži na koščke in potresi s sladkorjem.
vse telo in še skoraj za pol telesno dolžine zraven. Oklep raroga je prav bodičast.
Po teh znakih ga je prav lahko ločiti od jastoga in govoriti še o vseK mogočih malih razlikah med jastogom in rarogom, ki utegnejo zanimati le učenjake in strokovnjake se pravi nositi vodo v morje.
Kakor jastoga tudi raroga ljudje zelo ljubijo, seveda skoraj izključno le v kozici in na krožniku. Kot jed ga pripravljajo prav tako kot jastoga. Saj pa ni njegovo odlično sladkasto meso nič manj okusno od jastogovega. Nekateri pripovedujejo da je rarogovo meso težko prebavljiva jed, da se je prenajesti ne smemo. Ni pa nevarno da bi se raroga preojedll, kajti štejemo ga med tiste drage stvari ribjega trga, ki si jih ml navadni smrtniki navadno ne privoščimo. Posebno privlačnost in veljavo imajo samice od maja pa do julija, ko so poln* jajc. Tiste čase jih sladkosnedneži zelo iščejo. Ko pa samica enkrat znese jejca se zanjo nobeden več ne zmeni, ker zelo shujša. Samico je lahko poznati, ker je od samca manjša in p» rdeče belkasta.
Pravijo, da se rarogi, parijo dvakrat letno. Drugič v avgustu. Samec išče samico. Ko se najdeta, se tako tesno objameta, da ju je težko raz« družiti in to na suhem izven morja, kaj šeie v vodi. Ce drgne rarog tipal« niče ob oklep, nastaja posebno škripanje. Tisti, ki mislijo, da vse ved« in vse razumejo, pravijo, da se ženin s to muziko bliža nevesti in da je to znamenje ljubezenskega razpoloženja.
Rarog živi rad ob skalah, potrebni so mu zakloni in varna zavetja. Živi tudi v globini do sedemdeset metrov. Znani so istrski in dalmatinski rarogi. Največ jih je ob Kvarnerskih otokih in pa na istrski obali. Sploh jim prijajo skalne obale Sredozemlja; lov* jih pa tudi ob atlantskih, obalah, predvsem ob irski in britanski.
Zelo so mu kot hrana baje vše« školjke.
Rarogi kot ostali raki rastejo zelo počasi. Vemo, da rastejo raki na ta način, da se leve. Poči jim stari oklep, iz njega izleze mehek rak, ki se tišči v zavetju, dokler mu ne otrdi novi oklep. Pri vsaki levitvi zraste rarog za dober centimeter. V mladosti se leve pogosteje, tudi vsako leto, pozne-je vse bolj redko, vsaki dve leti in v starosti rastejo še bolj počasi. Zamislite si ob takem častitljivem pol metra dolgem orjaku, koliko let ima že na svojem bodičastem oklepu, koliko morja je že prešumelo in prebo-talo nad njegovo glavo. Tak dolg U» velik rarog je prava starina, kajti po centimeter v enem, dveh ali celo treh letih se počasi prileze do pol metra.
T, F.
Beli platneni obiekci za z-Jetni deklici.


!
Stran naših kmetovalcev
«ni
itbi m ^»jj*j I
a
n
PREHOD
k zeleni krmi
Kako ga opravljamo prj nas? Ze lo enostavno. Dokler je na seniku Še kaj sena, ga živina dobi, ko ga zmanjka, jo napodimo na paio ali pa ji nakosimo trave in ji prinesemo v jasli. Tako se je delalo pri na« od zdavnaj in se seveda še P°' navija pri mnogih kmetovalcih tudi dynes. Toda kdo bi tudi drugače dleial? Slamoreznic na mnogih kmetijah še manjka, zato je nemogoče piešati svežo krmo s senom in jo na drobno zrezati. S celim senom Pa se zelena krma le slabo meša in žival jo takoj izbere. In še to: danes 1/10 zelene krme in 9/10 sena; jutrj 2/10 zelene krme in 8/10 sena itd. Kdo bi to delal, saj niso to zdravilne kapljice. Tako se navadno izgovarjamo.
Ali je res vse tako? Skoro da ne.
Na kaj moram0 paziti, ko spreminjamo živini krmo?
Da prehajamo od ene krmq na Brugo počasi in ne naenkrat, kot navadno delamo. Kdor ne more trave kositi, ampak žene živino pa pašo, naj ji prej poleži v jasli nekaj sena, tako da gre na pašo na pol Bita. Ce pa dobi živina zeleno krmo V hlevu, pomešajmo j0 s senom. Tudi v tem primeru je dobro, če ji dama prej nekaj samega sena. Kdor ima slamoreznico, naj naredi iz «na in zelenjave rezanico. Mno-
do 14 dneh lahko seno popolnoma | nadomestimo z zeleno krmo.
Zakaj ne smemo živini naenkrat zamenjati sena z zeleno krmo?
Odgovor je lahek in vsakomur razumljiv. Zato, ker je krma suha in trda, zelenjava pa mlada in sočna, z veliko, množino vode, in bi nastal pri prebavljanju nered. Krma se začne kvasiti in razvijati pline. Žival postane napeta in lahko dobi koliko, grižo in .razne druge bolezni. Posledica je seveda shujšanje, ki se da le počasi odpraviti. V najbolj-žem primeru dobi žival drisko in hujša.
Zeleno krmo pokladajmo yedno in svežo!
Prj pokladanju zelene krme pazimo, da je vedno sveža. Ugreta krma živali škoduje, prav tako tudi mokra krma, bodisi od jutranje ali večerne rose ali Pa od dežja. Zeleno krmo kosimo dopoldne, takoj ko se je rosa dobro posušila, ali pa proti večeru, preden rosa pade. V dnevni vročini ni dobro opravljati tega dela, ker se hrana, ki je bila nakošena opoldne, spoti in zapari in postane zaradi tega prav tako zdravju škodljiva kot mokra krma.
Nakošeno mokro krmo moramo takoj raztrositi v hladnem prostoru Po tleh in na redko. Cesto pustimo iz površnosti nakošeno krmo po cel dan na vozu, včasih še celo na soncu, će potem žival dobi drisko ali Pa ujed, ni nič čudnega. Prehod iz suhe kr j ne na zeleno izvršimo počasi, zeieno kmio pa pokladajmo vedno le svežo, t0 sta dve pravili, ki. jih moramo vsekakor upoštevati,
— ...	—j-«-.	Krm*	vscaaiior uposievau,
zelene krme vsak dan večamo, I če si hočemo ohraniti živino zdravo »ena pa damo vedno manj. V 101 in če nočemo, da nam bj shujšala!
UNIČUJMO
NA NAŠIH
PLEVEL
NJIVAH
Z okopavanjem smo že pričeli In ker inamo pri tem poljskem delu opravka s plevelom, pogovorimo se danes nekoliko o njem.
Kaj je pravzaprav plevel? Kdor bi na takolè vprašanje začel nemudoma naštevati da je plevel osat, pirnica... ta ne bi odgovoril prav. Zakaj mnogo je rastlin, ki so včasih plevel, včasih pa tudi ne. Vzemimo samo razne grašice. Med žitom so plevel; če pa sejemo grašlco samo zase ali v primerni mešanici za zeleno krmo «kulturna rastlina».
Enako sta ogrščlca in repica plevel — ako ju ne sejemo namenoma kot oljnato rastlino. Osat je hud plevel — pa vendar ga gojimo tudi na vrtovih za pridobivanje zdravilnih zelišč. Mnoge trave, ki sl jih želimo imeti na travniku, so hud plevel; če poganjajo med žitom itd.
S tega vidika je plevel tudi na primer pšenica, če raste med ržjo, da celo drugosortna pšenica sama, ako se nam. pomeša med čist posevek določene pšenične vrste.
Plevel je za kmetovalca škodljiv iz več razlogov. Prvič zato, ker jemlje ^ posevku, med katerim raste, sončno svetlobo. Posebno pri mladih posevkih je bujno odganjajoč plevel nevaren, ker lahko setev docela zaduši.
Nadaljnja škoda, ki jo povzroča plevel kmetovalcu, je v manjših pridelkih. Zakaj tudi plevel mora
SEDAJ JE C A S
da preprečimo črvivost sadja
Ce se poleti sprehodimo po aaših sadovnjakih, opazimo pod «adinim drevjem, posebno pod ja-b’anami mnogo odpadlega, še nezrelega sadja. Jeseni ga je pa še mnogo več. . Kako neprijetno je, &e eno teh porumemelih, na videz že zrelih jabolk ugriznemo, pa opazimo, da je črvivo.!
Odkod črvivost, ki povzroča sadnemu drevju leto za letom toliko škode? Ali je je mogoče Preprečiti? Gotovo! Škodljivca že *tak poznamo vsi, spoznati je treba še njegovo .življenje in raz-v°i._ da mu bomo z majhnimi •troški lahko prišli do živega.
JABOLČNI ZAVIJAČ
V' toplejših krajih že konec a-Prila, v hladnejših pa maja in junija poletava okrog jablan niajhen metuljček, jabolčni za vijač (Carpocapsa al-i Cydia po-monella), ki ga navadno tudi imenujemo samo «črv». Ne napada ^amo jabolk, ampak tudi hruško, češpljo in breskve. Podobna Vrata aavijača napada tudi oreh (Carpocapsa splendana).
Metuljčki, ki imajo prednja ■trilca pisamo-sivoželezjie barve, *adnja pa svetlosive brez madežev, mtajo zvečer. Ko drevje odcvete, o-dložijo samice na vse zelene dele urevesa, predvsem na ostanke ča-*iee in na pecelj 30-50 jajčec. v osmih do' štirinajstih dneh ^ izležejo gosenice, ki so prvot i|p belkaste s črno glavo in “j se navadno zarijejo pri muhi V sredino ploda, kjer razjedajo Oostranjost. Vbodna luknjica sc kmalu zaraste in se od zunaj nič ne Pozna, da bi bil črviv. V kakih 20 do 25 dne.h po postanejo črvički 15 do 20 mm dolgi in mesna-tordeče barve, V drugi polovici junija zapustijo črvički plod in »i poiščejo skrivališče, navadno v razpokah na deblu, kjer se zabubijo. Avgusta meseca že predere »ubo metuljček, ki takoj zaleže ®° sadju drugi zarod. Ta dela še jVečjo škodo nego prvi, ker ga je plodov pa manj kakor spopadi. Gosenice drugega zaroda so /J5 zelo ugodnem jesenskem vre-pianu deloma dorasle že na drev-preden je sadje zrelo.
Koko zatiramo škodljivca?,
Napadeni plodovi zaostajajo v rjfjt in postopoma odpadajo, po-**“110 5e drevo nalahko stresemo, kodovi so kakor lešniki in vsi ^luknjani. Včasih odpadejo vsi ,j. kraja, tako da od drevesa ne j, “uno ni enega piškavega sadu. »o/Jd s pobiranjem odpadlih ki jih dajemo prašičem,
uničimp marsikaterega črva, a ne vse, ker je marsikateri zapustil plod že na drevesu in je jabolko šele pozneje odpadlo. Ti črvi se niso zadovoljili z uničenjem zgolj enega plodu, ampak so napadli še sosednja zdrava jabolka.
Sadne shrambe, kjer je čez zimo nakopičenega mnogo sadja, so prava zavetišča za tega šodijiv-ca. Take shrambe bi morali zgodaj spomladi, ko pospravimo vse sadje, temeljito osnažiti in zažveplati, da zatremo vso zalego po skrivališčih.
Zelo mnogo ijačov se ujame, ako nastavimo meseca junija 1X5 deblih neke vrste pasti (zavetišča), kamor se skrijejo gosenice, ko zapuste plodove. Pest slame, lesne volne ali pasove iz cunj, valovitega papirja namočenega v naftolu, privežemo okoli debla v polovici meseca junija. V ta skrivališča se radi skrijejo Črvi, da bi se zabubili. Take pasove moramo vsakih 15 dni pregle-
•<-« deblo
past
•<-« deblo

Odrasla samica zavijača.
PAST NA DEBLU
dati, jih uničiti ter zu-nenjati. Valovitega papirja, namočenega V nafto in, ni potrebno menjati. V mesecu januarja pa vsa ta skrivališča odstranimo in zažgemo.
Z zimskim strganjem (snaženjem) debel in vej ter s škropljenjem s preparati na osnovi katrana ali petroleja in solfurov ^pokončamo mnogo gosenic.
Škropimo z insekticidi takoj, ko dosežejo sadeži velikost oreha (v polovici maja). Ker se črvički ležejo postopoma in se hkrati tudi veča površina sadežev, je potrebno da škropljenje dva do trikrat ponovimo, in to vsakih 10 d-ni.
za svoj razvoj dobivati hrano Iz zemlje; jasno je, da je posevek oškodovan za toliko hrane, kolikor je porabi plevel.
