novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 32 (486) • Čedad, četrtek, 31. avgusta 1989 Dva različna jezika na Gorski skupnosti Tipanski župan Noacco (KD) dal ostavko Armando Noacco, mlad de-mokristjanski župan občine Ti-pana v dolini Karnahte, je eden od protagonistov politične scene letošnjega poletja. Skupaj s podžupanom Francom Vazzazom je namreč podal ostavko od vodstva Gorske skupnosti Terskih dolin, kjer je bil zadolžen za kulturo. Zaenkrat ni prišlo v okviru te ustanove do hujših pretresov in ostavko dveh tipan-skih upraviteljev so "zamrznili". Vendar politični problem ostaja odprt. Tipanska upravitelja imata očitno podporo vsega občinskega sveta. Ze pred tem dogodkom je namreč občinski svet soglasno sprejel poseben dokument, v katerem prihaja do izraza globoka skrb za socio-eko-nomski položaj te gorske občine in predvsem vasi Plestišče, Brezje in Prosnid. Razkroj družbeno ekonomskega tkiva se je v zadnjih letih močno pospešil — pravijo v omenjnem dokumentu tipanski upravitelji —. V nekaterih primerih ni več rešitve. Ta pojav je značilen za vse gorato področje naše dežele in v prvi vrsti obmejnega pasu, kjer je naseljena slovenska narodna skupnost. Po oceni tipanskega župana Noacca in podžupana Vazzaza so zato potrebni takojšnji posegi s katerimi naj bi se učinkovito lotili problema. Vsi dosedanji ukrepi niso obrodili sadov, kar pomeni, menijo, da niso bili ugotovljeni vzroki zaostalosti in nerazvoja. Pri teh je treba začeti. Iz tega razmišljanja izhaja tudi potreba, da se ponovno opredelijo naloge in pristojnosti Gorske skupnosti. Tako je padel predlog o ustanovitvi nove Gorske skupnosti vzhodne Furlanije, ki naj bi združila homogena območja orizoma občine, s podobnimi značilnostmi (tudi etničnimi) in problemi. Taka zahteva je lahko razumljiva še zlasti, če se upošteva, da sestavljajo Gorsko skupnost Terskih dolin naslednje občine: Tipana, Bardo in Ahten v celoti; Fojda, Neme, Magnano in Riviera, Povoletto in Centa le delno. Pri tem velja poudariti, da sta v celoti hriboviti, gorski le občini Tipana in Bardo. Je jasno — je v izjavah krajevnim časopisom dejal Noacco — da imamo upravitelji obmejnih gorskih občin iste probleme in težave. V okviru Terske Gorske skupnosti pa smo v manjšini in je torej neizbežno, da nimamo skupnega jezika s kolegi iz doline. Ne verjamem, da bi naša Gorska skupnost, taka kot je danes, lahko rešila vprašanja s katerimi se soočajo ljudje, ki živijo v hribovitih predelih, da bi rešila iz smrti naše majhne vasice. BOGATA KULTURNO TURISTIČNA PONUDBA OB ŠMARNI MISI Ko Rezija spet zaživi Ves mesec avgust in še posebno za Šmarno mišo so kraljevali v Reziji domači godci. Rezijanska glasba in ples so bili protagonisti tudi letošnjega poletja poleg seveda številnih Rezijanov, ki so se iz vse Italije in iz tujine vrnili domov za dopust. Vse poletje je bilo letos v Reziji precej razgibano in živahno. Tu je bila julija Mlada brieza, te dni se odvija Mladinski raziskovalni tabor, tu imajo študijske dneve italijanski skavti. Rezijani so vse toplo sprejeli in tudi jim marsikaj ponudili. Najbolj pestro je seveda bilo ob Šmarni miši, od 13. do 20. avgusta. Zadruga "Partecipazione e sviluppo" skupaj z domačim kulturnim društvom Rozajanski dum je v rezijanskem kulturnem domu na Varkoti priredila razstavo z zgovornim naslovom Okno v bodočnost". Na razstavi, ki so jo letos drugič priredili, je sodelovalo več kot dvajset razstavljalcev iz Ra-vance in drugih rezijanskih vasi. V glavnem je šlo za obrtnike, ki so predstavili lepe predmete iz lesa, stekla, keramike, in druga umetniška ročna dela. Na vidnem mestu so bile razstavljene knjige domačih avtorjev o Reziji, njeni zgodovini in kulturi. Poseben kotiček so imeli tudi otro- Coop. Partecipazione e Sviluppo Comeglians - Resia Stolvizza via Udine 0433 - 53326 m RESIA REZIJA Prato, S. Giorgio, Gniva, Lischiazze, Oseacco, Stolvizza, Uceea ci, ki so poleti sledili tečaju keramike, pobudnik katerega je bil domači župnik don Maurizio. Skratka šlo je za res prijetno razstavo na kateri je bilo letos novo presenečenje: zdravilna že- lišča. Pa ne samo. Skupina petih Rezijank je pripravila več pijač, sirupov z zdravilnimi zelišči in tudi nekaj sladic, ki so v hipu izginili. V kulturnem domu, kjer je bila ves teden razstava na ogled so vseskozi vrteli kratek film o naravnih lepotah doline in njenih vasi. "Vzbudili smo precejšnje zanimanje pri domačinih, ki so letos sodelovali v večjem številu kot lani in predvsem pri številnih turistih", je z zadovoljstvom poudarila Luigia Negro, uslužbenka zadruge Partecipazione