Leto YIII. T Celjn, dne 18. marca 1913. Št. 11. NARODNI LIST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamaoije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Albanska komedija v Trstu. Vodilni krogi naše države so postali od lanske jeseni sera silno navdušeni za pravice tlačenih narodov, za njih samostojnost in za njih svobodo. Potem se pa mora vam Slovencem zdaj prav dobro goditi v Avstriji, poreče kdo, ki mu razmere niso znane. Kako bi se pač temu človeku obraz podolžil, če bi nato slišal, da se naša država sicer poteguje za samostojno državo za albanske roparje spodaj na Balkanu, da pa pusti nas Slovence v svoji državi še vedno in sicer vedno bolj tlačiti in nam jemati vse narodne pravice. Kako bi se ta mož začudil, ko bi slišal, da izmetava naša država miljone za laške šole v Albaniji, mi Slovenci si pa moramo iz svojih sredstev zidati šole za slovenske otroke. Eden in drugi bi tega niti verjeti ne hotel in ne mogel, in vendar je vse prava in žalostna resnica. Dovolj smo že opisali v našem listu, kako se že od početka balkanske vojske lansko jesen naša država z vnemo poteguje zato, da bi dobili Albanci, roparsko pleme, ki prebiva južno od Srbije in Črne gore ob jadranskem .morju, svojo lastno državo. Ni dosti manjkalo, pa bi bili zaradi tega vprašanja naši državniki skoro Av-trijo zapletli v vojsko s Srbi in Rusi. Zaradi stvari torej, ki nam ne bo čisto nič na korist, ampak kvečemu na škodo. Zakaj? Zato ker je že danes javna tajnost, da ne bo imela naša država v novi albanski državi prav nobenega upliva, pač pa Italija. In javna tajnost je tudi, da ne bo tega tako dolgo, ko se bo naša država baš zaradi te nesrečne Albanije, za katero se zdaj tako peha, zapletla v vojsko z Italijo. In če iščemo po vladnih in nemških listih vzroke, čemu se naša država toliko za to zavzema, najdemo samo en odgovor: Srbi, ker so Slovani, ne smejo do Jadranskega morja, zato se mora med nje in morje vriniti nova albanska država .To je vse? Vse! In zato že toliko mescev sem toliko razburjenja, zato je naša država že več ko 600 miljonov K izvrgla za nepotrebno mobilizacijo, zato mora ljudstvo stradati in mora naše gospodarstvo propadati. Pa še ni bilo teh neumnosti dovolj, še eno so morali napraviti krmilarji naše države: da bi dali svoji zahtevi po samostojni albanski državi še več povdarka, so priredili pretečene dni neko komedijo v Trstu, imenovano albanski kongres (= shod). Prišli so na ta shod Albanci, po večini taki, ki že leta in leta ne prebivajo več v domovini, ampak drugod po Evropi. Mnogi so že celo pozabili svoj materni albanski jezik in so govorili nekateri laško, nekateri francosko i. t. d. Našo cesarsko himno so zapeli celo po nemško. Kako se je „kongres" izvršil, ne sprašujte. Imel je baje nalogo, določiti meje nove albanske države in njeno obliko (to se pravi ali bodo imeli ti albanski roparji cesarja ali kralja ali republiko!) Toda govorili so na shodu o vsem drugem, samo o tem ne. Prepirali so se sem in tja, da je bila večkrat nevarnost, da se po albanski navadi ste-pejo in začnejo streljati; psovali in obrekovali so južne Slovane, zlasti Srbe, in izjavljali so, da bo Albanija močan jez proti Slovanom. In te ljudi je pozdravil v imenu avstrijske vlade cesarski namestnik princ Hohenlohe, ter jih imenoval „ple-meniti narod," pozdravljal jih je grof Berchtold, naš zunanji minister, pozdravljali so jih zastop- niki nemštva ter jih imenovali svoje „brate." Pod zaščito in z blagoslovom avstrijske vlade so ti albanski roparji na avstrijskih tleh psovali južne Slovane, ki tvorijo tretjino prebivalstva avstrijske države; „doli s Srbijo," so vpili na shodu, dočim si pri vladi na Dunaju glave belijo, kako ustvariti s Srbijo dobre trgovske odnošaje. Našo državo balkanski Slovani zaradi njene vse-nemške politike skrajno sovražijo, ona pa gre in priredi albanski kongres naperjen baš proti tem Slovanom in mirno pusti tam proti njim hujskati. Cela vrsta nemških tovarn v Avstriji je pa šla zadnje mesece v nič, ker se jim je pot na Balkan zaprla. Tako pametna je naša avstrijska politika! Najlepše pa še pride. Na Dunaju sicer to tajijo, a vendar je resnica, da je avstrijska vlada za to neumno komedijo v Trstu potrosila 50 tisoč kron. Naši rezervisti trpijo na jugu ob mejah pomanjkanje in glad in mraz, v starih capah, ki jih bo vojaška uprava potem po S v kilo prodala, tičijo ti reveži, njihove rodbine doma stradajo, država pa izmeče desettisoče za shode albanskih Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase ie plaCevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. roparjev. Da so prišli sebi in Avstriji delat sra moto v Trst, za to je naša vlada Albancem vrgla lepe tisočake v žrelo, doma pa rastejo davki in trpi ljudstvo neznosno vsled izjemnih razmer. Kako naj imenujemo to početje? Če rečemo blazno, je veliko premalo povedano. Pa seveda, naš avstrijski davkoplačevalec je kakor ponižen kužek, prenesel je že marsikaj mirno in brez odpora in prenesel bo tudi to. Vendar pa se nam zdi, da država, ki tako postopa proti svojim lastnim koristim, koplje sama sebi grob. In končno bi vprašali naše vladne kroge: Albancem ste „rešili" državo, ustanovili jim avtonomijo, svobodo, tujcem, ki nas nič ne brigajo. Kdaj pridemo mi Slovenci, Vaši podaniki na vrsto? Kdaj dobimo mi v okviru naše države narodno avtonomijo, kdaj pride do pravice in do veljave naš slovenski jezik? Kdaj bo vlada naša prišla do tega, da bo ona sklicala kamorkoli shod vseh Slovencev, bo poslala tja svoje zastopnike, bo poslušala naše težnje in želje in jih s tako vnemo zagovarjala in tako toplo sprejela kakor je to storila pri tujih albanskih roparjih? Balkanska vojska. Turška trdnjava Janina se udala Grkom. — Srbi pošiljajo nove Čete pred Skader. Pripravlja se splošni naskok. — Srbi in Grki bodo zasedli celo Albanijo. — Padec Drinopolja se pričakuje. — Pogajanja za mir ne pridejo v tek. — Turška vlada v škripcih. — Bolgarsko-rumunska pogajanja se bodo vršila t Petrogradu. Janina padla. Grki so se zadnji čas z vso silo vrgli na trdnjavo Janino. Z velikanskim naporom in velikimi žrtvami so osvojili po večdnevnem boju utrdbo Bizani. 30 tisoč granat in šrapnelov so izstrelili Grki. Tarki so se junaško branili, vendar so se morali naposled umakniti. Nato je 5.- t. m. sporočil poveljnik trdnjave Esad paša grškemu poveljniku, da je položaj trdnjave tak, da se mora udati. Blizu 35.000 turških vojakov je ujetih. Ko je grški prestolonaslednik nato slovesno prišel v mesto, je krščansko prebivalstvo s solzami v očeh klicalo: Krist je vstal! Nekateri turški listi dol-žijo Esad pašo, da je bil podkupljen in je zato trdnjavo prodal, torej ^o izdajstva. Padec Janine bo brez dvoma imel velik upliv na ves nadaljni potek vojske. Zakaj z novimi silami se pripravljajo Bolgari na naskok na Drinopolje, Srbi in Črnogorci pa pred Skadrom z vso odločnostjo delajo priprave za glavni naskok na to trdnjavo. 