Razen tega ima plevel tudi druge škodljive posledice. Kdor ne ve, da poleže najraje tista pšenica, ki jo je prerasla grašica, katere listje se ob dežju napije vode in jo, prvi močnejši veter vrže s pšenico vred na tla. Plevel nadalje Izredno podraži dejo in pridelovalne stroške. Ne mislim samo stroškov, ki jih imamo z uničevanjem jn trebljenjem plevela. S plevelom zaraslo žito se nerado suši, težko ga je mlatiti, še več zamude pa je s čiščenjem zrnja itd.
Močno pa dela plevel škodo tudi zemlji ker preprečuje prost dostop zraka do korenin posevka, kar je posebno škodljivo pri okopavinab, katerim je rahla, dobro prezračena zemlja skoraj tako potrebna kakor hrana v njej.
Plevel je torej poljskim rastlinam in s tem tudi kmetovalcu velik in nevaren škodljivec. Vedno je laže in pametneje varovati svojo zemljo pred sovražnikom, kot po izgnati ga Jz nje. Plevela se obranimo ta kole: Zemlja naj bo dobro pripravljena. Pod besedo dobro pripravljena zemlja je treba razumeti neposredno pripravo pred setvijo; t. J. večkratno in temeljito brananje, a . prav tako tudi posredno globoko oranje ali rahljanje s podzemnim plugom. S poletno praho uničimo mnogo plevelnega semena, ker do takrat, ko sejemo, že vzklije in ga z brananjem neposredno pred set vljo uničimo. Jesenska praha pa uniči, če smo prav delali, plevel s koreninami vred.
Pravilna in skrbna priprava zemlje ni torej važna samo zato, da je zemlja boljo prezračena, da pravilno gospodarimo z vlago, da dosežemo najboljši, to je grudičasti zlog zemlje in podobno, pač pa tudi zato, da se obranimo plevela. Zlasti je treba to poudariti glede hrananja. Zelo važno je, da z brananjem omogočimo enakomerno globoko se tev in enakomerno klitje semena s tem, da izrujemo iz zemlje kar se da vse korenine plevelnih rastlin. Toda ne samo iz zemlje, sploh jih je treba spraviti proč z njive.
Sejati je treba tudi skrbno očiščeno in pripravljeno seme; kdor ljuljko seje, bo ljuljko žel! To je stara resnica. In vendar so še dandanes gospodarji, ki si ne dajo dopovedati, da moramo vsako seme pred setvijo očistiti na dobri čistilnici.
Povsod razširjena navada je, da 'ifliemo koruzo, korenjevo in pesno seme, ponekod pa tudi ajdo «namakat», da hitreje in rajši vzlcali. Takemu postopku pravimo siljenje. Umestno je pri skoraj vseh vrstah semena, posebno tudi pri krompirju (katerega pa ne namakamo). Nekatere vrste sredstev s katerimi spiramo ali pa prašimo semena, učinkuje tudi tako, da pospešuje kalitev semena. Važno sredstvo v boju proti plevelu je pospeševanje kaljenja semena, kajti tudi tu velja: kdor prej pride, prej melje; seme, ki prej vzklije, prej lahko Izkorišča svetlobo in hranilne snovi in se hitreje razvije. Upoštevati moramo, da ima plevelno seme mnogo večjo rastno
ZA NAŠE VRTNARJE
VR TNICA
Vrtnico prištevamo mod naše naj-] Najbolj priporočljiv način cepljenja lepše rasUme. Strokovnjaki so iz je cepljenje v «speče» ali «živo» navadnega sipka (divje vrtnice - ofco. V «speče oko» cepimo v av-roze) vzgojili veliko število krasnih I gustu, ko je lub sočen V «živo oko»
vrtnic, ki po svoji plemenitosti, vonju in krasoti prekašajo vse ostale krasotice naših vrtov in parkov.
Uspeva več ali manj v vsaki zemlji, saj raste šipek na najbolj revni kraški zemlji, vendar ji najbolj prija ilovica če vsebuje dovolj zrelega hlevskega gnoja. Tudi razmnožuje se precej enostavno, in sicer s potaknjenci ali z mladikami divjega šipka. Potaknjence sadimo lahko zgodaj spomladi ali konec poletja in v j/iseni. Ko divjak požene močan poganjek ,ga moramo cepiti z žlahtnimi vrstami. Ce nameravamo cepiti stare vrtnice, ki imajo stari in Urdi lub (skorjo}, cepimo stranske sočne veje in to čim bliže stebla.
Pa od junija do avgusta.
Cepljenje v oko (okuliranje) je najbolj enostavno cepljenje, zahteva pa le vendar nekaj prakse. Najvažnejše pri tem je, da je podlaga (divjak) sočna, o čemer se prepričamo, ako lub rad odstopi, če ga z nožem zarežemo in odlupimo. Najboljša očesa plemenitih vrst so tista, ki so sredi mladik. Ko smo izbrali vrsto in dobili «cepiče», izrežemo z ostrim nožem ščitek (oko) s čim manj lesa Zaradi lažje manipulacije mu pustimo pecelj lista. Nato napravimo na podlagi zarezo v obliki črke T. Z nožem malo privzdignemo lub in vtaknemo vanj ščitek z očesom. Po cepljenju obve-
žemo cepič (ne premočno) nad in pod očesom z rafijo. Cepimo ob lepem ali ne presuhem vremenu. Najbolj se obnese cepljenje po dežju. Delo moramo opraviti hitro in pravilno. Ze po nekoliko dneh lahko ugoovi-mo, če je cepljenje uspelo, po tem, da se pecelj lista, ki smo ga pustili pri očesu, lahko loči, če ga s prstom lahko pritisnemo in če je oko zeleno, sveža in malo nabreklo.
Koliko očes lahko vstavimo (oku-liramo) na vsako podlago, je od-visno od vzgoje in od vrste podlage. Grmičaste vrtnice cepimo prav pri tleh, medtem ko cepimo visoke vrtnice l m plezavke pa do 2 m nad zemljo.
Najvažnejše opravilo pri vrtnicah Po saditvi je obrezovanje, od česar je odvisen bodoči razvoj rastlin. Tudi glede reza ni enotnih navodil. Bujno rastoče vrste režemo bolj na dolgo, vrste ki manj poganjajo, pa bolj na ieratico. Posebno važno je obrezovanje po cvetju ali način reza ko cvetje obiramo
moč, kot pa žlahtno seme posevka in da ima razen tega tudi to prednost, da lahko kali v zemlji že ves čas, odkar je bila njiva zadnjič obdelana; da ima torej plevelno seme zmeraj možnost predkalitve. s tem da dajemo tudi žlahtno seme kaliti prej, samo izravnamo kalilno dobe semena posevka in plevela.
Ubranimo se plevela že s tem, da ne krmimo živini neprebavljivih dozorelih plevelnilj rastlin (napr. ne s predenico okužene detelje), in ne nastlljamo s plevelom, katerega seme Je že dozorelo, da ne vozimo z njive presvežega, še nedozorelega gnoja itd. Znano pa Je tudi, da enostransko gnojenje, predvsem z gnojnico, pospešuje rast plevela.
Kljub vsem obrambnemu delu SQ vendarle na vsako njivo pritepe ko-likor toliko plevela. Kako ga bomo zatrli? Tudi pri tem se poslužujemo več načinov:
Pletev je najdražji in najtežav^ nejši način zatiranja plevela, toda v mnogih primerih, posebno pri mladih posevkih, edini, ki prihaja v poštev. Pleti moramo pravočasno, ne prezgodaj dokler je nevarnost, da se s plevelom vred uniči tudi še ne dovolj ukoreninjeno setev, pa tudi no prepozno ko je plevel setev že prerasel. Pleti je treba ob suhem vremenu in ob primerno suhi zemlji, ob mokri zemlji poteptamo setev v tla, ob presuhi se plevel samo potrga, namesto izruje. Vsekakor jo treba napleti plevel takoj sproti znositi z njive. Razen mladih posevkov plevemo tudi ozimna žita spomladi, dokler ne začnejo klasiti,
Mnogo mladih posevkov Je mogoče rešiti plevela z brano namesto z ročnim pletjem. Vendar moraš zadetj pravi čas in znati branati, kajti sicer več škodiš kot koristiš. Z brano bo plel posevke samo izkušen gospodar.
Ročno okopavanje je prestar način, da zatiraš plevel, ko je posevek že nekoliko odrastel. v strmih legah in na kamenitih tleh bo tudi v bodoče moral kmetovalec na roke okopavati svoje njive, kvečjemu da namesto starih motik začne uporabljati moderno orodje. Kjer pa dopuščata lega in zemlja, naj vsak kmetovalec, ki tega še ni storil, okopava z vprežnim okopalnikom.
Bodisi z motiko, bodisi z okopal-nikom — okopavati je treba pravočasno, ou suhem vremenu, temeljito In dovolj pogosto.'"hr 3c -pravi vedno znova, ako sc zemlja ponovno zaplevell. Pod temeljitim okopavanjem ne mislimo, da moramo okopavati prav globoko, marveč vsako pedenj zemlje, med rastlinami v vrstah z motiko, ako smo med vrstami delali z okopalnikom.
Nekatera umetna gnojila; na primer apneni dušik, uničijo, ako jih prav uporabljamo, nekatere vrste plevela. Nadalje se dobijo kemična sredstva, ki jih bodisi trosimo, bodisi Škropimo po zapleveljenl njivi, da uničujejo plevel.
Skoraj najvažnejše opravilo pa je odstranjevanje plevelnih korenik iz zemlje. Plevel je namreč v glavnem dvojne vrste; ena se razmnožuje 3 semenom, druga pa s podzemnimi korenikami. In ta druga vrsta Je mnogo tool£ nevarna kot prva. Kajti tudi če nadzemni del onih vret plevela, ki se razmnožuje a koreniko, odtrgamo ali odrežemo s plugom, oziroma motiko, požene iz koreniko plevel vnovič, in če nismo plevelnih korenik, ki smo jih Izruvali iz zemlje, takoj odnesli z njive, jih bo prvi dež spetktlom in plevel so bo vnovič prijeli
Zato je najvažnejše: Ob vsakem pletju, ob vsakem brananju, ob vsakem okopavanju skušajmo dobiti klikor mogoče tudi cele korenike in jih takoj odstranimo z njive. Posebno priložnost imamo pri brananju zemlje tik pred setvijo ali sejanjem, da zemljo očistimo korenik pirnice, osata in drugega plevela, ki se množi s korenikami, zato branajmo pred setvijo tolikokrat, da bd zemlja čista plevelnih korenik, seveda le, ko je suha.
Flevelne korenike lahko sveže in oprane pokrmimo svinjam, suh plevel s koreninami brez semena, pa ja dober nastilj.
Naši posevki rastejo, toda z njimi tudi plevel! ékoda je vsakega zrna in vsakega kilograma pridelka, ki bi ga zaradi plevela manj pridelali. Zato kmetovalci, zatirajte vsepovsod po vaših njU’ah pleveli
ljudski TEDNIK


DOBERDOB
XIII
e&a tunobo*
::::::::::
::::::::::
PREŽIHOV
UORAflC
:	: :
:	: :
= :• S
: : :
: : : :
Ordonanc je zopet odvihral. Stotnik Fortis se je vrnil (Vidno spremenjenega obraza. Z votlim glasom je komandiral nastop stotnije. Častniki in podčastniki so stikali glave. Lajtnant Hergott je iztegnil vrat, kakor bi gledal V kak prepad; frajtar ÌCopajnik pa si je v veliko ruto otrl znoj s potnega čela. Moštvo je napeto opazovalo vse ta početje. Ne da bi kdo šele razlagal, kaj se je zgodilo, je takoj za šumelo od ust do ust:
«Gremo... na fronto gremo...»
Bataljon je v četverostopih	odhajal z vežbališča.
Moštva se je polastila neka objestnost in ko je korakalo mimo posameznih vežbajočih oddelkov drugih čet garnizije, jih je pozdravljalo vedrih lic:
«Na svidenje fantje, kadar boste že pripravljeni...» «Na svidenje tam zunaj...»
Tvegana pesem je zabrnela v zrak. Vsè je pozabilo na dogodek včerajšnjega dne in na. njegove posledice. Nihče ni razveljavil bataljonov^ kazni, vendar je bil ta večer ves bataljon v mestu...