e sviluppo in ena od pobudnikov razstave. Največji praznik v Reziji je Šmarna miša, ki ga odprejo s svečano mašo v Ravanci. Tudi letos se ga je udeležilo veliko število ljudi. Veliko obiskovalcev je bilo tudi zvečer, ko je bil na vaškem trgu nastop priljubljene rezijanske folklorne skupine. Na sliki naslovna stran turističnega deplianta, ki je izšel pred dobrim mesecem po zaslugi in na pobudo zadruge Partecipazione e sviluppo. Na kratko in na zelo preprost način predstavlja zgodovinske, kulturne, ekonomske in naravne značilnosti Rezije. Mladi raziskovalci dva tedna v Reziji S srečanjem v Rozajanski kul-turski hiši na Varkoti v Ravanci se bo zaključil v petek 1. septembra 9. mladinski raziskovalni tabor, ki je letos potekal, kot je znano, v Reziji. V rezijanskem kulturnem domu z začetkom ob 20.30. uri bojo mladi raziskovalci predstavili rezultate svojega dvotedenskega dela na terenu. Vsaka od sedmih skupin bo imela svoje pročilo. Predvajali bojo tudi krajši video, medtem ko bodo na ogled priložnostne razstave z zbranim in obdelanim gradivom. Mladinskega raziskovalnega tabora se je letos udeležilo 42 mladih, ki so pod vodstvom osemnajstih mentorjev delali v Reziji od ponedeljka 21. avgusta. Kot je že tradicija tabora so bili porazdeljeni po skupinah. Na osnovi svojih zanimanj in nagnjenj so se mladi raziskovalci lahko odločili za arheološko, etnološko, geografsko, jezikoslovno, naravoslovno, sociološko, ali zgodovinsko skupino. V čim tesnejšem sodelovanju z domačini so na letošnjem taboru obravnavali pastirstvo, etnološko dediščino, rabo narečja in obeh jezikov, strukturo prebivalstva, potresno področje Rezije, izseljeniško problematiko. Mladi raziskovalci so skušali tudi sestaviti arheološko topografijo dolino, popisali so zdravilne rastline in izvedli anketo o posledicah potresa. Na taboru sta bili še računalniška skupina in video delavnica, ki jo vodil Naško Križnar. Chiuch preso di mira Criticato in Provincia come presidente del Comitato caccia La caccia sta diventando campo di battaglia in Provincia. Il Pei, dopo aver criticato il calendario venatorio del Comitato provinciale della caccia, in una mozione che sarà discussa nel consiglio provinciale di giovedì 7 settembre chiede al presidente Venier di riprendersi la delega di presidente del Comitato caccia, assegnata al consigliere provinciale Giuseppe Chiuch, che é anche consigliere comunale di Grimacco. Secondo il Pei Chiuch non ha centrato l'obiettivo di "un rapporto formativo e costruttivo tra il mondo venatorio e guello altrettanto importante faunistico-culturale ". DA VENERDÌ LE CELEBRAZIONI PER IL MILLECENTENARIO DELLA GROTTA Antro, undici secoli di storia Due conferenze ripercorreranno storia e tradizioni dell’antico rifugio Millecento anni portati bene, con tutti i suoi misteri, i segreti che l'uomo a volte inutilmente ha cercato di svelare, sempre più intricato dal confuso labirinto del tempo. La grotta d’Antro ha, tra le tante, questa suggestione. Una cavità profonda nella montagna, in parte ancora da esplorare, una storia, addirittura una preistoria, nella quale fu un ottimo rifugio per uomini primitivi ed animali selvatici. Parecchi giri di orologio più tardi, fu la salvezza per molti abitanti delle vallate dalla sete di sangue e conquista degli eserciti barbari. Allora era un luogo selvaggio, ora di selvatico conserva solo la ricca vegetazione che la circonda: una scalinata di pietra ed opere di muratura ci conducono alla chiesa di S. Giovanni d'Antro, posta al suo interno. Undici secoli. Un anniversario del genere ha tutto il diritto di essere degnamente festeggiato, e questo é quanto avverrà nei prossimi giorni a S. Giovanni d'Antro. Ad organizzare l'avvenimento é l'Associazione culturale ricreativa "Iniziativa", formata da giovani di Antro e di altri paesi confinanti, con il patrocinio del comune di Pulfero, della Comunità montana Valli del Natisone, della Parrocchia di Antro e dell'Azienda autonoma di soggiorno e turismo delle Valli del Natisone. Il programma prevede, tra le altre cose, nella serata di venerdì 1° settembre, una conferenza del prof. Faustino Nazzi che parlerà "Sulle nuove teorie riguardanti la Grotta". Il prof. Nazzi ha compiuto accurate ricerche sulle origini e sull'interpretazione dei segni della grotta d'Antro, unendo tra di loro particolari, tracce che da sole possono apparire di nessun conto, ma che congiunte possono dare risposta a numerosi interrogativi. Attraverso una serie di diapositive avrà modo di esporre i risultati delle sue ricerche, cercando di collocare Antro nell'ambito