40.000 srbskih vojakov z velikim številom oblegovalnih topov se je na grških ladjah odpeljalo pred Skader. Vrše se dan za dnem krvavi boji. Črnogorci izjavljajo, da ne stopijo poprej v nikaka mirovna pogajanja, predno ne pade Skader ali pa jim velesile zagotovijo, da pripade Skader Črnigori. Izpred Skadra samega pa prihajajo vesti, da je položaj v mestu b ezupen. Glavni naskok se izvrši baje še tekom tega tedna in je skoro brezdvomno, da bo takrat trdnjava padla. Čuje se pa tudi, da se že vrše med obema nasprotnima vrhovnima poveljnikoma pogajanja za predajo trdnjave. Podrobnosti ni mogoče izvedeti, ker se čuva najstrožja tajnost. Na Dunaju se zaradi srbskih priprav proti Skadru zelo vznemirjajo, zakaj če trdnjava pade, bo težko doseči, da bi pripadel Skader novi Albaniji. Kajti v Rusiji, Angliji in Franciji se je začelo javno mnenje zopet nagibati na stran zahtev balkanske zveze. Na Dunaju se vznemirjajo posebno, ker se čuje, da nameravajo Srbi in Grki prodirati še naprej v Albanijo in si celo deželo podvreči. Na bojiščih v Traelji se bodo vojne operacije v teh dneh začele nadaljevati. Bolgarsko vrhovno armadno poveljstvo je z ozirom na izboljšanje vremena že izdalo tozadevno povelje. Drinopolje se tudi ne bo več dolgo držalo. Iz Carigrada se poroča, da je turški poveljnik v trdnjavi šukri-paša že prosil svojo vlado za pogoje, pod katerimi sme mesto predati Bolgarom. Bolgari in Srbi so 7. t. m. po silno krvavem boju zavzeli važno utrdbo Hejdar Tarla. Pogajanja za sklepanje miru ne pridejo mnogo z mesta. Zdi se, da jih Bal-kanci sami zavlačujejo, ker hočejo še prej doseči padec Skadra in Drinopolja. Velesile hočejo posredovati. Balkanska zveza jim je naznanila, da sprejme njih posredovanje, toda le, če bodo vodile velesile pogajanja na podlagi zahtev balkanske zveze. In ta zahteva tudi vojno odškodnino, kar pa Turki odklanjajo. T Carigradu pa se med tem vedno bolj širi uporni duh proti vladi. Tudi med armado se razširja puntarsko razpoloženje. V očigled temu je turški ministerski Podružnica LJUBLJANSKE rdaja TT " ~ TT Promesa 4°|0 Tiske srečke K 10- KREDITNE BANKE, celje g,a™ dobitek: k 180.000- Graška cesta (y hiši g* Kolenca) Žrebanje 1. aprila 1913 • NARODNI DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 0 56 51-9 svet sklenil, da prekine vsa pogajanja in nadaljuje vojsko, če bi Balkanska zveza vztrajala pri zahtevi po vojni odškodnini. Pogajanja med Rumunsbo In Bolgarsko so še vedno na mrtvi točki. V toliko so sicer napredovala, da je sklenjeno, da se bodo vršila pogajanja s posredovanjem veleposlanikov v Pe-trogradu. To je Rumnnska sama želela, kar pa je Avstriji in Nemčiji jako neprijetno. Iz vsega je razvidno, da mednarodni položaj še ni jasen, vkljub temu, da sta se ruska in avstrijska vlada zedinili na demobilizacijo ob gališki meji. Vprašanje Albanije stopa zopet v ospredje in vedno manj upanja je, da doseže naša država kake posebne uspehe. Nemčija in Francija se med tem mrzlično oborožujeta. Udajati se še ne smemo nikakim prevelikim nadam. h političnega stfeta. Državni zbor je vlada poslala 7. t. m. domov, ravno v trenutku, ko je v raznih odsekih naku-pifcenega polno dela. Vkljub temu pa je izplačala poslancem za cel mesec marc »plače1-. Vlada se je bala, da bi poslanci zahtevali pojasnil o mednarodnem položaju, zato se je poslancev odkrižala. Poslanci pa so na drugi strani tako slabi zastopniki ljudskih koristi, da se niti ne ganejo proti takemu sramotnemu postopanju vlade. Seveda, da le vtaknejo v žepe tiste stotake, ki so jih dobili zdaj kot napitnino za to, da nič ne delajo. Je res žalostno z našim „ljudskim" parlamentom. — Zbornica je rešila vladno predlogo krošnjarskega zakona v prvem branju. Dne 7. m. se je oglasil k besedi dalmatinski poslanec Biaakini, ki je ostro grajal postopanje vlade pri oboroževanju in zahteval, da se tudi z naših južnih mej odpokliče vojaštvo. Ostro je grajal tudi postopanje vlade, ki je priredila albansko komedijo v Trstu in mirno pripustila, da se je tam psovalo in obrekovalo južne Slovane. — V seji dne 6. marca je poslanec dr. Ravnlhar vložil ua pravosodnega ministra interpelacijo zaradi zapostavljanja slov. jezika pri sodnijah na Spod. Štajerskem, osobito v Gor. Radgoni in Ljutomeru, kjer sodniki tudi če obtoženci ne znajo drugega ko slovenski jezik, sestavljajo zapisnike samo v nemškem jeziku. V isti seji je interpeliral trgovinskega miDistra zaradi kršenja jezikovne ravnopravnosti s strani c. kr. poštne hranilnice, ki za glavno mesto Štajerske, torej najmanj po eni tretjini slovenske dežele, ne pozna nazivanja Gradec, ampak izključno le nemški Graz. Razoroženje ob gališki meji. Včerajšnji vladni „Fremdenblatt" je objavil, da sta avstrijska in ruska vlada ob gališki meji odredili demobilizacijo. Tristoletnica rnske vladarske rodbine. Dne 6. marca je minilo 300 let, kar je bil izvoljen za ruskega carja kostromski boljar Mihajl Fedorovič Romanov, ustanovitelj še danes vladajoče carske rodbine, pod katero se je Rusija začela razvijati in razširjati. Minole dni so se vršile v Petrogradu v proslavo jubileja sijajne slavnosti. Ob tej priliki je car Nikolaj izdal ukaz, ki od-reduje med drugim: 1. Veliko akcijo za preskrbo sirot kmečkega prebivalstva brez razlike vere. 2. 10 milijonov rubljev iz plemenitaške agrarne banke v povečanje kapitala za podpiranje plemenitašev. 3. 60 milijonov rubljev za ustanovitev raznih institucij, ki se imajo baviti z zboljšanjem položaja ruskih kmetovalcev. 4. Odpustitev denarnih kazni. 5. Olajšanje položaja državnih uradnikov. 6. Amnestijo za navadne in državne zločince do 6. marca. 7. Na smrt obsojenim se spremeni kazen v 20-letno delo. 8. Ruski podaniki, ki se nahajajo v inozemstvu kot begunci, se smejo vrniti v domovino. Onim, ki so bili obsojeni radi prestopkov zoper državni in javni red, je kazen odpuščeua, onim pa, ki so pod policijskim nadzorstvom, se nadzorstvena doba zniža. Ukaz od-rejuje tudi celo vrsto odredb za Finsko. Tako 10 milijonov rubljev za ustanovitev raznih dobrodelnih naprav in odpust denarne kazni in zapora. Goriški deželni zbor bo menda v kratkem razpuščen in bodo še letos nove volitve. Slovenski in italjanski klerikalci se zadnju čas pogajajo, da bi sestavili »delavno večino". Slovenski klerikalci so zahtevali zase mesto deželnega glavarja, kar so pa laški klerikalci odločno odklonili. Ogrski državni zbor je sprejel novo volilno postavo, ki bo torej v kratkem stopila v veljavo. Volilna pravica se je sicer nekoliko razširila, vendar je pa taka, da je madžarskemu in plemenitaškemu političnemu nasilju odprta široka pot. JHaJc prireditve. V Celju je minolo soboto priredilo »Slov. delavsko podporno društvo" v »Narodnem domu" predavanje o Carigradu, Bosporu in Dardanelah. Predaval je urednik g. Lešničar v imenu »Zveze narodnih društev" in kazal obenem 130 lepih koloriranih skioptičnih slik. Obe gostilniški sobi ste bili natlačeno polni občinstva. V Ptuju je tamošnje dramatično društvo predstavljalo v nedeljo burko »V civilu" v splošno zadovoljnost občinstva. Pred predstavo je urednik g. Lešničar v imenu »Zveze narodnih društev" predaval o Carigradu, Bosporu in Dardanelah in kazal obenem 130 lepih skioptičnih slik. Družabno življenje v Ptuju se bo, kakor je upati, zopet razživelo. BeležKe. Šulferajnske šole obiskuje 73'6% otrok revnih slojev. Zapeljani starši jih pošljejo v te šole v dobri veri, da edino nemščina jim pomore po svetu. Pa stotine slučajev kažejo, da pridejo otroci, ki so obiskovali slovenske šole in so se tam tudi naučili nemško, do boljšega kruha v svetu ko oni iz šulferajnskih šol. Mesta in trge »rešujejo" zadnji čas klerikalci s — psovanjem »liberalcev". V trenutku, ko naši ljudje n. pr. v Brežicah z dosledno vstraj-nostjo vodijo boj proti nemškutarski kliki, v trenutku, ko n. pr. pridno delajo v Šoštanju in drugod, v takem trenutku pride kak domišljavi dr. Ben-kovičev koncipijentek in izliva cele golide svoje gnojnice po »liberalcih" v »Straži" in »Slov. Gosp.". Dela naj in pokaže, kaj zna, potem naj kritizira! Namen je seveda preočividen, zato bi bilo blazno, se spuščati s takim fantičkom v kak brezploden prepir. 