Odhod se je kljub temu zavlekel še dva dni, ki sta bila polna raznih priprav. Vendar je bilo glavno mimogrede opravljeno in prosti čas so vojaki porabili za pisanje pisem svojim domačim ali pa za pohajkovanje. Disciplina je vidno popustila, v barakah je zavladalo Praznično razpoloženje. Kolikor je še bilo nestrpnosti med raznimi skupinami, je ponehala in nadomestila jo je prijaznost. Posebno bivši zanesljive; so postali prijazni.
Splošni radovednosti, na katero fronto bo bataljon odrinil, je na mah zadostilo bataljonsko povelje, naj se priglasijo vojaki italijanske narodnosti. Italijanov je pri celem bataljonu bilo le dober tucat, pri stotniji pa ni bilo nobenega. Toda ko je četovodja naznanil povelje, je infan-terist Zega brez premisleka zavpil: «Tukaj!»
Četovodja ga je nejeverno pogledal:
«Vi pa vendar niste Italijan!»
«Italijan, Italijan!» je hlastno trdil Zega.
Amun in Stefanič sta ga strmeč gledala.
«Beži, beži, ti pa Lah?» mu je skoraj sovražno oponesel prvi.
Zega se je namreč dotlej izdajal za Slovenca.
Toda Zega je bil kakor spremenjen:
«Jaz sem, kar hočem, kaj briga druge!» je vpil razdraženo.
Pustili so ga v miru in Erdkonig ga je zapisal za Italijana. Tovariši brez razlike narodnosti so ga grdo gledali, Slovenci so mu naravnost zamerili. Demark se je glasno ■jezil:
«Ko bi bil res Italijan, bi človek nič ne rekel. Ko pa očitno ni...»	.
Zega se je zakopal v svoj kot in čakal. Ves čas nj z z nikomer spregovoril besedice. Sele prihodnji dan so proti večeru zbrali Italijane in jih spravili nekam v garnizijo. Pred odhodom je Zega hotel pri slovenskih tovariših. popraviti vtis, ki ga bil izzval. Obrnil se je mi-tnogrede k. Palirju in mu rekel;
«Ali misliš, da sem neumen in bom hodil na fronto,-Če mi ni treba? Desetkrat se glasim za Laha, če me to reši-.
«Za tako ceno, moj dragi?»
«Ti bi se tudi, če bi se mogel!» mu je izzivalno odgb-Xcsril Zega.
S pograda se je naravnost sovražno oglasil Stefanič: «Zapomni si Zega, da te to ne bo rešilo fronte. Se Z nami vred boš crkaval po rovih!»— - • — - -	- - '~
Zega ni rekel ne bev.pr, mev. Po njegovem odhodu je hienil Pekol:
«Th' je drugi Kopajnik, kaj...?
«Sramoto nam je pa le naredil!» so mrmrali Slovenci, ki se niso mogli pomiriti. Pri tem jim ni bilo toliko zaradi tega, ker je Zega preskočil k narodnosti, ki je bila njihov sovražnik, temveč zaradi tega, ker je sam sebe zatajil.
Zadnji dan pred odhodom na fronto je bataljonsko poveljstvo priredilo za katolike splošno spoved pri kapucinih v mestu. Zvečer je bila debata. •
«Ali bomo šli?» je vprašal Barfuss in široko pogledal po pogradih, kakor da bi šele pri tovariših iskal vzpodbude, medtem ko se je sain že davno odločil.
«Jaz ne grem!» je mračno dejal Palir. «Kar sem stopil iz šole, še nisem bi] pri spovedi.»
«Morda misliš, da ni boga?»
Zakaj nas potem gonijo v smrt, če je bog?»
Oba sta obmolknila. O tej stvari ni bilo le njima, temveč večinoma vsem težko govoriti. Včasih, ob dolgih zimskih večerih, je ta ah onj začel razpravljati tudi o tem Bog? Kako so te stvari čudne za vojaka, ki mora za jutrišnji odhod brusiti svoj bajonet! Kaj doživi vsak dan! Ce bi bog res nekje bil, ali bi- mogel tako ravnodušno gledati na vse to? In potem, koliko je tega?... Zinko čepi vsak večer pred majhnim lesenim razpelom pod pogradom in jo, zato pa šepečejo, kadar ugasnejo luči.,.. Ukrajinci im» 'jo spet svojo navado. Popovič, kj bi ti nikdar se naredil moli. Nekateri, kakor Barfuss in Almer, se tega sramuje-križa, pa trdi, da je človek, ki ima boga, prava živina. In Segal naposled? On ti veže neki jermen okrog rok in si pritrjuje na glavo tablico ter tako moli... Vrag razumi vse to pri vojakih. Doma je laže....
Amun, Stefanič in Grum so se dolgo borili sami s seboj, preden so se odločili za spoved. Vsi trije so bili od doma verni in njih srca so še zaupala v neko nadnaravno moč. ki so se je pa bolj bali, kakor jo ljubili. Toda zadnje mesece je vsak toliko doživel, da so se možgani pri. čeli vdajati novemu, dotlej nepoznanemu pritisku. Pod njegovim vplivom se je pričelo okrog njih rušiti razno pojmovanje o verskih rečeh. Včasih jim je prihajal na jnisel celo obstanek boga. Vendar ni nihče rad razmišljal o tem. Sem in tja le kdo glasno preklinjal boga, toda
kmalu ga je že klical na pomoč. So pač čudne te stvari.
Naposled so se z drugimi vred le odločili za spoved. Ko so se vračali iz cerkve, jè četovodja Erdkonig, ki je gnal stotnijo k spovedi; kratko malo rekel:
«No, zdaj ste Pa dobri za klavnico!»
Barfuss in Holcman sta gledala okrog sebe, kakor dya opeharjena igralca.
Zvečer pred odhodom so se nekateri napili in se pijani vračali iz mesta. Med njimi je bil tudi Kapun, ki je vpil med pogradi:
«Jaz imam sifilis in bi lahko doma ostal, toda nisem tako neumen! Ne, nisem tako neumen...»
Dva, ki sta se doslej tiho pogovarjala, sta utihnila; šele čez nekaj časa je eden glasno vzdihnil:
«Ah, kako so ljudje neumni! Ce bi bil jaz tako srečen...»
Odhod na fronto je bil združen z mašo. 2e od osmih dalje je ves bataljon oborožen od glave do pet čakal na mašo, ki je bila napovedana za deseto uro na ogromnem dvorišču lazaristovske kasarne. Pogled na široki pas moštva, ki je od treh strani obdajalo mizo, namenjeno za oltar, je bil prazničen; vse je bilo novo, vse se je lesketalo. Nenavadno veliko je bilo cvetja, ki so ga vojaki nosili za kapami, ali pa zataknjenega za raznim; jermeni. Vsak ved je imel tudi cesarsko zastavo s seboj.
2e prvi pogled je povedal, da odtod ni več poti nazaj. Nekdo je vzkliknil:
«Ste ga videli?»
«Koga?»
«Lajtnanta Domina!»
Bes, praporščak Domin je bil y lajtnantski uniformi. Potem so vojaki odkrili celo vrsto novih povišanj. Pogled na lajtnanta Hergotta, ki je z ogromnim tovorom stal na krilu kompanije, jih je znova pomiril — Hergott ni avanziral. To mu je vsal! privoščil. Tudi frajtar Suhaj-da ni bil povišan, kar se pa nikomur ni zdelo Čudno. Vsem je bilo pa žal; da ni avanziral četovodja Erdkonig.
«Ta bi zaslužil, ker je človek!» je šlo od ust do ust. Nenadoma pa je med moštvom strupeno zašunielo: «Kje pa je Rom?»
«Feldvebel Kom ..?»
Vse se je zamajalo. Vsi so iskali, da bi ga iztaknili, toda Roma ni bilo pri nobeni stotniji niti zadaj pri bataljonskem štabu, pri trenu, pri saniteti, z eno beseda — njega ni bilo nikjer.
Rezel; krohot je pretrgal napeto tišino;
«Ali ste videli, pesjan se je v zadnjem trenutku umaknil!»
Petrika se je obrnil naravnost k Erdkonigu;
«Kje pa je feldvebel Rom?»
«Ta bo šel s prihodnjim bataljonom», je z zaničljivim nasmehom odvrnil Četovodja.
Med moštvom je spet zašumelo:
«Poznamo tako odhajanje...»
Od nekod se je zvedelo, da je bil Rom zaradi srčne napake spoznan za nesposobnega.
Mučno čakanjs pod žarki pekočega SObca sredi soparnega dvorišča je začelo utrujat; in moštvo je že nestrpno pričakovalo ceremonij. Malo pred deseto je prišel ma-jor Kureti« s svojim, spremstvom; z njim je prišla godba 27. pešpolka, Tečno ob desetih je prišel tudi vojni kurat Fanedl. Iviaša se je za utrujeno moštvo predolgo vlekla, <tep/ray jo je kurat precej hitro opravil. Kurat je bil mlad duhoven; ki so si ga bogvedi kje izposodili za ta dan. Po maši je imel kratko pridigo, v kateri j« rekel tole:
«Dragi bratje bojevniki! Vojaki, podčastniki in častniki! Dandanes doživljamo prečudne stvari. Ako se ozremo po naši širni domovini, kaj vidimo? Kmet zapusti plug na njivi, delavec kladivo v tovarni, učenjak pero v pisarni, sin svoje starše, oče svoje otroke, mož svojo ženo, ženin svojo nevesto — in vsi hitijo z nepopisnim navdušenjem tja, kjer se v teh velikih časih odloča usoda naše velike domovine — na bojno polje. In poglejmo! Kljub temu da se vsak zaveda, kaj ga čaka tam, ne vidimo nobenega omahovanja, nobene žalosti, temveč ravno narobe; povsod, na vseh obrazih sije navdušenost, iz vseh grl doni iz vseh oči gori; na fronto, tja na fronto! In kdo dela take čudeže? Nihče drugi, kakor zavest pravice ter ljubezen do domovine, do cesarja... Tudi vi odhajate zdaj za drugimi. In tudi med vami zastonj iščem žalostnega, obraza. Kar vidim je veselje, navdušenost, pogum. Kakor svatje greste na pojedino — kljub temu da greste morda po smrt... Toda smrt je neizbežna. Smrt vojaka. Stara prislo-vica trdi, da so med vojno nebeška vrata na stežaj odprta. Na bojnem polju se odpuščajo vsi grehi. Priporočite se Mariji. Ona vam bo koL zaščitnica vseh vojščakov razgrnila svoj topli, usmiljeni plašč pod vaša teles® in vaše duše bodo na njem odplavale proti nebu... Zato hura, trikrat hura!»
Vojni kurat je govoril nemški. Poznalo se mu je, da je novinec, ki ne pozna vojaške duše. Večina bi bila rajši slišala kako trdo besedo, ki bi ji bila za oporo na tvegano, prisiljeno pot, namesto tega pa je slišal® nerazumljivo mešanico, ki je ni bilo mogoče resno vzeti. Kljub temu so imeli nekateri solzne oči, posebno pa tisti, ki niso niti besedice razumeli. Ganilo jih je razpoloženje. Potem je zaigrala godba....
Nato je major Kuretič zaprisegel bataljon. Stefačiič je na tihem povprašal Amuna:
«Si držal figo?»
Amun ga ni več mogel slišati; ker je godba zaigrala bučno koračnico, navdušeni, vriskajoči glasovi so napolnili dvorišče do vrha, zrak se je zazibal, zazibal® so se tudi tla pod bataljonom. Srca moštv® je zajelo čudno, tvegano razpoloženje; Torej gremo... Cim je koračnica utihnila, je zadonelo povelje majorja Kuretiča;
«Bataljon marš!»
Sedeč na rjavem konju, je major Kuretič krenil proti obokanemu izhodu. Godba je spet zaigrala, med njenimi prvimi zvoki se je slišalo kratko povelje Fortisa:
«Prva stotnija, marš!»
Po dvorišču je zabobnel paradni marš. Z oken in hoet. nikoy kasarne, ki so bili polni moštva domobranskega polka, so se začuli nerazumljivi vzkliki, spremljani z mahanjem rok. Zunaj na ulici je moštvo začutilo, da tiste tesnobnosti, ki ga je oklepala na dvorišču, ni yeč. Prsi so široko zadihale, korak je bil lažji, oči svobodnejše....
Major Kuretič je vodil bataljon na kolodvor skozi najbolj obljudene ulice in ceste. Godba je hrupno in.neutrudljivo igrala marš za maršem. Po žilah moštva je začela kipeti kri, porajal se je neki nov čut, neka mešanica pijanosti in ponosa, ki je lajšala korak. Bremena na hrbtih so postajala neizrečeno lahka. Godba je delala prave čudeže, Neprekosljiva ideja, povezati težke, odločilne in tvegane trenutke z glušečo godbo!