strategico e in quello religioso, e dando la sua chiave di lettura di una epigrafe antica ritrovata ad Antro "nel tentativo -ci dice Nazzi - di farle dire quello che finora non ha ancora detto". I festeggiamenti proseguiranno anche il giorno seguente, allietati da balli e canti, e vivranno un altro momento particolare e suggestivo domenica pomeriggio, con alle 17 la messa in grotta e al termine la celebrazione del millecentenario con una conferenza dello storico prof. Giancarlo Meniš. In appendice alla manifestazione, un concorso ed una mostra fotografica che avranno per tema la grotta d’Antro. Gotski prezbiterji v Landarski fami PRESENTATO IL NUOVO PROGETTO COMMERCIALE DI SAN PIETRO AL NATISONE Un piano per il futuro E’ stato recentemente presentato agli operatori commerciali di S. Pietro al Natisone, in un incontro con l'amministrazione comunale, il nuovo piano comunale del commercio, dei pubblici esercizi, dei punti vendita di giornali e riviste per l'esercizio delle attività di barbiere, parrucchiere per uomo e donna e mestieri affini. Durante l'incontro - come si legge in un comunicato - il sindaco Marinig ha ricordato che il programma dell'attuale amministrazione comunale é guello di ridare centralità e dinamismo imprenditoriale al capoluogo delle valli, di riappropriarsi delle passate funzioni emporiali al servizio della comunità locale e del flusso turistico che sempre più numeroso scorre lungo la valle del Natisone. Ha pure evidenziato la probabile diffidenza degli operatori locali al nuovo, dovuta alle difficoltà degli anni scorsi e alla situa- zione di degrado e spopolamento cui le valli erano soggette. Da qualche anno al contrario si registra un'inversione di tendenza, con reali presupposti per uno sviluppo economico ed occupazionale, un costante aumento della popolazione per la coraggiosa politica urbanistica e nuove opportunità anche a seguito di aperture politiche verso l'est europeo. Successivamente sono state illustrate le direttrici portanti del nuovo piano che si articolano principalmente sulla centralità del capoluogo, sulla sua capacità di crescita nei vari settori della distribuzione con incentivi e possibilità di ampliamento degli spazi di vendita a quanti già operano in loco. Nell'ambito di uno sviluppo programmato e articolato del settore terziario, il nuovo piano prevede anche due ulteriori poli di espansione commerciale a Pon- te San Quirino-Azzida e a Ponte-acco-Tiglio, favoriti anche dalla loro posizione geografica. Questo piano, pur sempre modificabile, é un tassello di quello che dovrebbe essere il futuro asse commerciale e produttivo delle valli del Natisone, che dovrebbe unire Ponteacco, San Pietro, Ponte San Quirino, Azzida, Cemur, Scrutto e S. Leonardo. E' un progetto che, se concretizzato, rappresenterà quel pilastro e quella cerniera necessari per la rinascita dell'intero territorio montano della Slavia friulana. Una proposta innovativa - conclude la nota - che avrà sicuramente degli oppositori, ma che é l'unica strada percorribile per dare anche ai valligiani quei servizi indispensabili per una migliore qualità della vita e porre così fine allo spopolamento e all'abbandono dei loro paesi. Ancora una protesta sul caso Zuanella Con una lettera indirizzata all’ambasciatore d’Italia in Belgio, datata 1° agosto, l'Associazione Internazionale per la Difesa delle Lingue e Culture Minacciate, che ha sede a Liegi, attraverso il suo segretario generale Paul Lefin ha preso posizione sulla vicenda che riguarda i due parroci sloveni, don Zuanella e mons. Guion, denunciati per aver svolto una processione religiosa tradizionale senza averne richiesto l'autorizzazione ufficiale. Dopo aver brevemente riassunto i fatti accaduti ed aver sottolineato che le due citazioni giudiziarie si richiamano ad un articolo di un regio decreto risalente all'epoca fascista, la lettera di Lefin prosegue: “Pare che i due preti siano stati denunciati perché sloveni e che abbiano subito la campagna antislovena attuata in Be-necia, nei comuni sloveni della provincia di Udine, passata all'Ita- lia nel 1866. Parallelamente a questi fatti si notano dei gravi attentati all'identità culturale degli abitanti. A nome dell'A.I.D.L.C.M. tengo a protestare vigorosamente contro questa situazione allarmante, indegna in un grande Paese democratico quale é l'Italia". La lettera termina con la richiesta all'ambasciatore di trasmettere la protesta al Ministro degli Interni della Repubblica Italiana. Obvestilo Obveščamo občinske uprave, javne ustanove, društva in organizacije, ki želijo