65 iztisov »Slov. Gospodarja" razdeli klerikalno bralno društvo v Laškem trgu vsako nedeljo med člane. Tako skrbijo klerikalna društva za razširjenje svojih listov. In naša? Sotelska železnica je šla klerikalnim junakom hudo za nohte, ker je ljudstvo v kozjanskem in brežiškem okraju že na par shodih dalo duška nevolji nad nedelavnostjo dr. Jankoviča in dr. Benkoviča, ki sta poslanca prizadetih okrajev. Vsa jeza nič ne pomaga. Resnica je in ostane, da se dr. Jankovič ne briga za zadevo nič več, odkar se je prepričal, da se njegova želja, da bi šla železnica čez Kozje, ne bo uresničila. Pa njegovi volilci niso samo v Kozjem. Lep vzgled. Za stavbo^ nameravane bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu je obljubil občinski odbor občine Braslovče 1000 K in občinski odbor občin« Topolšica pri Šoštanju 300 K. Dasi občina Topolšica ni ena največjih in najbogatejših občin, sta vkljub temu nabrala 685 K pri posameznikih topolške občine gg. Valentin Žager in nadučitelj iz Zavodne, zakar jima izieka vodstvo nameravanega podjetja najprisrčnejšo zahvalo. Druge občine posnemajte! Iz poštne službe. V stalni pokoj je stopil višji poštni oflcijal g. Ivan Peče v Mariboru. Lep dan je bil na praznik 40 inučenikov. Po vremenskih prerokovanjih lahko torej računamo na 40 lepih dni. Govori na avstrijske narode. Pod tem naslovom je izdal Alfred Joh. Rossmanith knjižico, v kateri dokazuje, da je potrebno izravnanje narodnih nasprotij, če se hoče Avstrija razvijati in notranje politične razmere urediti. Pisatelj, ki se sam priznava za odločnega Nemca, šteje bridke levite nemškim zagrizencem, ki mislijo, da obstoji narodno delo edino v hujskanju in pobijanju drugih narodnosti. Priporoča ustanovitev »Družbe za pospeševanje narodnega miru". Lepa misel — a dvomimo, da bo med nemškimi zagrizenci našla odmev. In ti danes komandirajo nemško javnost. Zelje in krompir morajo otepati siromaki fajmoštri, tako z resnostjo trdi »Straža" v odgovor na naš stvarni članek o duhovniških plačah. Kako smo včasi zavidali dr. Kukovca, Lešničarja, Spindlerja in druge liberalce, ko je ista »Straža" jim očitala, da so se kot študentje hodili mastit po farovžih. Sedaj pa izvemo, da so morali s fajmoštri vred otepati zelje in krompir. Reveži! Iz politične službe. Namestniški koncipist dr. Feliks Lajnšič je premeščen iz Maribora k glavarstvu v Ptuj. Iz šolske službe. Za definitivnega učitelja v Grižah je imenovan g. Bogomir Zdolšek. „Koliko je trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov itd., ki prisegajo na liberalno vedo, a kadar jim nosijo naši pristaši denar, so ponižni kot kužki. To je hinavstvo ..." Tako lopovsko zna pisati o slovenskem trgovstvu »Slov. Gospodar". Brezifti oKraj. V Srebrniku pri Kozjem so zaprli dninar rico Jožefo Blakšič, ker je osumljena, da je povzročila smrt svojega nezakonskega eno leto starega fantka. V konkurz je prišel trgovec Pšeničnik v Podčetrtku. Sevnica. Potrtega srca in klaverne duše naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in slovenskim rodoljubom, da je naše dosedajno vse-nemško požarno društvo po večletnem mučnem bolehanju 2. t. m. ob 5. uri popoldne poginilo. Pogreb je bil veličasten. Maše zadušnice so se brale pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Brežieah. Prosi se za tiho sožalje. Požar. V Žetalah je 8. t m. pogorelo gospodarsko poslopje Franca Kamenšeka. Ker posestnik ni bil doma in so tudi sosedi prepozno zapazili, je zgorela tudi vsa živina (troje glav), ki je nekaj časa žalostno mukala, dokler je ni zadušilo. Zgorelo je tudi vse orodje in živež. Revščina je strašna, posebno ker se je tudi bati, da ne bo dobil zavarovalnine, ker zaradi revščine še ni mogel plačati premije. Zažgal je 6-letni otrok. Kdor more, naj revežu pomaga. Pri nas smo taki reveži vsled lanske suše in toče, da bomo le malo mogli pomagati. Podpor ne dobimo. Poslanci se brigajo za to, da dobijo svoje »ce-narje", ti kmet pa se živi, kakor se moreš. Iz rogaške fare. Bil sem v nedeljo v Žetalah pri pozni maši. No namesto pridige je kaplan čital »Narodni List" in tajil tisto dogodb« s Pekličem. Mislil sera si: če Žetalanci morajo večkrat takšno »božjo" besedo poslušati, potem hvalim Boga, da nisem Žetalanec. Gospodu kaplanu pa samo povem: lagati je greh. Sicer pa sem slišal, da bo te dni obravnava in tam se bo že izkazala resnica. Sv. Tomaž pri Ormožu. Naš Jaka Caf, po škofovi milosti dekan tomaževski. je dal pri velikih vratih v cerkvi napisati: »Kraj, na kterem stojiš, je svet kraj". To naj bi veljalo za na« farane. Za njegovo mesto v cerkvi si pa naj napravi nad prižnico napis: »Kraj, na kterem stoji vsemogočni Caf, je kraj hujskanja, obiranja, zmerjanja in politiziranja". Kadar pa se bliža čaa zbirce, pa naj obesi nad prižnico tablico s tem-le napisom: »Kraj, na kterem stojim jaz ubogi Krištof apostol, je kraj, iz katerega vas edino le jaz potegnem — za lase v nebesa". V Leskovcu ima tamošnja vozna pošta sa-monemški napis, dasi je kraj čisto slovenski. Je res ginljivo, kako oblasti spoštujejo pravice slovenskega jezika! V Zrečah si je dninar Janez Mejovšek kupil v trgovini motiko in živež. Nedaleč od trgovine pa se je od slabosti zgrudil in umrl. CjntomersKi oKraj. Kokorlčl. Dekla Marija Henčič, ki je služila pri posestniku Jožefa Jelenu in je bila osumljena ter obtožena, da mu je ukradla 1410 K, je bila pri razpravi pred mariborsko okrožno sod-nijo 7. t. m. oproščena, ker je bilo premalo dokazov za njeno krivdo. Istotako je bil oproščen njeni soobtoženi ljubček Jožef Prijol s Stare ceste. Iz Gornje Radgone. Dne 4. t. m. je 3-letni sinček slov. trgovca Korošca opazoval iz okna v prvem nadstropju rekrute, ki so šli mimo z nabora. Pri tem se je preveč nagnil skozi okno in padel na trdi tlak. V par urah je umrl. Sožalje narodni rodbini! Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo 16. marca popoldne ob 2. uri v šoli zborovanje, na katerem predava c. kr. živino-zdravnik g. Fr. Pirnat (Slovenjgradec) iz svoje stroke. Vsi živinorejci iz okolice ste vabljeni k udeležbi. V Ljutomeru je umrl vpokojeni župnik in pisatelj Peter Skuhala, rojen v Ljutomeru 1.1847. Bil je mašnik nemškega viteškega reda, naposled župnik pri Vel. Nedelji, kjer je 1. 1895 stopil v pokoj. Pisateljeval je v murskem narečju. Ljutomer. Učiteljstvo, zbrano na zborovanju učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer, je pozvalo državne poslance, naj delujejo na to, da se od države deželam pripadajoče dotacije porabijo v izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, Deželni poslanci pa naj store skoraj konec ob-strnkciji in brezupnemu stanju učiteljstva. Ljutomer-Bučečovci. Nabor remontnih konjev se je vršil v omenjenem okraja 5. in 6. t. m. Predstavilo se je na obeh postajah kakih 120 konjev. Asentna komisija se je izrazila zelo pohvalno o materijalu, ter je obžalovala, da v tem okrajn tokrat ne more več konj odvzeti. Izbrala je komaj 5 komadov in plačala do 1250 E. Asentna komisija ima upanje, da bo mogla na jesen tnkaj nakupiti večjo množino konjev, na kar se opozarjajo naši konjerejci zaradi ne pre-rane in precene prodaje svojih imenitnih konjev. Tudi od strani konjerejcev je skrajna želja, da se število kupljenih remontnih konj pri nas zdatno pomnoži, sicer se ne bode izplačala njih vzgoja. Podružnica e. kr. kmetijske družbe štajerske v Ljutomeru razpisuje 2 kmet. knjigovodska tečaja in sicer 17., 18. in 19. t. m. v Kri-ževeih (sprejema prijave g. Herzog) in 20., 21. in 22. t m. v Ljutomeru (sprejema g. Kryl). Predmet je velike važnosti, posebno radi odmere •sebnodohodninskega davka. Mariborski oKraj. Studenci pri Mariboru. Namestnija je razveljavila občinske volitve, ki so bile mesca grudna. Volilni imenik, ki je bil zadnjič sleparski, se mora napraviti nov. Ponovne volitve bodo menda aprila. Zadnjič so v III. razredu zmagali s po-noejo Slovencev socijalni demokratje. Če se Slo-▼en« in socijalisti dobro napnejo, lahko Nemcem iztrgajo še drugi razred. Slovensko gledališče v Mariboru. Na splošno zahtevo se zgodovinska slika »Ben hur" v nedeljo 16. sušca popoldan ponovi. Tako se nudi prilika tndi onim posetnikom, ki so žalibože morali zad-»jifc vsled pomanjkanja prostora oditi. Zunanje posetnike vljudno prosimo, da si naroče sedeže že v predprodaji pri g. Vilku Weixelnu, trgovcu, Zgornja Gosposka ulica, da ne pridejo morda zopet zastonj v Maribor. Zadostuje navadna dopisnica. Začetek predstave točno ob pol 4. uri popoldne. Slov. Bistrica. 