Mesto, že vajeno odhod vojaških transportov, se spočetka ni mnogo menilo za odhajajoči bataljon. Domačim četam so patriotična društva navadno prirejala bučnejše odhodnice z obdarovanjem vojakov, s cvetjem in venci. .Vsega tega bataljon št. 100 ni bil deležen.
Dolg vlak je stal natovorjen in čakal na odhod. Službujoči uradnik, je že stal na peronu in vsak hip je bilo pričakovati njegovega signala. Odprtine živinskih vagonov so bile polne moštva. Okrog podbojev je viselo cvetje in zelenje, ki so ga vojaki v zadnjem trenutku kdo ve kje vzeli. Ro stenah vagonov so bila s kredo napisan® vojna gesla. Segal je narisal mrtvaško glavo, pod sliko je nameraval napisati še besede: «Tak® je usod® izdajalcev!» Toda nekaj ga je zmotilo, da tega nj storil in tako je n® vagonu ostalo kričeče mrtvaško znamenje samo. Iz posameznih vagonov je brnelo brundanje otožnih pesmi, iz vagonov tretje stotnije je bilo slišati zategovanje slovenske pesmi:
«Puška je pa ljubca moja...»
Infanterist Almer, ki je sedel n® robu zapaha: in nestrpno bingljal z nogami, je že nekajkrat zakričal; .T
«Heil Oesterreich, heil!»
Gruča potnikov, ki je čakala na brzovlak, je menda mislila, da jo hočejo vojaki izzivati in se je počasi pobrala na drugi konec perona. Signal za odhod je bil naposled dan in že s« je vlak pričel pomikati. Vojaki so vpili na vse grlo. Iz nekaterih vagonov so zaplapopale cesarske zastavice. Nenadoma pa je iz vagona prvega voda prve stotnije zavihrola slovenska zastava. Amun in Stefanič sta jo držala na drogu in mahala z njo zadnji pozdrav kolodvoru. Cez Segala, Almerja in tovariše, k; so prej zasedli rob, so se nagnili Slovenci in na vso moč vpili:
«Živijo, živijo, živijo!»
Slovenska zastava je zayihrala še iz dveh vagonov, iz nekih drugih pa češka zastava m potem ukrajinska. Glasov' zo s« strnili v vihar nerazumljivih vzklikov bataljona. Iz vsega nenadnega viharja je odmeval le Segalov votli bas:
«Heil Oèsterreich, heil!»
DOBERDOB
L
Ves bataljon je bil stlačen v dve tesni baraki na Krasu. Kljub temu da so bile zgradb® še skoraj popolnoma nove, je duh svežega lesa ž® povsem izginil in v prostorih je vladal tisti smrad, ki je med vojno napolnjeval vse podobne zgradbe za frontami, duh po posušenem znoju, po ušeh, stenicah, loju in neki plesnivi prhnobi. Moštvo je bilo tako natrpano na pogradih; da si se komaj mogel obrniti. Ze dva dni je bataljon tičal v tej gneči in čakal na odhod. Sreča v nesreči je bila le ta, da je zunaj že nekaj dni pihala mrzla kraška byrja, ki se je to leto nenavadno hitro oglasila. Večini moštva ni bila navajena na ta piš in se je sprva zdel še hladnjejši, kakor je bil v resnici. Sem Pa tja je nosila vmes tudi že dež, ki je zmehčal svet okrog barak- Vojaki so bili torej navezani na tesne prostore, tembolj, ker sq vedeli, da lahko vsak trenutek pride povelj«! za odhod.
Na fronti je bilo pričakovati važnih dogodkov ih bataljon je kot drobec tako imenovanih svežih rezerv Čakal, da poseže vanje. Pred durmi je bila novembrska ofenziva italijanskih soških čet 1915. leta.
Minuli so že trije polni meseci, odkar je bataljon zapustil garnizijo, ne da bi medtem prišel V ogenj. Najprej so ga odpeljali na koroško fronto ter ga izkrcali blizu Trbiža. Takrat se je zdelo, da ga hočejo že prvi teden potisniti v ogenj. Vendar se to ni zgodilo, ker j< rahle sovražne poizkuse brez težav zadržalo nekaj črno-vojnih mladostrelskih bataljonov. Potem so g® vlačili po etapi za koroško fronto, dokler g® niso poslali n« Kras kot svežo rezervo.
Razen majhnih izjem se ta čas ni nič spremenilo pri bataljonu. Infanterist je-odšel v bolnišnico čim je zavohal bližino fronte. Mogoče je zdaj že spet pri kakem maršbataljonu in nosi znak z napisom: «Drugič nad sovražnika!» Adam je naposled dobil službo ki mu je ustrezala in ki je napravila konec njegovim ’ mukam -Prišel je k Rdečemu križu. Hergottoy sluga s; je na neki gorski turi zlomil nogo in je bil rešen fronte. Vsa stotnija ga je zavidala, ko je odhajal. Almer je medtem postal v resnici frajtar. Tudi stotnik Fortis ni več Poveljeval prvi stotniji
Kultura • umetnost mmsmm 13
nslaiia v «Scorpione»
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimi
Božidar Jakac	Oče (grafika)
V galeriji «Scorpione» je te dni razstava grafičnih de.l slikarja Božidarja Jakca. Božidar Jakac podaja v svojih delih bistvo dogajanj osebno »ti, predmetov, narave, okolja in vzdušja, ki obdaja prikazane motive.
Božidar Jakac je razgledan po svetu in življenju, v svojih delih so-doživlja sodobne probleme in nam jih razgrinja v njihovih različnih pojavih. Do veljave pridejo slikovitost, lepota in čustveno nastrojenje slovenskih pokrajin. Ponekod pa se nam učinkovito predstavijo tuje pokrajine in tuji ljudski tipi. Zato je samo po sebi razumljivo, da je za njega «umetnost ona čudovita sila, ki raste iz vseh narodov in oni kulturni most, ki zbližuje in spaja narode med seboj, ustvarja medsebojno spoznavanje in ravno preko tega daje najboljše osnove Za mir». Pri otvoritvi razstave Je Se dejal: «Srečen bom, če bom s to razstavo vsaj tnalo doprinesel k tesnejšim stikom z narodi Tržaškega ozemlja».
Priobčena slika je posnetek portreta umetnikovega očeta, našega istrskega rojaka iz Jakcev pri Zrenju.
PESEM PRIPOVEDUJE
UBALD VRABEC
Nadaljevanje iz prejšnje števiike-
Toda za pevovodjo deia še ni bilo konec. Pri vajah je še neprestano nekaj popravljal. To mesto je hotel malo tišje, tam je hotel imeti poudarek, ki mu je bil vedno prejak ali Prešibak, tu spet počasneje, tam hi-frejc, zdaj to glasovno skupino malo izraziteje, drugo tiše. In intonacija 1,111 ni bila nikoli prav po godu. Pa se je pevovodja spet jezil, ker mu Pevci niso hodili dovolj točno in red-no k vajam. A v vseh teh težavali fem jaz postajala vse lepša in lepša. Kar prevzemala sem se. Tudi pevce sem začela bolj ceniti, ko sem videla, da se zelo trudijo, da bi me čim lepše prepevali. Tudi če so bili včasih malomarni, jim nisem zamerila, saj sem vedela, da prihajajo na vaje u-trujeni od dela in da jim je dajala samo ljubezen do mene moč, da so pozabili na svojo utrujenost. Kaj naj bi pa rekla potem o onih, ki se zame sploh niso brigali in so raje sedeli v gostilni ali pa v kinu gledali tnjo navlako!
Bila sem s svojimi pevci in svojim Pevovodjo prav zadovoljna. Toda moža pot navzgor še ni bila končana.
Pri neki vaji sem opazila pri pevcih, še bolj pa pri pevovodji neko vznemirjenost. Pred in po vaji so se več kot običajno pogovarjali in razpravljali. Pri petju so pevci kazali se večjo pozornost, pevovodja pa je bil zelo siten, da so se mi pevci skoro smilili. Po mojem mnenju so me pevci kar dobro prepevali, a pevovodji ni bilo prav nič več všeč. Končno sem Iz njihovih razgovorov razbrala, da se pripravljajo na nastop. Govorili so o dovoljenju, o plakatih, o dvorani, o glasih in kaj vem kaj še vse. Pevske vaje so postan žale pogostejše in tudi bolj obiskane. Napočil je veliki dan; pevci so se žbrali praznično oblečeni in praz-
nično razpoloženi. Se zadnjikrat so me preizkusili, potem pa šli v dvorano. Tam je bila zbrana velika množica ljudi, di je čakala — mene Pevci so se brez besed in v lepem redu postavili na oder in pozorno gledali svojega pevovodjo. Nikoli si nisem mislila, da znajo biti pevci tako resni in tako disciplinirani. Pri vajah je bilo včasih vse drugače! Verjetno je nanje vplivala velika množica ljudi, ki jih je opazovala. Pevovodja je dal znak za začetek in prvič sem zadonela v dvorani pred javnostjo. Zelo zadovoljna sem bila sama s seboj. Kako mogočno so doneli moji akordi po prostorni dvorani! Kako pomembne so se mi zdele moje besede, ki jim je lepoto še stopnjevala lepa melodija in polni akordi! Sele v tem trenutku sem se zavedla, da res živim in da sem res koristna ljudstvu. Spoznala sem, da moje življenje' ni brez vrednosti'. Tega mne nja so morali biti tudi poslušalci, ker so ob končani pesmi pevce in pevovodjo nagradili z viharnim o-dobravanjem. Mnogi so glasno zahtevali ponovitev. Po kratkem oklevanju je pevovodja res dal znak za ponovitev. Ko sem drugič donela po dvorani, sem se s hvaležnostjo spomnila vseh onih, ki so prispevali k mojemu zmagoslavju. Spomnila sem se tihega pesnika, ki me je prvi oblikoval, spomnila stavca, ki me je pripravil za tisk, spomnila skladatelja, ki mi je dal melodijo, lepopisca, ki me je vdrugič pripravil za tisk, spomnila pevovodja in pevcev, ki so se dolge mesece trudili z menoj in vseh onih, ki so organizirali moj prvi vstop v javnost. Moj prodoren uspeh je bil možen le zato, ker so se vsi ti delavci vneto in požrtvovalno trudili, da bi ljudstvu nudili nekaj lepega in plemenitega.
"umiifpe
ii
[e zuziuel ita iitibvin
Komedija je že v prvih dveh dejanjih polna svetohlinca Tartuffa. Spoznamo ga Po pripovedovanju o-seb, ki so vanj zaverovane in po ugovorih tistih, ki so spregledali njegovo podlost. V dogajanja je temeljito posegel, tako da je upravičeno mnogo govora o njem, saj se dejanje ob njeni zapleta. Ko se je ta figura prikazala na odru poosebljena po Radu Nakrstu, smo lahko že na prvi pogled dognali, da je ta igralec mojstrsko zadel ta lik v maski, kostumu in v vsem svojem obnašanju. Na dnu njegove osebnosti se skriva vsa zloba, ki je zakrita s svetohlinsko masko pobož-negat svetu odmaknjenega človeka. Svojo igro je Nakrst smiselno in naravno razvijal in lahko smo ugotovili, kako je rastel brez vsakega pretiravanja tako, kot je zahtevala njegova vloga in kot si jo je on zamislil. Zdi se mi, da je doslej bila to njegova najboljša vloga.
Jožko i,ukeš si je zamislil svojega Organa kot filistrskega človeka, zabubljenega v neke svoje nazore, v katere je zaverovan, človeka, ki gre v ekstreme. Je enostranski, vidi samo to, kar tvori njegov svet. S tem svojim filistrstvom vpliva nekoliko komično in zato je bila komičnost te jigure naravna in življenjsko verjetna. To tolmačenje nas prepriča in je v skladu z duhom komedije. V. tem duhu je Jožko Lukeš izdelal ta Uk, tako da je pristno zaživel pred nami kot tak, kot cel človek.
V Tartuffa je zaverovana tudi gospa Pernellova, Organava mati, ki, prav tako kot Orgon sam, spregleda hinavca in zlobneža šele tedaj, ko se na lastne oči prepriča o njegovi pravi nravi. Angela Rekarjeva je igrala vloge starejše gospe, ki je do mlajših in do drugih ljudi stroga, ker marsičesa pri mlajših ne more več razumeti in ki v svoji prirojeni in tudi starostni trini in V svoji zagledanosti v Tartuffa ne dopušča drugačnih misli od svojih. Kot vsi njeni liki je tudi ta Uk zaživel svoje popolno, resnično življenje.
Elza Barbičeva je Z lahkoto ustvarila vlogo Marijane, Orgonove hčere, in ji dala vso fineso in ljubkost mladega dekleta in subjektivnost zaljubljenke. Ustvarila je v smislu vloge nekoliko neodločno hčerko žlahtnega meščana, ki se ne upa upreti se očetu, ko je povelje očetovo krivično. Vse to je zaokrožila v lepo dojemljivo celoto.