objaviti v našem časopisu svoje komunikeje, da morajo le-te poslati na naše uredništvo do 16. ure vsakega četrtka. Včera an dons v črno-belem Obnavljajo prehod na Robiču Romanje na Staro goro 8. septembra Ekonomski razvoj Nadiških dolin, kot je bilo že večkrat ugotovljeno in poudarjeno, pogojuje več faktorjev, vsekakor je tesno povezan tudi s gospodarskim sodelovanjem s sosednjo Slovenijo. V tem okviru je na politični ravni, na številnih dokumentih tudi beneških občin in na dvostranskih pogovorih večkrat prišla do izraza potreba po posodabljanju mejnega prehoda na Robiču, danes ozko grlo v prometu med dvema deželama. V teh dneh je pa prišla novica, da so že v teku pripravljalna dela za obnovo in razširitev mejnega prehoda Robič. Delavci Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, kot poročajo "Primorske novice ", razširjajo ciesto za mednarodni potniški in blagovni promet, toda le kar zadeva lesarsko industrijo. Pogovarjajo se tudi, da bi omogočili prehod za ves blagovni promet. V okviru pripravljalnih del bodo uredili parkirni prostor, odstavne pasove in carinsko tehtnico. Ko bo pripravljena vsa dokumentacija, bodo začeli tudi z gradnjo objektov. V načrtu so prostori za carino, postajo milice, v mednarodnem mejnem prostoru tudi brezcarinska prodajalna. Za obnovo in razširitev mejnega prehoda Robič, nadaljuje časopis Primorske novice, je zainteresirana tudi Zvezna carinska uprava, saj se je prva od trinajstih podjetij, ki vlagajo v ta projekt, odločila za sovlaganje ter tudi prva prispevala denar. 8. septembra se lietos spet srečajo na Stari gori vierniki, romarji od vse videmske nadškofije. Ponovi se takuo nazaj tradicij, ki se je začela 13 liet od tiega, po drugem potresu septembra 1976. Vsako lieto se na Stari gori zbere v molitvi velika množica ljudi, takuo de je že tradicija, de nad- " Ancora una volta il Comitato Pro Clastra é stato costretto a subire l'atteggiamento discriminatorio di coloro che gestiscono oltre al potere locale anche le feste! ". Con questa frase termina un comunicato del Comitato Pro Clastra diramato durante la recente festa di S. Rocco a Scrutto. Cos’é successo? Al Comitato é stato negato uno spazio di 2 mg. nell auditorium della škof in drugi duhovniki mašavajo na velikem placu pod svetiščem. Takuo bo tudi lietos. V petek 8. septembra bo maša na placu na Stari gori ob 17.30. uri. Pred tem pa bo precesija od Kararije gor. Tu se verniki se srečajo ob dvieh an pu. Ob 15. uri se začne pa precesija do Stare gore. scuola media in occasione dei festeggiamenti, dove avrebbe voluto portare a conoscenza del numeroso pubblico i problemi delle valli. Il Comitato festeggiamenti, presieduto dal sindaco di S. Leonardo Simaz, ha espresso parere sfavorevole sulla richiesta, motivandola con il ritardo della domanda, che però, secondo il Comitato Pro Clastra, era stata presentata in tempo utile. Fotografska razstava v Dreki Dielo, prazniki, žalost an veselje, v adni besiedi življenje ljudi v Dreki včera an dons: tuole se vidi na fotografski razstavi, ki jo je dreški kamun parpravu v prostorih šuole pri Trinku. Aminis-tratorjem so sevieda pomagal an ljudje, ki so fotografije posodil. Med njimi nekatere so ble zari-es lepe, še posebno tiste buj stare. Na zidovih so bli obiešeni tudi adni stari dokumenti. Razstavo, ki jo je šlo gledat puno ljudi — je bila odparta vsako siboto an nedieljo vas mi-esc bošt — so odprli v saboto 5. avgusta. Na inauguracion je paršlo puno oblasti. Med njimi so bli an predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Chia-budini an šindaka iz Sovodnjega Cudrig an iz Tavorjane Marseu. Pro Gastra voleva aderire alla festa... Negati al Comitato 2 mq. della scuola media di S. Leonardo durante “S. Rocco” Gospodarstvenikom Per gli operatori Tradicionalni dopustniški mesec je že za nami in nas čakajo nove obveznosti in vsakodnevne poslovne skrbi. Vlada ni mirovala med tem časom, a smo že leta navajeni na poletne novosti. Letos ni še bil objavljen sklop jesenskih ukrepov in to predvsem, ker je bila nova vlada sestavljena zelo pozno. In vendar je bil koncem julija objavljen pričakovani ključ za izračun teoretičnega dohodka manjših podjetij. V letošnjem finančnem zakonu je bilo namreč najavljeno, da pristojna ministrstva pripravljajo ključ o dohodku, ki ga morajo doseči podjetniki: če davčna prijava bi prikazala nižje dohodke od predvidenih bodo podjetja izpostavljena preverbi podatkov. Če bi se podatki skladali bi bila vsa zadeva za davčno upravo popolnoma zaključena. Lestvica dohodkov je bila sestavljena na podlagi cen iz leta 1985, na