16. marca se vrše volitve za •krajno bolniško blagajno. Slovenci, pozor! Pri Sv. Trojici v Slov. gor. je umrl vpo-kojeni župnik Franc Puntner, star 78 let. Maribor. Delavec Reiter iz Studencev, ki je ubil svojo ženo, je dobil pred poroto 6 let ječe. — Grd zločin so zagrešili v petek zvečer 4 hu-zarji v bližini kadetnice. Napadli so neko deklo, ji zamašili usta, jo spolno zlorabili in jo še oropali za 72 vinarjev. Vsi so že pod ključem. SMenjegraJKi okraj. Šoštanj. Našo žnpnijo je dobil duhovni svetovalec g. Jos. Atteneder s Polzele. Iz Mute. O Pernicah smo nedavno poročali, 4a prevrača tamkajšni nemški župan ponoči tujim ženskam postelje — brez kazni, ker je Nemec. Sedaj pa izvemo nekaj več. podrobnostij, ki delajo vso čast ondotnemu županu. Župan se je vračal s svojo žlahto lani od glavne obravnave proti Slovencem zaradi znane ustanovitve »Siidmarke" na Pernicah. Pravi vzrok nemirov in pretepov je bil pravzaprav župan Črnog!, ki se piše za Kri-stefla. Samega veselja, da so bili Slovenci obsojeni, je prišel ponoči k nekemu skednju, kjer sta Bpali mati in hči na odru. Kaj je pravzaprav iskal, ni znano, a si je lahko misliti, ker je bil nevoljen, da spi tudi mati poleg hčere. V jezi je prekopicnil oder z ženskama vred. Stara se je nekaj potolkla, mlada pa je v par dneh potem predčasno porodila mrtvega otroka, ki je imel sodro liso na čelu. Zaradi tega junaštva je bil obsojen v Marbergu, pa samo radi stare ženske. Kaj bo pa zaradi mlade in otroka, se še ne ve. Upamo pa, da tudi to ne bo zaspalo. — Zakaj o tem nič ne piše »Štajerc" in nemški listi, ki so lani ravno tega Kristefla tako slavili kot zavednega nemškega moža, katerega tako ljubijo vsi Nemci marberške6a okraja ? Da, lahko so ponosni nanj! V Zavodnjem pri Šoštanju je živinorejski nadzornik g. Jelovšek ustanovil bikorejsko za-irugo za Zavodnje in Topolšico. Nakupovali in redili se bodo plemenski biki marijadvorske pasme. Načelnik zadruge je g. Franc Rožman. Udje načelstva so še gg. Franc Jelen, Janez Melved in Jernej Napotnik. Pristopilo je takoj 38 udov. Stec&enpferd - Hlilno - mlečno milo Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo y učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 ▼ *e dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih žeuskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-2 CeljsKf ofcraj. Statistika prometa pri c. kr. poštnem uradu T Celju leta 1912. V pretečeium letu se je od-ditlo na pošto 106.393 (97 663) — številke v oklepajih se ozirajo na 1.1911. — priporočenih pisem, 63.704 (58.087) pošiljatev vozne pošte in 19 850 ,19.726) brzojavk. Dalje se je vplačalo 49.128 )47.718) poštnih nakaznic v znesku 2,672.237 (2,361.329) K, v prometu poštne hranilnice pa 55.069 (52.815) vlog z 8,862.124 (8.579.472) K. Oddalo se je strankam 92.493 (82.796) pripor, pisem, 84.643 (78.866) pošiljatev po vozni pošti in 22.614 (22.304) brzojavk. Izplačalo se je 49.868 (47.164) poštnih nakaznic z 2,767.595 (2,618 872) K, v prometu poštne hranilnice pa 11.069 (9937) z 5,788.571 (5,237.339) K. Prekar-tiralo, oziroma pretelegrafiralo (dalje napotilo) se je 38.474 (35.363) pripor, pisem, 121.201 (119.392) pošiljatev po vozni pošti in 13.747 (12.337) brzojavk. Urbanskih telefonskih pogovorov (pogovori med udeleženci mestne mreže^se je vršilo 110.541 (87.493), interurbanskih telefonskih pogovorov pa 6927 (6851). Poštnih vredaotic se je porabilo za 154.541 (87.493) K. Skupni denarni promet je znašal 28,545.321 (26,181.079) K. Politično društvo ,Naprej* v Celju priredi javno društveno zborovanje v nedeljo, dne 16. sušca 1.1. ob 10. uri dop. v gostilniških prostorih „Nar. doma" v Celju. Dnevni red: 1. Ali še naj nadalje trpimo komisa-rijat v celjskem okrajnem zastopu? 2. Slučajnosti. — Ker tr*ja Izjemno stanje v celjskem okrajnem zastopu peščici Nemcev na ljubo in v veliko gospodarsko škodo ogromne večine prebivalstva sedaj že dolga leta in namerava vlada to protiustavno stanje še nadalje vzdržati, je nujno potrebno, da Izrečejo vsi interesenti, zastopniki kmečkih občin in trgov ter volilei iz veleposestva svoj protest proti postopanju vlade in zahtevo po razpisu novih volitev. — Pridite na shod v velikem številu! Celje. Sedaj že tudi po hišah pokajo vodovodne cevi in sedaj ta in sedaj drugi hišni gospodar ima povodenj. Prijetno je, biti Celjan, v vsakem oziru! Celje. Govori se, da namerava deže!a kupiti Gradtovo hišo nasproti bolnišnici. Kak zmisel bi to imelo sedaj, ko namerava Gradt itak preseliti svojo obrt v svojo novo kupljeno hišo, je res nerazumljivo za nas davkoplačevalce. — Na letošnji turnarski slavnosti nameravajo baje pritegniti tudi učence dež. meščanske šole, kjer je več ko polovica Slovencev. To si bomo pač odločno prepovedali. Gledališka predstava v Celju v nedeljo 16. t. m, odpade vsled smrti g. dr. Sernečeve in se vrši prvo nedeljo po Veliki Noči. Umrla je v Celju, danes 13, t. m. ob pol 3-uri zjutraj gospa Terezija Sernec, roj. Kočevar, vsled srčne kapi. Pogreb se vrši v soboto ob 4. uri popoldne. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek 13. sušca 1913 v gostilni pri „Belem volu" v Celju. Ženska Ciril-Metodova podružnica v Celju priredi v torek 18. t. m. ob 8. uri zvečer družabni sestanek v gostilni pri mestu Gradec. Izlet na Mrzlico priredi v nedeljo 16 t. m. celjski odsek Sav. podr. Slov. plan. društva. Odhod zjutraj z Savinjskim vlakom. Požar. Prošnja na usmiljena srca. V pon-deljek 10. t. m. proti večeru je po nesreči izbruhnil ogenj pri malem posestniku Leopoldu Samec na Lahovni pri Celju. Ker je bila hišica lesena in s slamo krita, se je ogenj tako hitro razširil, da ni bilo mogoče kar nič rešiti. Ponesrečenca imata 6 nedoraslih fantov preskrbeti, od katerih je starejši popolnoma hrom. Zraven tega sta še zadolžena. Cela rodbina je brez strehe in obleke, in kar je najhujše, popolnoma brez hrane. Ponesrečenca prav vljudno prosita usmiljena srca za nekoliko podpore v stari obleki, živežu ali v čem drugem. Ravno za velikonočne praznike so brez hrane in obleke. Kdor kaj podari, naj pošlje to na ponesrečenca: Leopold in Terezija Samec v Lahovni, pošta Celje ali pa na naslov: Marija Ocvirk v Celju, Rotovška ulica št. 20 na dvorišču (Kandušerjeva hiša). Šulferajnska šola na Polzeli, ki je komaj nedavno dobila pravico javnosti, visi — v zrakn. Prymova tovarna je opustila delo, odpustila nad 300 delavcev, in šola se prazni. Poslopje je baje naprodaj. Še mal pritisk — in ta ponemčevalnica zgine enkrat za vselej s površja. Zanimivo je, da se glasom poročila „Straže" na nedeljskem klerikalnem shodu o tem ni niti besedica črhnila. V Zibiki so se minoli teden vršile občinske volitve. Seveda so tudi tokrat izvoljeni skoro sami nezavedneži. Ker pa so gospodje klerikalci tndi sleparili, se je vložil pr ziv. V Žalcu se je 6. t. m. pojavil nek prebrisani goljuf, se izdajal za brata kaplana Schrei-nerja, si pod to pretvezo izposodil od delavca Nidorferja kolo za na sprehod v Št. Jur, ter s kolesom vred za vedno zginil. Braslovče. Preiskava proti oskrbniku Fr. Ahtiku v Štrosneku je ustavljena, ker ni bilo nobenega vzroka za nadaljno postopanje. G. Ahtik bo vsake nadaljne obdolžitve in sumničenja sod-nijško zasledoval. ______ Obsojeni tat. Hlapec Tomaž Kerže, ki je dne 7. febr. 1.1. ukradel svojemu gospodarju Janezu (igelšeku na Sp. Hndinji | ri Celjn listnico s 340 K, jo popihal proti Liubliani ter tam ves denar zapravil, dokler ga niso 21 febr. prijeli in zaprli, je bil dne 6. marca pred celisko sodnijo obsojen zaradi te in več drugih tatvin na 8 mescev ječe. Tudi za odrasle se izkazuje poraba krepilnega, sredstva mnogokrat kot potreba ravno tako kot pri otrocih in sicer v vsaki starosti, za ženske in moškž. Desetletja sem slavnoznana Scottova emulzija se je kot tako vedno najbolje izkazala, bodisi pri prirojeni slabosti, bodisi pri pomanjkanju sil po prestani bolezni. Opazi se vzbujanje telesnih sil, posebno se tudi dvigne tek. Zato splošni prirastek krepko napreduje, in novo veselje do življenja se razvija. — Scottova emulzija tako tekne in diši, da tndi za odrasle in nobena muka, jo jemati dalj časa brez odpora in dobro prebaviti. Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bov« A. D. Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta časopis, dobi enkratno poskusno pošiljatev od ene lekarne. 144 3 Iz Braslovč nam pišejo: Pri nas imamo vsak čas kakšen »izobraževalen" tečaj. Dr. Korošec in dr. Hohnjec izobražujeta zdaj fante, zdaj dekleta na »katoliški podlagi." Uspehi so zares presenetljivi. Eno zadnjih nedelj so stali nadebudni »krščanski mladeniči" pri rani maši in se polglasno menili, kako je bilo minule noči — na vasi. Neki napreden kmet iz Gornjih Gorč je fan-taline precej osorno podučil, kako se imajo v cerkvi obnašati, a dobil je sledeč odgovor: »Prmej-duš, tebi pa že ne bomo tih', ti frdaman liberalec.. Nauk iz tega: naša nadepolna mladina je ostala vkljub izobraževalnim tečajem kakor je bila; naučila se je samo nekoliko več neotesanosti in si-rovosti na klerikalnih tečajih. Popisi. Iz Št. Vida pri Grobelnem. Lentek- paša se je v »Slov. Gosp." pohvalil s klerikalno zmago pri obč. volitvah, češ čisto brez agitacije je šlo. Da Vam malo osvežimo spomin, povemo sledeče: 1. mnogi naši ljudje sploh volilnih dokumentov niso dobili; 2. večini se jih je dostavilo šele zvečer pred volitvo, dasi obč. vol. postava izrecno pravi, da se morajo razdeliti najkasneje 3 dni pred volitvami; 3. še pozno v noč pred dnevom volitve se je delilo legitimacije in glasovnice in so se jemala pri ženskah pooblastila; volilkam, ki so že pooblastila naprednjakom dale, pa je Lentek-paša lagal, da liberalci delajo zoper sveto vero ja-ja-ja, in zoper duhovnike ja-ja-ja; 4. vodrežki Vužirek-bej je kot član komisije kar meni nič tebi nič pooblastila naprednih volilcev zametaval, ko je prišel volit neki vrli napredni kmet in je mirno oddal glasovnico in izkaznico, ga je Vužirek-bej nahrulil, da ni prinesel s seboj izkaznice; akoravno je kmet stavil 1000 gld., da je prinesel izkaznico in jo je Vužirek že v škatljo položil, ga je Vužirek vendar odpravil, ne da bi ga pustil voliti. Ali še hočete, da Vam naštejemo eno in drugo lumparijo?! Pa škoda je za čas in za list, da bi ga tratili s takimi ljudmi. Dobro Vam j9 povedal v nedeljo po volitvah gospod župnik v pridigi, da ste si trnje izvolili za kralja. gružNene in druge prireditve. Občni zbor »Celjskega pevskega društva* se vrši v soboto, 15. t. m. v čitalnični knjižnici Ker se namerava društvo nanovo oživeti, pričakujemo največje udeležbe. Vse dame in vsi gospodje, ki imajo veselje do petja, naj se zbero ta večer, da si začrtamo obširen program za novo, plodo-nosno delo! Dijaška kuhinja v Celju je v svojem zadnjem izkaza vsled neljube pomote izpustila g. Logarja Ivana, učitelja v pok. v Celju, ki je njen stalen podpiratelj in je tudi to leto daroval 5 K. — 6. Anton BriDOvc v Brezju pri Mozirju je poslal 50 K kot volilo pokojne Marije Brinovc v Brezju. Hvala! Spominjajte se pri vsaki priliki naše prekoristne „Dijaške kuhinje"! ^Deseti brat" v Šmarji. Na cvetno nedeljo dne 16. marca 1.1. prirede naši vrli diletantje ob 8. uri zvečer pod okriljem »Čitalnice v Šmarji" to pri nas povsod toli priljubljeno domačo igro. Vse vloge desetega brata in Krjavlja, v katerih nastopata dva gospoda gosta iz Celja in Grobel-nega, so v najboljših rokah. Želeti bi bilo s strani domačega in okoliškega občinstva ter od drugod obile udeležbe, na katero vabi najvljudneje odbor. Slov. podp. in izobr. društvo „Domovina" T Gradcu priredi dne 16. t. m. v dvorani „zum goldenen Stern" Sparbersbachgasse 65 veliko veselico s petjem, tamburanjem iu dvema igrama (rEno uro doktor" in „Raztreseaca"). K mnogoštevilni udeležbi vabimo vse Slovence iz in izven Gradca. Iz raznih slovenskih Krajci Tolstivrh. Čajemo, da je naš rojak, vrli narodnjak g. Andrej Oset, posestnik Tostovrške slatine, izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta in je prevzel obenem tajništvo. Znamenje, kako razumne in narodne može povsod spoštujejo. Potrebno pa je, da tega odličnega delavca na narodnem polju podpirajo vsi Slovenci tudi v njegovem gospodarskem podjetju z naročevanjem njegove slatine, katera je sedaj, ko se je pri studencu mnogo popravilo, mnogo boljša. Počitniška zveza jugoslovanskega naprednega dijaštva, ki ima namen, dijakom pri potovanjih po slovenskih in jugoslovanskih deželah oskrbeti čim največ ugodnosti, osobito brezplačna prenočišča, je razširila svoj delokrog tudi ua Hrvaško, Istro, Dalmacijo, Bosno - Hercegovino in Srbijo. Prosi vso napredno javnost, vse posameznike in društva, naj gredo revnemu potujočemu dijaštvu na roko osobito s preskrbo brezplačnih prenočišč. Važno je, da že dijaki pobližje spoznajo ozemlje, na katerem hočejo pozneje delati kot narodni delavci. Vsak, kdor ima od začetka julija pa do 15. sept. na razpolago kake postelje za brezplačna prenočišča dijakom, naj to naznani do 1. aprila na naslov: Uredništvo »Preporoda" (za počitniško zvezo), Ljubljana. Vincencijeva družba za Št. Rupert pij Celovcu nas prosi objaviti iskreno prošnjo za darove za bedno slovensko delavstvo v Št. Ru-pertu, da se rešijo te množice potujčenja. Darove je pošiljati na gornji naslov. Zadnji dopisi. Goriški deželni zbor — razpuščen. Gorica, 12." marca. Današnja nradna ,.Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent z 2. t. m., s katerim se razpušča goriški deželni zbor in se odrede nove volitve. Odpuščenje vojaštva ob meji. Dunaj, 12. marca. Število ruskit. rezervistov, ki bodo odpuščeni, znaša 300 do 350 tisoč mož. Avstrija pa odpusti samo kakih 40 tisoč mož in bo vzdržala zvišano mirovno stanje. Novi boji. Sofija, 12. marca. Pri Cataldži iu pri Bu-lairu na polotoku Galipoli so se zopet pričele sovražnosti med armadami v večjem obsegu. Cetinje, 12. marca. Bombardiranje Skadra se je z vso silo zopet pričelo. Odgovor Balkanske zveze. London, 12. marca. Balkanska zveza je danes odgovorila na vprašanje velesil glede njihovega posredovanja, da je pripravljena sprejeti posiedovanje na podlagi londonskih pogojev in na podlagi zahteve po vojni odškodnini.' Izpred Drinopolja. Carigrad, 12. marca. Govori se v poučenih krogih, da je pričakovati v teh dneh kapitulacijo ali izpad Šukri paše. Ptuj. Pripravlja se velika ljudska igra Anzengrnberjeva »Četrta božja zapoved" za začetek aprila. — Klub Pipec ima tedenski sestanek v soboto 15. t. m. pri »Zamorcu". Predava g. dr. Brunčko o narodnostnem in verskem vprašanju v zgodovini človeštva. Ruše. Fantje iz Ruš in okolice uprizorijo dne 24. marca. t. j. na Velikonočni pondeljek gledališko predstavo v prostorih gostilničarja Anton Novaka v Rušah. — Ker je čisti dobiček namenjen tukajšnji ljudski knjižnici, zato je pričakovati mnogobrojne udeležbe. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. I z Ljutomera se nam piše: Edina slovenska trgovina z železnino A. Huber, ki že obstoji 80 let in je na lepem in prometnem prostoru na glavnem trgn, je na prodaj. Trgovina gre dobro in lahko konkurira z židovom, ker je ljudstvo baš tu zelo narodno. Slovenski tigovci, ki imajo veselje do take trgovine, se posebno opozarjajo, da ne pride ista v nemškutarske roke, da bi se nemškutar debelil s slovenskim denarjem. Okoličan. Go;podarsKi pabcrHi. Ljublanska kreditna banka v LIjubljani. Dne 5. marca 1.1. se je vršil XDX redni občni zbor delničarjev pod presedništvom gospoda Ivana Hribarja, na katerem so bili sprejeti sledeči predlogi upravnega sveta. Iz čistega dobička je bilo odkazano: K 30.81819 rednemu rezervnemu zakladu, K 480.000— kot 6°/o na dividenda, K 18.554*56 upravnemu svetu za 10% tantijemo, K 10.000'— pokojninskemu zakladu, K 10.000 — posebnemu rezervnemu fondu, K 10.37892 rednemu rezervnemu fondu kot posebno dotacijo, in K 14 724 57 je bilo preneseno na novi račun, s čimer je ves čisti dobiček za leto 1912 v znesku K 664.476'24 porabljen. — Rezervni in penzijski fondi znašajo z ?1. dec. 1912 K 1,000.000'—, kar odgovarja l21/2% delniške glavnice. — Pravila so se v toliko spremenila, da bode banka imela pravico izdajati svoje zadolžnice v industrijalne in trgovske svrhe. Odstopivši člani upravnega sveta gospodje Ivan Hribar, Gabrijel Jelovšek, Fran Krasny in dr. Ivan Tavčar so bili v novič izvoljeni. Gostilničarji in gostje, ne kritikujte več edine domače kisle vode „Tolstovrške slatine," dokler se niste v novejšem času sanji prepričali, da je ta slatina sedaj vsled srečnih preuredb pri vrelcu brez konkurence izborna, rezka in kipeča. Po dolgem trudu in z velikimi denarnimi žrtvami posrečilo se je posestniku Tolstovrške slatine s pomočjo več strokovnjakov vrelec tako temeljito spopolniti in preurediti, da je sedaj „ToIstovrška" zmožna konkurirati z vsako drugo kislo vodo. Preprečilo se je uhajanje ogljikove kisline in se našel nov pritok, ki je močen na ogljikovini in se tako spojil nov vrelec. — Vsak ki bode sedaj naročil, bode gotovo zadovoljen, posebno ker se je tudi pri ekspediciji spopolnilo in zboljšalo. Dolžnost vseh rodoljubov je, da naročajo in zahtevajo povsod sedaj le »Tolstovrško," ki je sedaj res najboljša mineralna voda. Tolstovrška je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Voda sedaj zelo mozira in je vsled tega zelo dobra osvežujoča namizna pijača. Abstinentje s Tolstovrsko vsled prijetnega okusa nadmestijo vsako drugo pijačo. Katari kadilcev, zasliženje i. t. d. z ničemur hitreje in boljše ne odpravite, kakor če pridno pijete in grgrate »Tolstovrško" slatino, dijetetično namizno kislo vodo. Tek in prebavljanje močno pospešuje steklenica ,, Tolsto vrske~ slatine, dijetična namizna in zdravilna kisla voda. 2/s vina iu 3/s Tolstovrške, kolikokrat se naenkrat pije, skupaj zmešati in takoj izpiti. Del čistega dobička gre v narodne namene. Slovenci ! Pijtg domačo kislo vodo, ki ni sedaj slabša od drugih tujih. Razpošilja se v V» in 1 V21- steklenicah. Opozarjamo na inserat v današnji številki. LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Vid: Mnogo preosebno in žaljivo! — Jurklošter: Ravno tako! Sv. Duh na 0. v.: Pri najboljši volji nismo mogli danes objaviti. — Središče: Enako. —Križ pri Gornjemgradu : Tudi vaš sicer zelo zanimivi dopis smo morali shraniti za prihodnjo številko. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. M. K., Sv. ledert: Plačano do 15. svečana 1913. — Al. Stajnkd, Mekotnjak: Saj vendar niste dobili nobenega opomina. Ne razrmemo Vas, kaj pravzaprav mislite. List imate plačan do konca 1. 1914. Če pa stoji na ovojnici tiskano: Plačano do...., to ne pomeni, da Vas terjamo, ampak imamo pri vseh naročnikih, da od časa zapišemo, do kdaj ima kateri plačano. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane IO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči, ===== Iščem službo za natakarico na race. Naslov pove tega lista. upravništvo 164 2-2 Mlin in žaga, nova, v dobrem stann, se proda za 5.00 K Matevž Keržina, Cermožiše-Stoperce pri Rogatca. 166 -2 Sprejmem v trgovino učenca, zvestega, močnega pridnega ter poštenih starišev. — Mihael Žmavc, Rajhenburg. 188 2-1 Iščem dobro idočo pekarijo na deželi ali v mesta do 1. aprila. Naslov poštno ležeče Maribor, štev. 9. 137 3-3 Elegantno meblovana SOBA za 1 ali 2 gospoda ali gospodični s celo hrano in drugo preskrbo se odda takoj v Hermanovi ulici št. 3, partere. 177 1 Učenec in ucenHa iz boljše hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, sesprejmetavtrgovino z mešanim blagom. Jos. Elsner, Litija. 176 2-1 Stalnega pomočnika in učenca za kolarsko obrt sprejme takoj Fran Pete-linšek, Oplotnica pri Konjicah. 185 1 Loterijske Line, dne 8. marca 1913: Trst, dne 12. marca 1913: številke. 55, 8, 51, 61, 31. 81, 77, 73, 8, 42. Resen predlog in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo. Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slična ..Francta Perlrž, znamka: PbfIpo Uvažujte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. Dobi se povsod. rs i i I i| I » Tužnim srcem naznanjamo, da je naša nepozabljiva, blaga soproga ozir. mati, babica Terezija Sernec roj. Kočevar danes ob pol treh zjutraj po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v soboto, 15. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče celjske okolice. V Celju, 13. sušca 1913. 1 I Dr. Josip Sernec, soprog. Dr. Gvidon Sernec, Janko Sernec, sinova. Gabrijela Murko roj. Sernec, Ljudmila, Olga. Melanija hčerke. I JBMMCži lf Celju se proda enonadstropna hiša v Gosposki ulici štev. 28, z 11 stanovanji in 1 trgovskim prostorom, vse v najboljšem stanju. Hiša se dobro obrestuje; treba je le kakih 12.000 K, drugo lahko ostane. Pojasnila daje 1. Kolšek, posestnik v Ločici, pošta Polzela. 189 4-1 Pozor! Pozor! Dne 27. marca 1913 se bo pri okrajni sodniji v Cslju vršila dražba posestva v Spodnjih Grušovljah št. 20 pri Št. Petru v Sav. dolini, obstoječe iz poslopij, lepega vrta in travnikov, njiv in pašnikov. — Nevarnost je, da pride to krasno zemljišče v nemške roke. Pozor! A Gruden, Kdor hoče priti poc ni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -i Geestemiinde (Bremerhaven). 175 i Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Ženitna ponudba. Mladenič, 34 let star, treznega značaja, 3000 kron denarja in na mesec 75 kron penzije. se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 20 — 35 let, katera bi bila debro vzgojena in bi imela ne preveč zadolženo in srednje posestvo v lepšem krajn. -- Naslov pod »Miroljubnost št. 13" na upravništvo ^Narodnega Lista". 184 2-1 Stana pisma, znamke ter zbirke znamk kupi po dobrih cenah EMIL FISCHER, Trst, poštni predal 481. 