Njenega zaročenca Valer ja 'je postavil na oder Srečko Košir. Izoblikoval je lik zaljubljenca, toda dodal mu ja tudi drugih življenjskih potez kot n. pr. stvarnost mišljenja in opazovanja, tako da je bil povsem verjeten, čeprav mu še manjka nekoliko sproščenosti.
Marijaninega brata Damisa, živahnega, odločnega mladeniča, ki se postavi, ko je treba, tudi očetu, po robu je v tem smislu zaokrože-
Rado Nakrst kot Tartuffe
no in neprisiljeno postavil pred nas Silvij Kobal. Pazil je, da ga živahnost ne odvede predaleč, tako da je ostal vedno v skladu s samim seboj in z okoljem.
Elmiro, Orgonovo ženo, je z vso prepričljivostjo in Z vsemi Potezami nekega celotnega zaokroženega človeškega lika z zdravini razumom in s pristno žensko intuicijo, z voljo do poseganja v razvoj dogodkov ustvarila, do kraja premišlje-
no in živo Nada Gabrijelčičeva. V predzadnjem dejanju sta z Nakr-stom naravnost mojstrsko odigrala pi-izor zapeljevanja.
Stvarnega, razsodnega Klean-ta, Orgonovega svaka, je igral Stane Raztresen. Ustvaril je z dobro karakterizacijo in uravnovešeno igro uravnovešen značaj plemenitega človeka.
Ema Starčeva je bila odrezava, šegava, brihtna, stvarna, živahno, pametna, intuitivna Dorina, Ma-rijanina strežnica. Povezala je vse te značilnosti p enoten lik, ki j? bil do kraja dojemljiv in resničen in v skladu z njeno zamislijo po Molièrovi predlogi.
Modest Sancin je zopet ustvaril s spojim Loijalom eno izmed svojih zadetih vlog. Bil je brezsrčen birič, ki se norčuje iz ljudi, katerim prinaša nevšečne in celo žalostne sodne odredbe. Take ljudi srečamo v, življenju. V svoji do mišljavosti zaradi svoj dozdevne pozicije in v svoji enostranosti mišljenja, povzročeni po njegovem poklicu, vzbuja v gledalcu smeh, ki pa ni smeh sproščenja, temveč Je na njegovem dnu grenkoba zarad’, takih pojavov.
Julij Guštin je tudi v vlogi policijskega uradnika nastopil tako kot smo tega pri njem že vajeni. On vedno zaživi v ambienta. Živa
med ij/uddfoojtt
Naše krajevne prosvetne matice gredo pogostoma v ta ali oni kraj, obiščejo to ali ono pokrajino, to ali ono federalno edinico Jugoslavije in se obenem tam predstavijo s svojimi zbori. V soboto in nedeljo 20. in 21. t. m. sta bila gosita mariborskega kulturnega društva «Angel Besednjak» pevska zbora iz Pa-drič in Saleža. Gostitelji so ustvarili za svoje goste lepo, domače in prisrčno vzdušje, tako da so se ti počutili, kot da bi bili y svojem običajnem okolju. Obenem pa so gostitelji uredili to dvodnevno bivanje tako, da so Padričani in Saležani imeli od tega bivanja čijn več in da so lahko odnesli s seboj močne spomine in vtise. Prvi dan sta si naša zbora ogledala «Kmeltijski tehni-kum», v katerem se pripravlja kakih 500 učencev, da postanejo strokovnjaki v kmetijstvu. Naši pevci so kar ostrmeli, ko so spoznali izborno oVganizaeijo te šole in način poučevanja ter praktičnih vežb. Poskušali so nato še štajerska vina, da se -seznanijo kot ljudje iz vinorodnih krajev tudi s tejn proizvodom, kar je vse spravilo v dobro voljo, v kolikor niso bili že prej dobre volje. Po teh obiskih je bila slavnostna večerja v hotelu «Orel» skupno s člani društva «Angel Besednjak». Po večerji se je razvila prijetna, neprisiljena, prosta zabava ob prepevanju, recitacijah in pozneje tudi s plesom. Peli so izmenoma tržaški in mariborski pevci. V nedeljo je bil ogled mariborskega muzeja, ki je vzbudil velikansko zanimanje. Popoldne so se odpeljali v tovarno avtomobilov v Tezno nakar so si še ogledali mariborsko kopališče in hidrocentralo. Prehitro je prišel čas odhoda. Slovo je bilo prav tako prisrčno kot sprejem, posebno še, ker so se Tržačani in Mariborčani v teh dveh dnevih spoznali.
* * *
V nedeljo je gostovalo pevsko društvo «Vodnik» iz Doline v Istri. Razgledali so se po Bujah, Matera-di in Umagu. Presenetil so jih zadružni domovi v Bujah in Materadi. Ti domovi s prekrasnimi dvoranami bodo popi a ga H (dvigniti kulturno raven Hrvatov in Italijanov. V Bujah je pozdravil Dolmčane član italijanskega kulturnega krožka Silvano Posar, kateremu je odgovoril tov. Sturman. v dvorani je «Vodnik» zapel dvajset 'narodnih pesmi in dosegel s svojim dobrim petjem velik uspeh. Naši pevci so se seveda zanimali tudi za gospodarske prilike tega okrožja.
Zlata Rodoškova kot Marjana
sta bila tudi biriča Alojzija in Enija Reinhardta,
V svoji nemi vlogi kot Flipota, služkinja gospe Pernellove, je to vlogo podala živo Tea Starčeva.
O dragi zasedbi nekaterih vlog, bomo še spregovorili.
Režiral je Jože Babič. Celotna igra je vseskozi skladna in dovršena. Dejanje se je razvijalo vednd v pravilnem tempu, ki se je dejar nju ustrezno od momenta do momenta spreminjal, dogtdki na odru so bili razgibam. Režiser je bil poln domislic in je tako dal vsemu značaj resnice in s tem prepričljivost. Vsi prizori so bili reatj ni, so bili verjetni. Dal je igri njep) pravi komedijski ton in časovno stilnost.
Inscenacijo je narisal arh. Dušan Vasič. Bila je elegantna, bogata, kljub svoji namerni preprostbstl, poudarila je duh in slog časa, v kar terem se dejanje vrši in razkošje okolja po istodobni modi. Bila je s tern v. duhu komedije, za katero je bila napravljena.
Kostumi so bili povzeti iz dob« komedije in so bili zares lepi in očarljivi. Osnutek je izdelala So* nja Mikuletičeva. V skladu s kostumi so bile tudi pričeske Drage jPa* horjeve.
Dvorana je bila natrpano polwaj občinstvo je Z velikim razujnevni, njem sledilo komediji in dajala izraza svojemu zadoščenju z bogatim aplavzom.
J. K.
[Kulturna kronika]
Po smrti pokojnega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Dr. Franceta Kidriča je bil izvoljen za predsednika te ustanove Dr. Franc Ramovš, dosedanji glavni tajnik. Na to mesto pa je bil izvoljen Dr. Milko Kos.
(S :> ik
V New York je prispela delega« cija slovenskih književnikov, v kaj« teri so Tone Seliškar, Bidovec in Sega, Delegacija se bo udeležila letne skupščine Slovensko-ameriškega narodnega sveta y Clevelandu. Clevelandska krajevna organizacija te« ga syela pripravlja slovenskim književnikom slavnosten sprejem.
* :!c
Slavni francoski slikar Fabio Picasso je začel risati z električno svetilko, ki jo premika v zraku pO zatemnjeni sobi in riše z njo na izpostavljeno fotografsko ploščo. Revije, ki so te slike objavile, pravijo, da je za izvedbo risbe treba’ Picassu opiaj 30 sekund. Pravijo, da te «umetnine» zelo dobro plačajo
N
||1 'Tlrute
| U UL za tvojo knjižnico^
NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Puškin:	DRAME, vez. polplatnO
L. 420; Kozak: GAŠPER OSAT, platno, L. 250; Stendhal: ITALIJANSKE KRONIKE, polplatno L. 320; Lajovec: PRAVILA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, broS« L. 50; Kette: ZBRANO DELO I. II. knjiga, platno L. 760; NASA PARTIJA V BORBI ZA ENAKOPRAVNE ODNOSE MED SOCIALISTIČNIMI DRŽAVAMI L. 180.
Dobite jih v slovenskih knjigarnaM v Trstu in Gorici.
14
i lUDStVi TEDNIK
Film • šah • radio
Prosi/einu življenje
na Opčinah se prebuja
Zaradi neposrednega predočevanja našega splošnega prosvetnega življenja v njegovih posameznih pojavih namerava naš list poročati v tej rubriki tudi o prosvetnih razmerah v posameznih naših kraljih. Ne želimo omejevati se samo na poročanje o raznih kulturnih prireditvah. Topot je naš urednik obiskal prosvetne delavce na Opčinah, da poizve, kakšno je sedanje stanje prosvetnega dela v tem kraju.
Pred resolucijo Informbiroja je bilo prosvetno delovanje na Opčinah zelo razgibano v vseh panogah. Openci so imeli močan in dober pevski zbor, dramsko družino, orkester in lepo, bogato knjižnico, katere so se člani pridno posluževali. Zbor je pogostoma nastopal sam, skupno z drugimi zbori in na množičnih prireditvah. Dramska sekcija je naštudirala Sketovo «Miklo-vo Zalo» in je z njo nastopila z velikim uspehom doma in v Sloveniji. Pri tej igri je bilo sodelovanje naravnost množično, saj nastopa v tej igri mnogo oseb, sodeloval je orkester in plesna skupina s koroškimi narodnimi plesi. Na pozornici so pogosti množični nastopi ljudstva. Mladina je uprizorila v okviru dramske družine Golievo mladinsko igro «Petrčkove poslednje sanje» in Ribičičevo «V kraljestvu palčkov» z glasbenimi vložki Ivana Grbca. Pripravljali so že tudi dramatizacijo Tavčarjeve «Visoške kronike».
Z resolucijo Informbiroja nastopi katastrofa. Dvorane se je polastila s silo Vidalijeva skupina. Kulturni delavci niso imeli več dejanske možnosti dela, ker niso mogli priti do dvorane. Danes je prejšnja knjižnica v rokah te skupine in knjige so zaprte in zaprašene. Vprašamo se, kako pride Riko Malalan do tega, da si lasti izključno pravico do dvorane, ko je pa vse prebivalstvo Opčin sodelovalo pri obnovi dvorane z delom in denarnimi prispevki. Dvorana je torej last vsega prebivalstva. Na občnem zboru je Vidalijeva skupina s silo in pritiskom dobila večino in se tako polastila društva. To društvo danes še formalno obstaja toda njegovo prosvetno delo !je ples.
Da bi to mrtvilo ne trajalo še naprej, je nekaj prosvetnih delavcev obnovilo prosvetni krožek. V začetku so bile velike težave zaradi pomanjkanje prostorov. Prosvetni delavci so sicer dobili sedež, toda za prireditve in v^čJe sestanite je premajhen. V njem se vrše lahko le vaje. Doslej je krožek priredil v kinodvorani Zupančičevo komemoracijo in organiziral gostovanja VI. Cankarja», «Slavka Skamperla», društva s Padrič in dijaške folklorne skupine. Dramska sekcija je že skoraj doštudirala veselo igro «Vozel», s katero pa ne more nastopiti, ker ni kinodvorana «kolavdirana» za gledališke predstave in podobne prireditve.
Krožek je osnoval pevski zbor. To je mešan zbor, ki je po svoji kakovosti zelo dober. Je sicer še majhen, ženski in moški glasovi so po svojem številu
medsebojno uravnovešeni. Del ženskega zbora je nastopil samostojno kot mladinski oktet. Glasovi so dobri in sveži in v celoti zveni zbor polno In dobro. V zboru pojejo mladi in starejši pevci.
Osnovan je že tudi tamburaški zbor, ki bo začel z vajami čim dospejo že naročene tamburice. Položen je tudi temelj za folklorno skupino.
V kratkem času bo poslovala tudi nova knjižnica.
Pri novem društvu je predaval doslej tov. dr. Danev, ki je predaval članicam društva o zdravstveni temi za ženske.
Zanimanje za društvo raste. Član; ]n odborniki stvarno razvijajo začeto delo. Dramska družina bo prav gotovo prej ali slej lahko nastopila z naštudiranim. «Vozlom». Nov krožek živi in njegovo delo je pravo prosvetno delo. Ljudje pa tudi prihajajo do pravega spoznanja prave stvarnosti in kje in kdo goji zares slovensko kulturo.