tak način smo dobili osnovni količnik. Če želimo izračunati teoretični dohodek za leta pred 1983 bomo morali količnik iz leta 1985 pomnožiti z 0,800, za leto 1983 z 0,827, za leto 1984 z 0,919, za leto 1986 z 1,100 in končno za leto 1987 z 1,150. Tako imajo sedaj razpon za zadnjih 5 let to pomeni za obdobje v katerem so preverjanja možna. Skratka poseg ima retroaktivno veljavo. Ne vemo pa, kako bo izračunan teoretični dohodek za tekoče in za naslednja leta. Lahko si pričakujemo torej, da bodo občasno izšli dopolnilni ukrepi. V poštev za izračun teoretičnega dohodka je treba vzeti kar 6 elementov. Prvega je določila sama ministrska komisija, ki je določila osnovni dohodek za vsak poklic. Drugi podatek dobimo, če pomnožimo površino obrata z količnikom, ki je določen za vsako stroko posebej. Tri dele dohodka dobimo iz obrazca "F" davčne prijave; pomnožiti bomo morali izplačane plače, porabo pogonske energije in vrednost osnovnih sredstev z različnimi količniki. Končno bomo dodali še stroške za nabavo surovin in polizdelkov. Ko bomo sešteli vse dobljene zneske bomo prišli do teoretičnega dohodka. Za izračun osnove davka na dodano vrednost (IVA) in za davek na dohodek bomo morali "teoretični dohodek" pomnožiti z predvidenimi odstotki, ki so dejansko odbitna postavka. Za videmsko pokrajino bomo morali dobljeni vsoti dodati še 5% saj spada to področje med razvite predele države. Taka razvrstitev je vsekakor dokaj sporna, saj obstojajo še vedno različni zakoni, ki predvidevajo finančne vzpodbude za področja pokrajine. Poleg tega sama pokrajina ima gospodarsko nerazvita področja (gorski in obmejni pas) a vsega tega zakonodajalec ni vzel v poštev. Nameni ukrepa so zelo jasni: omogočiti finančnim stražnikom hitrejšo obravnavo prijavljenih dohodkov in takojšnje ukrepanje. To naj bi bil način, da se preprečijo davčne utaje, oziroma da podjetniki, ki ne dosegajo teoretičnega dohodka dokažejo verodostojnost podatkov. Do sedaj je morala namreč davčna uprava dokazati davčno utajo, sedaj bodo morali sami gospodarstveniki dokazovati pravilnost navedb v poslovnih knjigah. Izračuni za pretekla leta bodo služili tudi kot osnova za zahtevo davčnega odpusta. Il tradizionale mese di ferie è terminato e tutti dobbiamo riprendere il lavoro ed affrontare le normali preoccupazioni. In questi ultimi anni eravamo preparati a trovarci di fronte a nuove prescrizioni e disposizioni in materia fiscale. Quest'anno invece il governo non ha fatto ancora in tempo a presentarci il pacchetto autunnale" ma ha ben pensato di pubblicare i coefficienti di redditività teorica delle varie aziende. Questo reddito teorico costituirà la base per il controllo dei dati dichiarati dagli imprenditori nella denuncia dei redditi. Chi avrà dichiarato dei redditi inferiori può aspettarsi un controllo degli organi preposti. Chi invece avesse dichiarato un reddito superiore o uguale al previsto potrà considerare chiuso il suo rapporto con gli uffici finanziari. Questi indici di redditività erano stati previsti dalla legge finanziaria ma sono stati pubblicati appena alla fine di luglio tenendo conto delle condizioni del 1985. Per calcolare i redditi teorici per gli anni anteriori al 1983 dovremo moltiplicare l'intera base (1985) x 0,800; per 1 1983 x 0,827; per 1T984 x 0,919; per l’anno 1986 x 1,100; per l'anno 1987 x 1,150. Per gli anni successivi non sono stati ancora indicati gli indici di aggiornamento. Per questo possiamo prevedere che il governo provvederà a tempo debito ad indicare questi indici probabilmente in base all'andamento dell'economia e dell'inflazione. Per calcolare il "reddito teorico" dovremo prendere in considerazione 6 dati di base. Il primo è stato calcolato dagli esperti ministeriali per ogni genere di attività. Il secondo viene calcolato in base alla superficie dell’esercizio che dovrà essere moltiplicata per un coefficiente diverso per ogni tipo di attività economica. Ulteriori tre indici verranno calcolati in base a quanto dichiarato nel foglio "f" della denuncia dei redditi: stipendi erogati, con- sumo di energia elettrica, beni amortizzabili. Questi dati dovranno essere moltiplicati per altri co-efficienti. Infine dovremo prendere in considerazione le spese per acquisti di materie prime semilavorati e simili. Sommando tutti questi dati otteremo il "reddito teorico ", Per calcolare la base imponibile per il calcolo dell'IVA e per l'imposta sul reddito dovremo moltiplicare il reddito teorico per altri coefficienti, che rappresenteranno le detrazioni forfettarie. Per la provincia di Udine dovremo aggiungere a