186 8-1 Imam dobep in velik naprodaj. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. i Travniki se oddajo na več let v najem; 1. ki se nahaja pod okoliškim pokopališčem, meri pril. 7 oralov, 2. pri gostilni „Annenhof", meri pril. 4 orale. Na vsakem se nahaja uta za shrambo mrve. — Vpraša se v Celju, Glavni trg št. 8 I. nadstropje. Sredstvo za Tarcenje so praktične H+iunrMi 5 po za 1/4 litra najokusnejše goveje juhe Ime MAG16I jamči za skrbno pripravo in izvrstno kakovost. Steckenpf erd - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah. parfimerijah in brivnicah. 148 20-9 v krasni legi. 10 minut od mesta, s 4 stanovanji (po 2 sobi in kuhinja, 1 soba in kuhinja Lepa hiša in 2 sobi s štedilnikom), velikim sadonosnikmn in sočivnim vrto r, dobro studenčno vodo, vse jako dobičkanosno, se pod ugodnimi pogoji proda. Vprašati je v restavraciji pri vožnji s čolnički, Savodna pri Celju. 181 i Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrok in odraslih Tliymomel Seillae, dragocen in točno učinkujoč izdelek Besedna znamka varovana. Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin. utiša kašelj in odpravi težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v 1 steklenica. 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdrav tika. Izdelovatelj in glavni založnik B. FRAGNER, lekarnar in d¥orni založnik Praga lil., it. 203. 45 8-3 Zaloge v Celju: lekarni M. Rauscher in Oton Schwarzl. Pozor na ime izdelka in varstveno znamko. Od leta. 1878! P0V8011 priz?ana do.ma®a sredstva! Lekarnarja Pri večjih naročilih znatni popusti v cenah! A.THIERRY-ja BALZAM ed no pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-3 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega dragega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem tekn in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5 60. Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in naj goto vej šega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. — 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varlhn, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. Javna zalivala. Ker nam ni možno vsakemu posebej se zahvaliti, zato bodi tem potom izražena najsrčnejša zahvala v prvi vrsti preč. g. župniku Končanu. nadučiteliu Brinarju kot ožjemu prijatelju ranjkega g. Josipa FiSCberja — za pretresljiva nagrobna govora, — mnogospoštovanemu g. nadzorniku Supaueku ter vsem tovarišicam in tovarišem, prijateljem in znancem od blizu in daleč za zadnje spremstvo — Posebna zahvala bodi tudi izrečena domačemu pevskemu zboru za ginljivi žalostinki pri hiši žalosti in na grobu ter slavnima požarnima hrambama iz Kapljevasi in Latkovevasi in c. kr. orožništvu za spremstvo. Istotako najsrčnejša zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in onim, ki so nas podpirali in tolažili ob bridki bolezni rajnkega. Žalujoča rodbina flscher. Za vse izkazano sočutje in sožalje povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene in nepozabljive matere oziroma tašče, gospe Marije Bachtnann roj. 5tary kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo k zadnjemu počitku ter za po-klonjene krasne vence, izrekava vsem sorodnikom, posebno pa veleč, duhovščini in zdravniku dr. Rakežu ter vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejšo iti najglobokejšo zahvalo. Šmarje pri Jelšah, 8. marca 1913. 179 i Franc in Marija Stamberger. Pozor kmetje! Na žagi na Mestinjem pri Šmarju se nahaja zaloga kmetijskih strojev tovarne K & R. Ježek. Tam se dobijo gepelni z vsemi predloži, mlatilnice, slamoreznice. mlini za sadje mleti, grozdje mečkati, plugi, brane itd., vsi stroji za kmetijstvo. Vabite se na ogled ter bode gotovo vsaki zadovoljen, ki v zalogi blago kupi, ker se vsaki lahko o dobrem in cenem blagu prepriča, za kar se priporoča žagmojster v Mestinju na žatn. 145 3 3 SSMmII Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjev sestavljeni Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odstranfa zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K 1"70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73. — 75. 163 26-2 Se Mi skoro v vseh večjih lekarnah. - Po poŠti se poSilJa vsak dan. Največja iznajdba nove dobe 12-6 je žepna ura „Concurenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom K 3"h0, 3 komadi samo 1050. — Če ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem gratis in franko ilostrovani katalog nr, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galant. predmetov. E. PAMM, KRAKOV, Zielona ul. 3-7. Vsled prenrcdb pri Vrelcu bodo prenehale Vse Me! ,go ^ff« le Tolsto vrško > - g D||f/| slatino, ki je po * .m o I 1 I Ir zdravniških strokov- jf. iS -g M f J|% njakih priznana med ®- o w of OMiA najboljimi planinskimi § kislimi vodami. Pri vrelcu se £ £ £ Je pravkar spopolnilo in - zboljšalo, da Je sedaj ? ® o mogoče z vsemi drugimi §• n g kislimi vodami konku- a b rirati. CB O O b ® ® Tolstovrška je najboljša ^ JŠ zdravilna voda za katare v grlu, pljučih, < ® - | želodcu in črevesih, za želodčni krč, » g-Bg zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju o ° ® ® 'O g ter pospešuje tek in prebavo. S O Jaj __________________ _ (-X»v v . ,., , O O tj *> -T rrj Tolstovrška je tudi osve- £ o. -i © O sr s £ žujoča namizna kisla voda ter je bila < i 3 odlikovana na mednarodni razstavi v •'g -§ Inomostu ter na higijenični razstavi o< ® na Dunaju. — • ® S ■§ £ Dobiva se v vseh boljših trgovi- g1 g S? nah in gostilnah kakor tudi lekarnah j*- .g ^ ter pri podjetju „Tolstovrške slatine", ® pošta Guštanj (Koroško). Prazne ste- o — ® klenice se sprejemajo po nizkih cenah js "5 'a v polnitev. — Pri podjetju je gostilna, t«r IS o trgovina z mešanim blagom, sadjem in ^3 deželnimi pridelki. — Železniška po- £ £ staja: spodnji Dravograd. ® Zaboj s 25 steklenicami po % 1 stane 5 K za poskušnjo. Razpošiljal se tudi V2 in 1V2 1 steklenice. — Poskusite! Boste hvalili! 92 -1 Jabolk in krompirja več vagonov, vsako množino, kupi tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Cena po dogovoru. 72 13-9 Naprodaj je lepo posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja in okoli 5 oralov dobre zemlje. Nahaj? se tik okrajne ceste v bližini kolodvora. Cena 9500 kron. — Dopisi pod „Dobra kupčija1' poštno ležeče Podplat, Štajersko. 169 2-2 Želodec kot posredovalec prehrane je vzdrževalec človeškega organizma. Zato je treba njegove kot prebavljalnega in čistilnega organa funkcije vedno podpirati. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragner j a v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ——— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. F r a g n e r j a, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mal& strani 203, vogel Nerudove ulice. IV Pošilja se vsak dan "Vi 1 cela steklenica K 2"—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1'50. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrski monarhije. Zaloga v l.karnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. Konrad Rosenbauer & Kneitschel tovarna gasilnega orodja v LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera izdeluje BENC1NM0T0BNE TURBINSKE BRIZGALN1CE. Novosti MARKA LINC". Novost! BENCIN MOTORNA Model 1913. BRIZGALNICA Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben ! Najnovejša iznajdba — patent prijavljen. — Priporočam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Kobe-snemalko „TR1UMF". Mehanične lestve, čelade, pasove, sekirice, čepice in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplačen. 