Slika iz jugoslovanskega umetniškega filma Major Ba.uk», ki ga je izdelalo filmsko podjetje Bosna — film. Scenarij za film je napisal Branko Čopič, ki si je uWdil sloves najboljšega pisatelja jugoslovanskih revolucionarnih dni. Film je režiral Nikola Popovič; torej sta režiser in scenarist ista kot v filmu aTa narod bo živel». Film «Major Bauk» še snemajo vendar pa lahko rečemo, da pomeni napredek v filmskem ustvarjanju. Medtem ko je šlo pri filmu «Ta narod bo živel» za to, da zajame čim več tako časovno kakor vsebinsko, kar je kvarno vplivalo na enotnost dejanja, omogoča scenarij novega filma enotnejši potek dogodkov. Film je poln dinamike in dramatičnih scen. V njem nastopajo gledališki igralci iz Beograda, Reke, Zagreba itd.
run I FTn radia jugoslovanske LMU LlIU cone STO ja
C e odprate ob 6.30 radijski apa- j rat na valovni dolžini 214,4 m. boste zaslišan najprej nekaj taktov pesmi: Barčica po morju plava, nato pa jutranji pozdrav: Tu radio jugoslovanske cone Trsta. Oddajamo na valovni dolžini 214,4 ali 1412 kc/s. Našim poslušalcem želimo dobro jutro. Qui Radio Trieste, zona Jugoslava. Trasmettiamo sulla lunghezza....
«Radio Jugoslovanske cone Trsta?», povirrašate morda, če o njem še ne veste, vam povem, da poteče 24. maja, na predvečer rojstnega dne maršala Tita, leto dni, kar radio jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak dan svoj program zjutraj, opoldne in zvečer, hi to v slovenskem, italijanslcem in hrvatskem jeziku. Ne verjamete? Sicer pa pravzaprav tudi sam nisem verjel, dokler se nisem osebno seznanil s to ustanovo.
«Radio»? «Naravnost po glavni cesti in nato na levo», mi pokaže prvi človek, ki ga v Kopru na trgu povprašam. Nekaj deset metrov po glavni Koprski ulici, 50 metrov po stranski in že stojim Pred starim poslopjem, iz katerega slišim zvoke radia in ropotanje pisalnih strojev. Preletim napis pri vratih «Radiofonia» in vstopim. Vratar me takoj odpelje v prvo nadstropje. Stopiva v ti* pravo in že sva s tovarišem u-pravnikom v razgovoru.
«Kaj je bilo povod za ustanovitev radijske postaje?», me zanima najprej.
«Radijska postaja Jugoslovanske cone Trsta je bila ustanovljena predvsem z namenom, da prebivalstvo Tržaškega ozemlja sezmnja z resnico o položaju v Istrskem okrožju in v Jugoslaviji ter tako odvrača vse napade na ti dve ozemlji. Zlasti po napadu Komin-forma na Jugoslavijo in razbitju enotne fronte demokratičnega ljudstva v coni A, je postalo nujno, da dobi tržaško ljudstvo pravilne in točne informacije ter da izve resnico o položaju v Jugoslaviji in v Istrskem okrožju. Zato si je ljudska oblast Jugoslovanske cone Trsta zastavila nalogo ustanoviti radijsko postajo, katero je ob pomoči Jugoslavije tudi zgradila. Lani zgodaj spomladi so se pričela potrebna idela. Razpadajočo stavbo Ljudskega doma je bilo treba obnoviti in docela preurediti. To nam je uspelo, tako da danes stavba dobro služi svojemu namenu. Ko smo zbrali najnujnejše osebje, smo po prvih poskusnih oddajah 24. maja pričeli z rednimi oddajami. «Mi pojasnjuje tovariš upravnik».
«In kako je šlo?»
«Slo je! Sprva seveda s težavami, ker nismo imeli dovolj osebja, zlasti pa ne izkušenj. Sprva smo oddajali samo zvečer, prav kmalu še opoldne, dober mesec po ustanovitvi pa smo uvedli tudi jutranjo oddajo».
«Vaša 1'iostaja je dvojezična?»
«Ne! Trojezična!», mi odgovori upravnik, Vse napovedi in govorne oddaje so v slovenščini in ita-
ŠTUDIJA
za samostojno analizo
Beli: Ke5, Lg5, h? (3)
Cmi: Kb4, Lf7, a2 (3)
Beli na potezi dobi.
Rešitev priobčimo v prihodnji številki.
Rešitev študije
Beli: Ke3, Td2, g6, h5 (4).
Črni: Kh8, Se8, Sf6 (3)
j Beli na potezi dobi!
L hfi
Na 1. Td8 igra črni 1. -- Kg7, 2.
Ke4, Sh5:; 3. TeB: Kg6: in teoretično je partija neodločena.
1- --- Sg4 — 2. Kf4, Sh6:, 3. Kg5
Sg8, 4. Th2 — Kg7, 5. Th7, Kf8, 6. Tf7 mat.
Ing. Boris Sikošck
Nedeljkovič zmagovalec
v Beogradu
Končno stanje na turnirju je: S.
Nedeljkovi^ 11. Milič 10 in pol. Mata-novič 10, Tot, Castaldi (Italija) 9, Hugo (Francija) 8 in pol, Dunkelblum (Belgija) 8, Grob (Švica), 7.. in pol Janoševif Djaja 6 In pol, Božič 6, Karaklajič. Tordion (Švica), Prlns (Nizozemska) 5 in pol, Keller (Avstrija), Vukovič 5(1).
Zmaja mojstra Srečka Nedeljšoviča predstavlja nov lep uspeh jugoslovanskega šaha, posebno ker ni sodelovala prva šestorica državne reprezentance. Srednja mojstrska garda se je v močni mednarodni konkurenci dobro obnesla. Mojster Nedeljkovič je za-
služeno osvojili prvo mesto, ker je pokazal najbolj solidno igro. Prvi mednarodni turnir v Beogradu je bil 1948, na katerem je zmagal mojster Tot v družbi z madžarskim mojstrom Florjanom. Lansko leto je osvojil prvo mesto mojster Milič, dočim je bil Nedeljkovič drugi, letos pa sta za-
menjala mesti.
Turnir v Budimpešti končan
Turnir kandidatov za svetovno prvenstvo v Budimpešti je končan. Zmagal je kot je bilo pričakovati, sovjetski šah. Izmed desetih sodelujočih velemojstrov je bilo kar 7 zastopnikov Sovjetske zveze. Bole-slavski, ki je večino turnirja sam vodil, je zadnji dve partiji Igral neodločeno; dočim je mladi Bron-štein obe poslednji igri odjočil v svojo korist in tako še v zadnjem hipu uje 1 Boleslavskega. Potreben bo sedaj dvoboj med njima, ki naj določi svetovnemu prvaku Botviniku nasprotnika. Končno stanje je torej: prvo in drugo mesto sta zasedla Boleslavskl In Bronšteln z 12 točkami (06.6%), tretji je Smislov 10 točk, četrti Keres 9 in pol, Najdorf 9, Kotov 8 In pol, Stahlberg 8, Llllental 7 in pol. Flor 7, Szabo 6 in pol.
I lljanščini. Ne smete pa seveda ' misliti, da je program isti. Ne, niti najmanj! Slovenska in italijanska redakcija sta docela ločeni in sestavljata vsaka svoj program povsem samostojno. V hrvaščini je manj oddaj. Poročila pa so v vseh jezikih enaka.
Moji radovednosti seveda še ni ugodeno, zato mc zanima, kako je z osebjem.
«Osebje postaje, mi odgovarja tovariš upravnik, je sestavljeno it vseh treh tu živečih narodov, Slovencev in Hrvatov, in Italijanov ter tvori močan delovni kolektiv. V tesni povezavi rešuje vse, tudi najtežje naloge tehničnega in programskega značaja. Danes je glavna težnja vseh naših sodelavcev, dtngniH kvaliteto oddaj. To je osnovno gibalo našega kolektiva in dosegli smo že lepe uspehe. Naša postaja ima dve igralski družini, slovensko in italijansko, italijanski pevski zbor, stalen sodelavec pa je Komorni zbor iz Trsta in Slovensko narodno gledališče iz Trsta. Razen tega smo si v zadnjem času ustvarili širši krog zunanjih sodelavcev, ki bodisi pomagajo pri sestavljanju posameznih odaaj ali pri njih' izvajanju».
«In program?»
«Kot sem že omenil», mi pojasnjuje tov. upravnik», imamo obsežen glasbeni in gotiorni program. Poročila v slovenščini in italijanščini so petkrat na dan, usale teden pa imamo v obeh jezikih slušno igro, kmetijsko oddajo za podeželje s pestrim programom, kulturni, gospodarski in sindikalni pregled, oddajo «Obzorja», v kateri obravnavamo zanimive probleme z vsega sveta Enkrat na teden prenašamo opero, zelo priljubljena je oddaja «glasba po željeh», ostali glasbeni program pa sestavlja resna in zabavna glasba, domača in tuja.»
Zanimam se še za načrte v bodoče.
«Tržaškemu ozemlju naša postaja zadostuje. Toda od povsod nam izražajo željo, da bi radi ' našo postajo bolje slišali, . zlasti v Sloveniji. Zdaj za enkrat zidamo nov trakt, za nove delovne prostore, kasneje pa...» V tem naju prekine nekdo, ki povabi tovariša upratmika na snemanje. «Veste», mi pravi tov. upravnik, «tudi jaz pomagam pri raznih oddajah, zlasti tam, kjer je potrebno večje število sodelujočih. Prav tako pomaga pri takih oddajah administrativno osebje. Seveda vse take oddaje prej posnamemo na žico in nato v, oddaji reproduciramo. Ce želite ste lahko poleg».
Sprejmem ponudbo ter si mimogrede ogledam še postajo, ki je moderno opremljena- Končno Za kratek čas prisostvujem v velikem studiju snemanju na žico.
«Tovariši nastop!» kliče režiser. «Imate vsi tekste? Začnimo!» Zasveti se luč, snemanje se prične.
Nočem motiti in ob prvi prekinitvi se umaknem. Ves zadovoljen zaradi prijetne domačnosti in vedrine ter delovnega poleta, ki vlada v tej ustanovi, zapuščam poslopje. Skozi odprto okno pa slišim na cesto: Tu Radio Jugoslovanske cone Trsta.»
S. R.
Poročila v slovenščini vsak dan otf 7.00 (ob nedeljah ob 7.30), 13.00 19.30 in 23,05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 18.45, Pregled tiska v sloven* ščini vsak dan ob 14.35; Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14.30. Politične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30, Jutranja glasba vsak dan od 6.30 do
6.45	in od 7.15 do 7.30 (ob nedeljah od
7.00	do 7.17 in od 7.45 do 8.15).
Petek: 26.5.50. 12.00 Vedra opoldar*
ska glasba; 13.30 Igrajo violinisti virtuosi; 13.15 operne arije in dueti; 13.45 Ljudska univerza (slov); 13.00 Igra vaški sekstet; 18.00 Športni pregled (slov.)r 18.15 Schumann: Klavirski koncert v a-molu; 19.45 Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00 Uganite kaj igramo (ital.); 20.30 Slušna igra (ital.);
22.00	Življenje Jugoslovanskih narodov (slov.).
Sobota: 27.5.50. 11.00 Oddaja za italijanske srednje šole; 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Poje sopranistka Anica Ščuka; 13.45 Gospodarski pregled (ital.); 18.00 Pionirska ura (ital.); 19. 45 Partizanske pesmi; 20.00 Hrvatski kulturni pregled; 20.30 Hrvatske pesmi;
20.45	Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 21.30 Zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.00 Feuilletons (ital.).
Nedelja; 25.5.50. 8.15 Iz violinskih koncertov; 9.00 Kmetijska ura (slov.); 9.30 Kmetijska ura (ital.); 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Bujšči-no (hrv.); 11.15 Pester solistični spored; 1145 Našim ženam (slov.). 13.15 Priljubljene melodije; 13.30 Pionirska ura (slov.); 14.00 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje (slov.); 19.45 Z narodno pesmijo po Sloveniji; 20.15 Musorgski: Slike iz razstave; 20.45 Politični pregled (ital.);
21.00	Operne fantazije in baleti; 22.00 Športni pregled (ital.).
Ponedeljek: 29.5.50. 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Poje zagrebški vokalni kvintet; 13.45 Jezikovni pogovori (slov.); 14.00 Komorna glasba: Skladbe Mihaela Glinke; 17.30 Športni pregled (slov.); 18.00 Glas mladih (ital.); 18.15 iz italijanskega verizma;
19.45	Izbor Chopinovih skladb za klavir; 20.00 Beethoven; Simfonija št. 6 v F-duru op. 68 (Pastoralna); 20.45 S Tržaškega ozemlja (slov.); 21.00 Vesela ura (ital.); 21.45 Čajkovski: Capriccio italiano; 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (hrv.).