questa cifra ulteriori 5% poiché la Provincia di Udine viene considerata fra le più sviluppate in Italia. Già da questo dato possiamo ritenere, che una suddivisione in zone fatte a tavolino è molto dubbiosa e probabilmente anche ingiusta. Concretamente nella Provincia di Udine abbiamo molte zone depresse (zona di montagna o la zona confinaria) e per questo esistono già le leggi per il riequilibrio economico. Lo scopo di questi redditi teorici è evidente. In questo modo gli uffici finanziari dello stato sono in possesso di uno strumento che permetterà una verifica velocissima delle dichiarazioni di reddito. Fino ad oggi inoltre erano proprio questi uffici a dover dimostrare eventuali evasioni di reddito; ora la posizione è cambiata. Se il reddito reale è inferiore a quello teorico sarà il dichiarante o l'operatore economico a dover dimostrare la realtà dei dati dichiarati. Il reddito teorico serviva quale base per la richiesta di un eventuale condono fiscale. O.K. Vižinale ob Idrijici: sledi Staroslovanov V prvi številki nove arheološke revije iz Modene "Civiltà Padana" zasledimo tudi krajše poročilo o staroslovanskih predmetih iz Vižinala ob Idrijci, občina Como di Rozazzo (Koren). Ker je tekst težko dostopen in ker o staroslovanskih najdbah iz Furlanije 'Novi Matajur" redko poroča, na tem mestu opozarjam bralce nanje. Že sama zgodba o najdbi je dolga, saj so bili predmeti najdeni pred sto leti in so tedaj prišli v dunajski Naravoslovni muzej. Ni čudno, da takrat niti pozneje najdb niso obešali na veliki zvon, saj jih je tržaški profesor K.L. Moser pridobil na desnem bregu Idrijce, torej na italijanskem bregu. Kratek zapis o najdišču je ostal v Državnem arhivu na Dunaju in smo ga arheologi šele pred kratkim lahko uporabili. Ob delih v kamnolomu so leta 1887 našli tri bronaste obročke, kot zvemo iz inventarne knjige dunajskega muzeja. Najdišče leži tik ob Idrijci, zahodno od mlina oziroma jeza za mlin, ki še danes stoji in južno od središča vasi. Bolj nas zanimajo predmeti, o katerih pišem. Lahko bi jim rek- li uhani, vendar vemo, da so takšne obročke stare Slovanke nosile obešene na trakovih ob senceh in da niso bili vtaknjeni v mečice. Zato tudi ime obsen-čniki, kot jim pravijo arheologi. Obsenčnike take značilne oblike, z odebelitvami na konceh, so nosili naši predniki v desetem stoletju po Kristusu, torej v zgodnjem srednjem veku. Bili so tisti del noše oziroma tisti okras, ki so jim ga pustili tudi po smrti in ga arheologi pogosto najdejo v grobovih staroslovenskega prebivalstva na Gorenjskem, Koroškem in tudi na Primorskem, na primer v Batujah v Vipavski dolini, v Mušu, Lučiniku in v bližnjem Comu. Ne tako redke najdbe prav takšnih ob-senčnikov v Furlaniji povezujejo raziskovalci s pospešenim naseljevanjem starih Slovencev po koncu madžarskih napadov v drugi polovici desetega stoletja. Tedaj so oglejski patriarhi in cesarski dvor načrtno naseljevali opustošeno Furlanijo s prebivalci s Koroške in Gorenjske, ki so s seboj prinesli svoje navade in kulturo, med drugim tudi obsenčnike. Matej Župančič Koper 4cm Obsenčniki iz Vižinala ob Idrijci iz 10. stoletja po Kr., danes v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. So značilen okras staroslovenske ketlaške kulture zgodnjega srednjega veka V RISTORIJU 2. SEPTEMBRA KONCERT OB KONCU MEDNARODNE POLETNE ŠOLE Violina za najmlajše Z zaključno svečanostjo in koncertom v gledališču Ristori vseh udeležencev se bo zaključila v soboto 2. septembra v Čedadu Mednarodna poletna šola za mlade glasbenike iz dežel skupnosti Alpe-Jadran, ki jo je letos prvič v Italiji — in sicer v zavodu Paolo Diacono v Čedadu — organizirala Evropska zveza učiteljev godal-ESTA. Namen zveze, ki je v Evropi nastala leta 1972, je razširjevanje glasbe predvsem med mladino. Poletno šolo obiskuje od ponedeljka 21. avgusta skupina 32 otrok, fantov in deklet, od 5. do 15. leta starosti iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Jugoslavije in Italije. Dva tedna torej sledijo lekcijam violine dveh “Sank rock” 6. v G Goriške slovenske kulturne organizacije prirejajo kot vstop v novo sezono prve dni septembra svojevrsten glasbeni večer na goriškem gradu. V sredo 6. septembra bo nastopil trenutno najbolj priljubljen slovenski ansambel lahke in rock glasbe "Šank rock". Gre za skupino, ki je nastala leta 1982, je izdala eno ploščo in dve kaseti, ki je sodelovala na več rock festivalih, je gostovala tudi v Nemčiji, kjer je žela velik uspeh. Po oceni nekaterih uglednih slovenskih glasbenih kritikov predstavlja ansambel Šank rock po načinu igranja, nastopanja