103 12-2 Slayiia štajerska gasilna društva pozor! Naše brigal-'nice subvencijonira slavni štajerski deželni odbor! Z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v Lincn. FR.SAIVISA, Zagreb, zastop. za vse juž.dežele. Gostilničarji, pozor*! Proda se zaradi dražinskih razmer posestvo z dobro idočo gostilno, trafiko in žganjetočem, 2 minnti od farne cerkve ob državni cesti; obstoji iz zidane enonadstropne hiše, zidanega gospodarskega poslopja, kozolca in drvarnice; vse v dobrem stann, z opeko na novo krito. Posestvo meri okoli 8 oralov in obstoji iz rodovitnih njiv, travnikov, gozda in lepega sadonosnika. Cena 16.000 kron, vknjiženih ostane lahko 8000 kron. — Kje, pove npravništvo ..Narodnega Lista". 154 5-2 Najboljše In najmodernejše snkno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje MSJaTaka R- Stermecki, »3 . Vzorci in cenik Cez tisoC stvari s slikami poštnine prosto . I Superfosfat I ^ najuspešnejše, najzanesljivejše t in najcenejše fosfornokislinsko gnojilo za vse vrste zemlje dalje 42 30-11 amotiijakove, kalijeve in soliterne superfosfate prodajajo vse tovarne za nmetna gnojila, trgrvci, kmetijske zadruge in društva. Le superfosfat v ceni ni poskočil!! 83 Osrednja pisarna društva avstr. tovarn J za superfosfat Praga, Pfikopi 17. £ malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bnčne peške, kornzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tndi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolen c, Celje, Graška cesta 22. 18 35-11 Najsigurnejše sredstvo proti PERONOSPORI" je večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanju. Ostane celo na mokrem listju. Se lahko rabi pri vsaki I rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem. Sadjerejci in vinogradniki .bakreno zvepleni 'prah proti strupeni rabite v lastnem interesu rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po letu, lauril karbolineum po zimi, lauril drevesni vo?el za požlahtnenje. Ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva ..FORHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100 XIX. Gatterburgh. 23. 30 5. Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204. Rudolf g Gehurth c. i. kr. dvoriti strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse). Zaloga štedilnikov in peči za vsako porabo Vse vrste raznih peči, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje peči „ Selios". 161 23-2 Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo; I -a lokomoblli in motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima. brez saj, brez duha. Naprave s sesalnim plim Najcenejše obratovalno sredstvo sedajnosta. z vsakim načinom obrata (motor, voda, gepelj). — Nedosežena delavna zmožnost — Ponudbe, katalogi brez plačno. — ISSejo se zastopniki. — Najboljša priporočila C. in kr. priv. tovarna za motorje in stroje G. Bernhardt-a sinovi, Mlini za debelo in fino moko Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da zaradi preselitve prostovoljno razprodajam od danes naprej vse železo in železno blago. Najboljša prilika po ceni kupiti osobito: železo za voze, šlese za stavbe, traverze. pluge, plužni deli, slamoreznice, žica (drot) in cveke, različni deli za štedilnike (šparherd) in vsakovrstna posoda, motike, lopate, orodje za rokodelce itd. — Vse pod lastno ceno. 167 3-9 Z odličnim spoštovanjem A. Huber-Leniz, Ljutomer. igBiiisiiBiiiliiaiiiniBHiaaai Največja trgovina in velilmslia zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. fif> 50-ft 7a foniriD in npnpctirp poročne zlate prstane ter ženito-flfl m\m III MKtfK&Hm yanjska darila po ^nižjih cenah. ZALOGA očal, naočnkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R.Salmič, Celje, Narodni dom B. ■■■■■■ BaBa.B.B!irBIB«aBBBflOKBBB.ll» B SE BBBB HHHfflBBHHBSH IlUHKaidia« S Svuji k svojim 5 s a b K) - 52 M •n e o M L *• e a e a. Velika narodna trgovina Karol Vanič, Narodni dom 77 49-8 priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno! e 2. SLIKAR « PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih oenah. MIHAEL DO BRAVC, CELJE Gosposka ulica štev. 5. 46 61-10 Slovenci, širite Narodni List Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Jnžno Ameriko, Kanado, Grško, Italijo, Severno Afriko i in Špansko. Nova črta Trst-Kanada. 1,'se odpelje 15. marca dvov iarm parnik | ,,Argentina" v Portland, 2. se.odpelje 12. aprila dvovijačni parnik „Alice" v Quebec. Govore"sevsi jeziki. — Avstiijska kuhinja. Domači zdravniki — Prijazna postrežba. Pojasnila daie ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2, in A. Kiffmanna nas'.. Maribor. 11» 2-2 Stanovanje 1 soba in kuhinja, se odda s I. aprilom na Dolgem polju št. 1. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje &dolf Bursik v Celju Cene zmerne Postrežba točna 5tiHar i« 'l^ar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna I naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 49-8 Franc Strupi i Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Kajnižje cene. Prevzet je vselt steklarskih 35 del ! 52-11 Na debelo! Na drobno! Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, anežno&elega, pnljerega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, ! 16 dobi franko. 26-11 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega niUikinga. pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, e 2 zglavnikoiaa, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napol j ec r. novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 8 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm žiroke K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4*50, K 5'20, K 5"70; podpemica iz močnega rižastega gradina, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od lit K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 češka Bogato ilustrirani ceniki easto Kdor hoče za 6 v kupiti škatljico, naj zahteva izključno svaičični papir ■Otto ma 10 c \v S* vfr vy i'/ W « S>7 s? Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Solidna postrežba! Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki :: IVAN RAVNIKAR, Celje Graška cesta št. 21.f Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam Zanesljiva Kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudeCo, travo, sploh vsa poljska 48 semena, kakor tudi vrtna in cvetlična ob tvrdke Mauthner. 51-9 Glavna zaloga vrvapskega blaga Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Glavna zaloga suhih in oljnatih barv I Darujte družbi sv. in Metoda! Tovarniška zaloga raznovrstnega kancelijskega, kon-ceptnega barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa, peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, kreppapir, umetne cvetlice itd. Delikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 vinarje naprej. — Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. nagrobni uenci in fraki. Na debelo! 39 52-11 Na drobno amsmmmm ZVEZNA TISKARNA V CELJU, ■HNmseg Cw IJJJ! Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaealnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna kuj igo veznica. m "S o O CD » g" 5. § 0 O" » 5 K. o< K* ° P B XIH _ .«" o fcO • s HO II WM a n b ni! f pegistpovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v GABERJU ppi CELJU z _ »prejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. po pet in pol od sto S II 01 |z |o 83 49- Avstr. poStne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice raCun štev. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12 x>