Torek; 30.5.50. 12.00 Veder opoldanski spored; 12.30 Grieg: Norveški plesi; 13.15 Koncert pianista Pavla Sivi-ca; 13.45 Kulturni pregled (ital.); 14,00 Koncert operne glasbe (orkester Radia Ljubljane, poje sopranistka Vilma Bukovec); 18.00 Ljudska univerza (ital.); 18.15 Komorna glasba; 19.45 Kulturni pregled (slov.). 20.00 Opera.
Sreda; 31.5.50. 13.15 Narodne pesmi poje sopranistka Slavica Batištuta 13. 45 Gospodarski pregled (slov.); 14.00 Igra veseli kvintet; 18.00 Z našim ljudstvom (ital.); 18.15 Solistični pevski koncert; 19.45 Partizanske pesmi; 20.00 Dvorak: Dumky op, 90, trio; 20.30 Radijski obzornik (ital.); 20.45 Bach: Italijanski koncert; 21.00 Slušna igra (slov.); 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.); 22.20 Koncert simfonične glasbe.
Četrtek: 1.6.50. 12.00 Iz opernega sveta; 13.15 Pojejo «Fantje na vasi»; 13.45 Našim ženam (ital.); 14.00 Lahek spored Izvaja Stojan Stenovič s svojo kapelo; 18.00 Od «Novih akordov» do danes: Samospevi Marija Kogoja; 18.20 klasična glasba; 20.15 Jezikovni pogo-Bizet: Arležanska, suite; 19.45 Pred-vori (slov.); 20.30 Poje komorni zbor iz Trsta; 20.15 Brahms. Violinski koncert v D-duru op. 77; 22.00 Potovanja po socialistični Jugoslaviji (ital.); 22.20 Večerni koncert.
1 KRONIKA
Prvi povojni nemški barvni i «Mrzlo srce» je posnet po prav Viljema Hauffa. Režiral ga je I Verhoeven.
Arthur Pohlpa bo režiral film »i telj Heider», kjer bo obravnaval j blem vzgoje.
«Serenada kraljici» se bo baji menoval film, v katerem bo L Saksonsko predstavljala znana fr coska igralka Danielle Darieux.
Francoska igralka Claudette Coli se je pogodila z neko filmsko dru da bo režirala tri filme; prvi od se bo imenoval «Vse lene so tl koljubne».
Fizkultura • uganke
m 'H .1	>j^i| ;[
ani] 5
TAKO SME V KRUMI
za razve/ fizkuliure
V Beogradu so najboljši arhitekti in gradbenilci pripravili obširen Plan, ki naj bi popolnoma sprementi lice današnjega glavnega mesta nove Jugoslavije. Tako so v tem planu, ki naj bi bil dokončan leta 1966, posvetili posebno pozornost tudi fizkulturi.
Vse mesto bo razdeljeno na terene in rajone. V vsakem terenu, ki bo zajemal 5 - 6000 prebivalcev, bo tudi prostor za tenis, odbojko, košarko in druge manjše športe. Vsak teren bo imel svojo osnovno šolo, v kateri bo velika telovadnica, ki b0 v večernih urah na razpolago raznim telovadnim društvom terena.
Po tem glavnem regulacijskem načrtu bo Beograd razdeljen v 9 rajonov, v katerih središču se bo razvijalo kulturno - prosvetno in fizkulturno delovanje V !'(>b iva Istra.
Vsak tak rajonski center bo imel ■ svoje nogometno igrišče, ki bo lah-
mladimski pokal
Dijaki Škedenj 3 : 3
Dijaki so v nedeljo igrali s Skednjem, ki je prišel prvi v vodstvo; dijaki so igro kmalu izenačili in Prevzeli nato vodstvo. Po enajstmetrovki, ki jo je sodnik določil v korist dijakom, je bil zaradi zmede, ki je nastala na igrišču, prisiljen izključiti dva igralca Skednja, ki je igro potem končal neodločeno.
Opčine B - Sv. Ivan B 4 : 0
Opčin© B so.imele za syojega na" sprotnika Sv. Ivan B, ki je imel polno dobre volje in borbenosti, a je moral kljub temu prepustiti anago tehnično boljšim Opencem.
Monfebello - Košlalunga 6 :2
Verjetno bo pastai mladinski prvak Montebello, ki je v svoji igri s premrtvo Koštalungo pokazal sproščeno igro in zelo dobro o-
nrflivtKn
ko sprejelo 5-10 tisoč gledalcev. Poleg glavnega igrišča b0 še pomožni prosto,- Za nogomet ter igrišča za košarko, odbojko, tenis, itd.
V vsakem rajonu bo tudi velika telovadnica, v kateri bodo lahko prirejali javne športne Prireditve, urejen bo tudi prostor Za zimski plavalni trening.
Zgradili bodo tudi velik stadion, strelišča, aerodrom za športno udejstvovanje v jadralnem letalstvu in letalstvu sploh. Pripravljen bo tudi velik prostor za motociklistične in avtomobilske dirke, ki b0 služil tu dl Za velika mednarodna tekmovanja. Do oddaljenih stadionov bodo vozili posebni tramvaji, avtobusi in trolejbusi.
Poleg terenskih in rajonskih športnih središč, bo imel Beograd še tri velike športne centre, katerih mesta so v planu že določena. Ada Ciganlija bo mesto plavalnega športa. V njenem bogatem zelenju bodo zgrajeni domovi posameznih društev, velik zaprt bazen, več odprtih bazenov, hotel in niz objektov, ki bodo omogočala tudi največja mednarodna tekmovanja.
Na Banjici bo zgrajen velik stadion, v katerem bo prostora za preko 100.000 ljudi. Tukaj bodo tudi fizkulturni institut, šole, hoteli Za športnike in več igrišč za vse športne panoge.
Na velikem otoku, ki bo povezan z Novim Beogradom po dveh nasipih, bo veliko zabavno — športno središče. Desni rokav Donave bo s tema nasipoma postal jezero. Na tem otoku bo zgrajen velik park. z zabavišči, manjši stadion in prostori za tekme v tenisu in košarki.
S STADIONA PRVI MAJ
ie ponesla tržaška štafela pozdrav lov. Tilu
hrambo.
Polet - Dinamo 2 :0
Polet je prišel v nedeljo na igrišče nepopoln, a ie imel srečo. Nje-? gov nasprotnik je bil Dinamo, ki ga je s svojo igro in borbenostjo aial premagati.
Olimpija - Prosek 2 : 2
V prvem polčasu tekme Frosek-™npija, je ves čas vodila Olimpi-Ja- Sele v drugem polčasu se je Igralcem Proseka posrečilo zbrati se, preiti v napad, s čimer se je fbed obema moštvoma razvila ostra borba in je izid kljub temu ostal
neodločen.
V nedeljo sta bili na sporedu samo dve nogometni tekmi, in sicer Arrigoni-Brtonigla in Sv. Ivan -Bonzianina, od katerih pa je bila odigrana samo zadnja. Brtonigla se namreč ni predstavila na igrišču. Arrigoni si je tako spet pridobil dve dragoceni točki in se s tem še bolj trdno usidral na prvo mesto, ki ga skoraj gotovo ne bo več izgubil.
Moštvo Ponzianine je igralo z vso žilavost jo in močno voljo, kar pa jim ni pomagalo. Njihovi postavi sta manjkala dva igralca, kar je Sv. Ivan temeljito izrabil. Igralci Ponzianine so se hitro utrudili in V drugem polčasu bilo že jasno, da kljub svoji borbenosti ne bodo kos Svetoivančanom. Izid se je končal g 5:3.
V soboto je odšlo s stadiona «Prvi maj» 50 mladih tekačev, ki so odnesli voščila in pozdrave maršalu Titu za 58. rojstni dan. Štafeta, ki sta jo na stadionu pozdravila v italijanščini tov. Bollar, v slovenščini pa tov. Turk, je tekla skozi Katinaro, Boršt, Boljunec, Domja, Dolino, Zavije, Škofije, kjer je prišla čez blok na Križišče in od tu v Koper. Na Titovem trgu je bila že zbrana velika množica prebivalstva, ki je tržaško štafeto navdušeno pozdravila. Poleg tržaške pa je priteklo na trg še več drugih štafet iz vseh postranskih cest v Istrskem okrožju, ki so se združile pred mestom. Na častni tribuni so pričakali mlade no-
Stafeta s Koroške je tudi ponesla Titu pozdrave.
silce ijestitk predstavniki JA, med temi komandant odreda JA tov. Potočar Stane, dalje predsednik Istrskega okrožnega LO tov. Beltram, predsednik okrajnega LO Koper tov. Kralj Franc Petek in predstavniki množičnih organizacij.
Tekače je prvi pozdravil častnik JA, potem je govoril v imenu koprskega ljudstva tov. Lanza Franc, v imenu demokratičnega prebivalstva Trsta tov. Petronio Bortolo v italijanščini, v slovenščini pa tov. Turk. Štafeta je nato nadaljevala svojo pot v nedeljo zjutraj proti bloku v Rižani in od tod v Jugoslavijo.
RAZNE VESTI
Roli Petersen, glavni sekretar orga-i nizacijskega odbora za zimsko olimpiade L 1952 v Oslu, je izjavil, da se bodo vse športne prireditve prenašale po televiziji.
Boksarska reprezentanca Jugoslavija iz Beograda je premagala italijansko reprezentanco iz Rima z 11:5.
Harlem Globetrotterst, eno najboljših ameriških košarkarskih moštev iz New Yorka, je odpotovalo v Evropo, kjer bo imelo številne nastope v raznih mestih Anglije, Belgije, Francije, Portugalske in Maroka.
Portugalska nogometna zveza je potrdila vest, da Portugalska ne bo sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rio de Janeiro.
Partizan je zmagal nad B reprezentanco s 3:1 (i:i).
Nogometaši Danske so v Kodanju premagali Anglijo s 4:1.
Pod Jalovcem v Jugoslaviji so bile tekme v slalomu, ki so se je udeležili tudi avstrijski tekmovalci in tekmovalke. V zveznem razredu (45 tekmovalcev) je bil prvi Avsrijec Zenger, drugi Jugoslovan Matevž Lukane, od ženskih tekmovalk sta prvi dve mesti zavzeli Avstrijki Zuckert in Kabath, tretje pa Jugoslovanka Darinka Lukane. Od skakalcev in tekačev je bil prvi Finžgar, drugi Razinger, tretji Kordež.
Švicar Jean Brun je zmagal na tretji etapi kolesarske dirke po ladinskem delu Svice.
Tuzo Portuguez, katerega je pri srečanju s Tržačanom Mitrijem nadomestil Dick Wagner se bo 9. junija srečal v Montrealu s Francozom Laurent Dauthuillon.
V New Yorku je Tržačan Mitri premagal Amerikanca Dicka Wagnerja v desetih rundah.
Portugalski nogometaši so se srečali v Lizboni s škotskimi igralci z neodločenim izenačenim rezultatom 2:2.