in novega looka jugoslovanske "Europe". Koncert bo kot rečeno na gradu v Gorici v sredo 6. septembra ob 20.30. uri. uveljavljenih docentov ob sodelovanju štirih sodelovacev in dveh vzgojteljev-animatorjev. Mladi glasbeniki so v teh dveh tednih vadili tako individualno kot v komorni in v orkestrski zasedbi. Udeleženci poletne šole so imeli tudi bogat spremni program tako so se naprimer seznanili tudi s kulturnimi in drugimi značilnostmi Čedada, Nadiških dolin in Stare Gore, ki so jih obiskali že na samem začetku šole. V nedeljo so obiskali pa Oglej, Trst in Gorico. Kot uvod v dvotedensko poletno šolo so udeleženci mednarodne poletne šole v ponedeljek 21. avgusta sledili v gledališču Ristori v Čedadu koncertu dua Igor Kuret (pobudnik te poletne šole) -violina- in Paul Weigolt -klavir-. V soboto 2. septembra pa bodo sami udeleženci pokazali občinstvu, kaj vse so se naučili med dvotedenskim študijem v našem mestu. Predstavili se bodo s glasbeno pravljico "Nekaj, česar še ni bilo"; izvedli bodo tudi "Happy suite" Viktorja Fortina, ki jo bo vodil sam avtor. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi pevski zbor tečajnikov, ki ga vodi pevovodja Stojan Kuret. Naj na koncu povemo še, da je pouk potekal v italijanščini, nemščini in slovenščini. Per l’ultimo giorno L’uomo, i ricordi, le nuvole nere oltre il tramonto (con affetto ai miei genitori) L'uomo uscì dalla stanza si volse alla strada vicina dove un tempo si era fermato,-scorse dei bambini che [insistentemente trascinavano un cavallo, forse [l'ultimo rimasto nei suoi ricordi. Le giovani donne intente ai [loro acquisti non fecero nemmeno caso a [tutto ciò che accanto a lui era [cambiato neppure videro che sul suo [viso un'altra ruga era comparsa e come una leggera brezza [non sentirono i suoi passi lenti. Nel campo dietro al paese si sedette su una panchina, chinò la testa dentro le grandi mani, chiuse gli occhi e sottovoce cominciò a [parlare come se davanti avesse colei [che in quei cent'anni lo amò nel suo presente; così rimase nella solitudine raccapricciante senza più calore di persone a [lui familiari; vide per l'ultimo giorno [ancora le grosse nuvole nere che [scomparvero oltre il tramonto lasciando posto ad una [primavera non troppo lontana poi si addormentò. Dario Tomasetig 8 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Due modi diversi di intendere il concetto di bene delle anime L'amico della Slavia Mons. Valentino Liva, Decano di Cividale, segue attualmente l'evolversi della situazione. Informato o meno da sponde opposte, ha un suo giudizio equilibrato, frutto di lunga dimestichezza con la Slavia. Sente anche che si stanno avvicinando tempi dolorosi, che si scivola in compromessi sempre più gravi da cui non ci sarà ritorno. "Le confesso, scrive a Nogara, che secondo il giudizio maturato in vent anni di relazioni passate fra me e le popolazioni della Slavia, io credo pericolosa la pratica seguita ora dalle civili autorità e in parte anche dall'autorità ecclesiastica verso le popolazioni slovene, quanto alla provvista di curatori d'anime. Naturalmente tengo presente tutte le ragioni che queste autorità mettono innanzi per sostenere la loro tesi sulla convenienza di dare sacerdoti italiani anche ai paesi ancora abitualmente sloveni di lingua e carattere; so anche i modi adotti da mons. Vicario Generale per escludere le ragioni di chi chiederebbe per Codromaz un sacerdote sloveno. Eppure devo assicurarla che secondo me questo paese non è ancora maturo per avere un curatore spirituale italiano. Lasciamo stare il caso di assoluta mancanza di sacerdoti slavi, perchè allora qualunque sacerdote di qualunque lingua tornerebbe accetto; ma quando esistono dei centri già dal tempo (dico dal tempo, non dagli uomini) parzialmente italianizzati, sarebbe necessario ricorrere ai trasferimenti che rendessero possibile l'assegnazione di uno sloveno ai paesi integralmente sloveni, com'è Codromaz, nonostante la scarsa conoscenza dell’italiano fra la gente che attende al traffico. So che tutto ciò non è conforme alla tattica delle autorità, ma appunto qui è nascosta la causa di conseguenze più gravi. Intanto il caso di Codromaz ha già preso forma puramente politica, con l'intervento di autorità civili e di carabinieri e conseguente implicazione (certo involontaria) dell'autorità ecclesiastica; nè a quest'ora si può stabilire quale provvedimento sarebbe più opportuno; perchè restando a Codromaz il sacerdote italiano, si allargherebbe la piaga con risentimenti di animi anche lontani; sopravvenendo invece uno sloveno