Angleški diletant srednje teže William Henry Hupiries, star 25 let, je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri srečanju z 19. letnim Randolphom Pa-dersom.
| II. KOLO DAVISOVEGA POKALA [
NEPOTREBEN PORAZ JUGOSLAVIJE
V II. kolu evropske cone tekmovanja | gala v igri parov nad Mitičem in Pa-
» noxzicrvvr	~ •_  ... i _	__ _ _
za Davisov pokal se je jugoslovanska reprezentanca srečala v belgijsko. Srečanje se je končalo z zmago Belgijcev 3:2. Jugoslovanska reprezentanca je imela vse pogoje vsaj za zmago z obrat nim rezultatom, če bi namesto Brano-viča, ki je bil drugi igralec v igrah posameznika, igral izkušeni reprezentant Paiada. Tako pa sta belgijska predstavnika Washer in Brichant zma-
Vodoravno:	1. posada
v Pomirjenje, sporazum, 13. ostan-** Pri stiskanju, grozdja, 14. slov. pesnik in pisatelj, 15. žensko i”?’-17, izmenjava sestavin dveh te-"^‘h različne koncentracije skozi Polprepustno ločilno steno (tujka), ®. vrsta kuhane jedi, 19. del telesa, Golota (srbhrv.), 23. vzročini vez-lj!k' 23- osebni zaimek, 25. pripadni ** slovanskega naroda, 27. veznik, 28. •noč, jakost, 30. grška črka, 32. del trikotnika, 33. del stavbe, 34. mesec, 36. zanikana oblika pomožnega glagola, 37. mitološki letamlec, 40. ptica, 42.' potreba po pijači, 44. znak za kemično Prvino, 45. pritok Visle, 47. igrišče, bo-rilnica, 49. mestece v južni Tirolski, S®- zavetišče, pribežališče, (dvoj), 52. ^škodovati, 54. rokodelec, obrtnik, 5' izobčenje, prekletstvo (tujka), 56. y®aka prireditev ima svojega (množ.), «prijateljice» tujega imetja, 58. "^enl, 2. kresilni kamen, 3. gozdar, Ihžno sadje. — Navpično: l. plod z več
•	Pesnik, 5. razstrelivo, 6. žensko ime,
•	število, 8. deli telesa, 9. značilnosti Pesmi, io. vrsta otokov (dvojina), 11.
nvisni vladarij, zlasti plemiči v Pednjem veku, 12. mesto v Romu-Jl (množ.), 16. vrtnina, 20. prebival-' gornjega Tigrisa, 24. italijanski oinik, 26. oblika pomožnega glago-> 28. riba, 29. celina, 31. privlačnost, p' ^aj, kjer so zmagali Atenci nad erzijcl leta 490 pr. Kr., 35. reka na falskem, 36. nikalnica, 38. oziralni j 'mek> 39. jugoslovanski teniški igra-'c* 40' utežna enota za drage kovine.
ffifcistMmfoa
41. del ljudskega predstavništva v buržoaznih državah, 42, hmeljarsko središče CSR, 43. pevski glas, 45. močan, krepek, 46. pojem iz opisne geometrije, 48. veznik, 51. žensko ime, 53. naziv, naslov. 54. mesto v Belgiji,
DOPOLNILNICA
L PIS--------
2.	— PIS-----
3.	-PIS —----
4.	--pis — — —
5.	---------PIS--------
6.	------------pis_
7.	--------------Pis
Besede pomenijo: 1. kulturni delavci,
2. pripovedovati o lastnostih nekega predmeta, o poteku dogodka, 3. protokoli, 3. neizvirni, plagirani, 5. osnovnošolski predmet, 6. šifre, pisave e tajnimi znamenji, 7. učni predmet.
REŠITVE
Križanka; Vodoravno: 1. Mlada garda, 9. Mati, 12. Modreja, 14. Sedov 15. J. K., 17. rešeta, 18. ara, 20. Abo, 22. pobalin, 23. Kaganovič, 26. Ina, 27. opera, 28. Ee, 29. ura, 30. tu, 31. vina, 32. krog, 34. snt, 36. Pikova dama, 38. ka, 39. Trstenik, 41. dan, 42. Pia, 43. Iza, 44. iz, 46. ji, 47. gosli, 49. Iri, 51. vi, 53. Capa j e v, 54. Struve. — Navpično: 1. Majakovski, 2. Am, 3, Dob, 4. ad, 5. krobo, 6. ae, 7. rja, 8. da, 9. mešana, 10 Adela, 11. toti, 12. Ivan Susanin, 14. Si-birjaki, 16. Krapina, 17. ro, 19. agent, 20. Ana, 21. overiti, 22. pč, 24. ara, 25. Irokezi, 30. Tomaj, 32. KPS, 33. Gonars, 34. Gad, 37. vi, 39. Tisa, 40. ralj, 42. pop, 45. ZYU, 47. ga, 48. ie, 50.U, 52. IV.
Crkovnica: Vzemi po dve vodoravni crsti skupaj in odbiraj najpej prvo črko v gornji, vrsti četrto v spodnji nji, tretjo v zgornji, četrto v spodnji itd. do konca in nazaj. Ko si tako prebral obe dvojici vrst, si našel naslednji. Zupančičev verz:	Mlada leta
pesmica lepo začeta, bodi dolgo neiz-
peta.
lađo s 6:4, 6:4, 5:7, 3:6 in 6:4. S tem uspehom sta Belgijca priborila svoji reprezentanci važno točko, ki je bila za končno zmago odločilnega pomena. Igra je trajala dve in pol uri in je bila ves čas zelo napeta.
Belgijca sta pokazala več odločnosti in prisebnosti.
Naslednjega due pa je v prvi igri posameznikov Mitič prisilil Brichanta na popolnoma drugačno igro, kakor mu jo je dovolil Branovič. Močnejši odpor je nudil Mitiču le v prvem nizu, ko je igro izenačil na 3:3 in 5!5, sicer pa je igral podrejeno vlogo ter izgubil z rezultatom 5:7, 1:6 in 3:6.
Zadnjo odločilno igro z Washerjem Je Branovič začel z nekoliko boljšo igro kakor prvi dan. Prišel je tudi V; vodstvo s 4:2, toda nadaljeval je igro tako kakor proti Brishantu in igro izgubil. Belgijec je zmagal s 6:4, 6:1, 6:1.
* * •
V	Oslu je Švedska igrala z Norveško. Igro v parih je švedska reprezentanca dobila s 6:1, 6:1, 6:2 in se tako kvalificirala za tretje kolo evropske cone tekmovanja za Davisov pokal. Srečala se bo s Filipinci.
• » »
V	srečanju drugega dne z Dansko so Egipčani pokazali mnogo boijši tenis kot v srečanju posameznikov prvega dne. Igra parov je bila prekinjena zaradi dežja pri stanju 6:2 in drugem nedokončanem nizu 7:6 za Egipčane.
Ostali rezultati pa so: Francija-Svica 4:0, Irska-Monaco 5:0, Italija-Luksem-
burg 2:0.
m m
n
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccb) C
Rokopisi s« ne vračajo
LiiiDSKi TEDNIK
SVOJI K SVOJIM
■Lavoratore! porota, da so v Genovi po govoru dijaki in ezuli stiskali jVldaliju roke.
Bravo, camerata Viđali, če ne bi bilo tebe, bi morali obuditi od fnrtvih d'Annumia.
luci
Draga Juca! Kje so vendar oni lepi, zlati časi, ko sva vsaka s svojim fantom se spj-ehajali po vasi
ob nedeljah. Saj še pomniš: bele peče, dolga krila po takratni pestri noši.
Vsaka pupa je nosila
pušelc v roki in na prsih, ter fečov okoli vrata. Dragocena oblačila vsa iz Žide in brokata
danes hranim v naftalinu v stari skrinji, ki črviva, res ne vem, če bo vzdržala, dokler bom ostala živa.
Toda tc so le spomini!
Kaj sem že hotela reči .. «
Ja! Da take, kot smo bile v dolgih krilih, v beli peči,
DVA MODERNA PLANA
-O-cCFt
Med vrstami
Elastična obramba. Dne 16. t. m. Je Imel generalisim Cankajšek govor' po radij, v katerem Jé izjavil in obljubil, da bo v teku treh let zopet zavzel vse kitajsko ozemlje. «Sedanja izpraznitev Haihan-a in otoka Chu-shan-a - je dejal - pomeni samo predpriprave za kontno zmago».
Med vrstami: Taki govori so nam nekam dobro znani. Ali ni 'tako govoril Hitler v letih. 1943, 1944 in 1945, ko se. je stalno umikal in dospel od Stalingrada do — končne zmage v Berlinu?
Truman na dopustu. Pred kratkim Je bil predsednik Truman na počitnicah v Kay-West-u na Floridi. — Poluradni «List za ameriško informacijsko službo» je ob tej priliki poročal dobesedno: «Kljub predsednikovi odsotnosti se je služba izvršilnih vladnih uradov brezhibno nadaljevala. V nekaterih sektorjih so bili celò doseženi boljši uspehi kot če bi bil predsednik ostal V Beli hiši».
Med vrstami: Po vsem svetu se v uredništvih časopisov veselo muzajo in dobrohotno pišejo, da se je «Listu za ameriško informacijsko službo» pač nekoliko spodrsnilo. Res obzirno je tako pisanje. Ne smemo pa pozabiti, da gre tu za poluraden list z dobrimi zvezami In viri. Pri vsej dobrohotnosti In obzirnosti se torej vrinja vprašanje: Ali ne bi kazalo, da se predsedniku dovoli kak daljši dopust?
Dobra volja. Predno je zapustil London, Je imel grof Sforza daljši pogovor z angleškim zunanjim ministrom Bevinom. Poročila se glasé, da je približno enourni pogovor potekel v znamenju popolne «dobre volje».
Med vrstami: Slovenci imamo mično pesem: «Sladko vince piti — dobre volje biti — to me veseli!» — Vražje sladko je moralo biti vince, ki’ sta ga ministra v Londonu pila ob svojem' sestanku, da sta bila tako dobre volje sn spričo današnjih rožnatih časov!
i i ..	. .
LETEČI KROŽNIKI OB SVETEM LETU
Sonet o štirih janičarjih
- Štirje možje — slovenstva cvet —- sklenili so z deli slavnimi se proslaviti, zapisani v zgodovini biti, da jih zanamci bodejo slavili.
Ker delom slavnim so nevešči bili (Vsi štirje so namreč precej zabiti), so učenika morali dobiti, da bi od njega sg kaj naučili.
Na razpolago se jim dà Viđali,	............
on janičarstvo jim v butice tlači.
Enaki njemu kmalu so postali.
Košuta, Riko, Bidovec, Gombacci, res v zgodovini boste vi ostati -= a le kot janičarji in glumaču

Neuslišane prošnje svetega leta
Kako grdo je vendar svetega očeta nebeška zapostavila avtoriteta, ko noče spričo blagoslovljenega leta izpolniti najmanjšega obeta.
Vzemimo diplomatske lumparije: po starem, preizkušenem posnetku nam nameravajo že kar v zametku naplesti nove zdrahe in norčije.
Namesto sreče same grdobije obetajo se nam ob tem razpletku, ker doživeli smo že koj v začetku poplave in potrese. Eksplozije
grozljivo uničujejo življenja
in deca množično se v vodi vtaplja.
Vendar doslej ni kanila še kaplja
nebeških ros v olajšanje trpljenja, čeprav po mestih romajo ikone opevane in slavljene madone.
vedno delavne in skromne, nismo nikdar pozabile tepa, kar še v mladih letih so nas matere učile.
Govorile smo slovensko v vsaki sili in potrebi in če kdaj se je zgodilo meni prav tako kot tebi,
da zašla sva v tujo družbo, sva še vedno razumeli tudi tujo govorico ne da bi se s tem navzeli
tudi tujega mišljenja.
Danes, Juca, nekatere s Krasa irr celo z Brkinov laške se boje zamere,
če glasneje jih pobaraš kje na cesti po slovensko, kakor da smo res barbari.
Vrag naj vzame tako žensko,
ki otroka v-.laške šole sili, ter pri tim. se pači,
■ ndj očetu mesto oče rajši rečejo «popači».
Cuješ Juca, kaj ti rečem, če so bili prej fašisti mojstri v tem potujčevanju, so jih zdaj kominformisti
v tem pogledu prekosili.
■Toda drugič o tej stvari,.
Danes radi njih ni vredno,
.da se mi testo pokvari!
Mihec in Jakec
Mihec: Počasi se pa le nekaj izve o londonski konferenci, čeravno je bila pri zaprtih vratih. Italija na primer ne more izstopiti iz atlantskega pakta, čeravno je brez denarja, In niti ne more proglasiti svoje nevtralnosti, temveč mora delati stražo za druge, bogatejše vojske.
Jakec: Seveda. Stara resnica je, da kdor nima denarja plača v naravi!
'j*	. 't ' '
KOMINFORMOVSKA
LOGIKA
Očka, zakaj pa me ne pustiš v kolonijo s Slovenijo, kamor gredo vse moje prijateljice?
Kominformist: Zato, j;er Če boste šli še vi otroci v Slovenijo, nam še vi ne boste več verjeli, kar lažemo o Jugoslaviji... - _ ■
Reminiscence
Prijatelj A: živela je nekdaj stara obubožana grofica, ki je vedno pripovedovala in ponavljala: «Ko sem imela dvajset let, sem šla na prvi pie». > Divno je bilo. Iz roke v rokò sem letela, ves dolgi večer nisem počivala». Pozabljala pa. je grof ira na svojo'sedanjo revščino in na druge plese, kjer je presedela cele večere.	r /
Prijatelj B: Oprosti, kaj pa je to meni mar? Kaj, bledeš o stari grofici?
Prijatelj A: Ne smeš zameriti. Dane» je 24. maja in ko vidim vsakoletne parade, zastave in poslušam slavnostne govore, mi sili v spomin stara, obubo* Žana grofica!
r Y £	c- Z
PO OČIŠČEVALNI
KURI
Ko se je Vidah vrnil iz romanja po italijanskih mestih, so ga domači komin[ormistični Žabjeki takole sprejeli:
'V ..TRi£5r£ 'rAU J' 1 4:
Rega; rega, kvak, kvak ti si Viđali naš prvak.
Ecco capo, fatto,
izginil vergognoso je passato!