si accenderebbe un contrasto politico molto funesto per tutti, quindi questo paese resterà forse per notevole tempo senza sacerdote? Concludendo io pregherei che sul grave argomento si consultassero non dico i sacerdoti presi essi stessi da passione politica, ma i sacerdoti che informati della condizione reale della popolazione, e scevri di pregiudizi parlerebbero solo per il bene. Quanto a mons. Vicario Generale, cui io porto il più sincero affetto e la più viva gratitudine e cui sarò sempre fedelmente soggetto, dichiaro a Lei, come dichiarai a lui, che la sua concezione sulle aspirazioni dei paesi sloveni non è completa. Perciò io pregherei Lei di studiare il problema alla sola luce religiosa e di risolverlo per il solo bene delle anime" (1). Questo scritto di Liva è importante, non solo per l'intelligenza, l'equilibrio e l’esattezza dell'analisi, ma anche per la coraggiosa denunzia del convergere intenzionale dell'azione dell'autorità ecclesiastica con quella civile nel processo di snaturalizzazione della Slavia, prendendo spunto dalla cura pastorale e dal bene spirituale delle popolazioni. Nogara non gradisce consigli, specie se pacati, quando sottintendono rimproveri. "A smentire voci tendenziose, risponde a Liva, dichiariamo che non è mai stata nostra intenzione imporre la lingua italiana nei paesi dove si parla la lingua slovena. Qualora si mandassero in qualche luogo sacerdoti di lingua italiana, lo si farebbe unicamente per la mancanza di sacerdoti di origine slava disponibili. Non si capisce poi l'opposizione nel caso di Codromaz, dal momento che il sacerdote ivi destinato ha pubblicamente dichiarato che in breve imparerà la lingua slava per potersi adattare ai bisogni locali. Preghiamo pertanto i fedeli di Codromaz a voler stare tranquilli e ad accettare il sacerdote che viene loro inviato. Diversamente dovranno rimanere privi dell'assistenza religiosa" (2). E’ un vero comunicato stampa, di un'attualità straziante, dove il colpevole nega tutto, fidando in ogni caso nell'Inquirente! Appena un anno prima aveva chiarito qual'era la sua strategia nell'invio di preti friulani che avevano frequentato in Seminario il miracolistico corso di lingua slovena: "Mandato in quei paesi potrà usare un linguaggio misto e poi poco a poco usare quasi solo l'italiano" (3). Ora si contraddice, se proprio non bara. E' evidente che il suo concetto di bene delle anime è "cattolico", mentre quello di Liva è cristiano. Il vezzo dei plebisciti In S. Leonardo intanto riparte la campagna firme pro-capellano. "Noi sottoscritti capifamiglia dichiariamo che il nostro Cappellano parrocchiale, Signor Dorbolò Giobatta, non ha mai dato scandalo alla popolazione in nessun modo nè in pubblico nè in privato, che anzi ha sempre dimostrato zelo e cuore per il nostro bene spirituale e anche con proprio sacrificio. Protestiamo contro chi ha osato togliergli la fama su questo punto presso i superiori e ci auguriamo che tale Sacerdote zeli sempre così tra noi per la Chiesa e per la Patria come per il passato" (4). Nogara richiama don Dorbolò all'ordine e all'obbedienza, ingiungendogli di non sobillare il popolo. Al che l’interessato risponde dichiarandosi innocente delle manovre in sua difesa, anzi "si è adattato a tutto, fuori che al peccato, per attirare anime al Redentore". Chiede di andare in Friuli, ma fuori diocesi (5). L'Arcivescovo non è d'accordo: "Tutto ponderato lei per ora si deve fermare a S. Leonardo. Il trasloco sarà fatto se, quando e dove il Superiore crederà in Domino opportuno farlo”. Gli rinnova il rimprovero per la poca obbedienza e rispetto per l'autorità, nonché di frequentare compagnie allegre e di sobillare il popolo contro il parroco (6). Nel frattempo, quasi non abbisognasse di maggior prudenza, interferisce nella giurisdizione del confratello di Savogna, don G. Slobbe, celebrandogli un funerale senza alcun permesso od avviso. Ne segue una denuncia ai Carabinieri, obbligando ad intervenire il Foraneo per mettere tutto a tacere" (7). Nogara, questa volta, decide "in Domino" di spedirlo un pò lontano, a S. Volfango di Drenchia. Gli amici, o meglio i patrioti, gli organizzano una cena d'addio di trenta coperti, "Da Carla" in S. Leonardo. "Finì in orgia e festa da ballo che durò tutta la notte...Rincasarono l'indomani alle sette" (8), Faustino Nazzi Note: (1) ACAU, Codromaz, lettera del 15.6.1932. (2) Ivi, lettera del 17.6.1932. (3) — ACAU, Lingua Slava, lettera alla Segreteria di Stato del 29.7.1931. (4) ACAU, Sac. Def., Dorbolò don G.B., sottoscrizione di oltre cento capifamiglia di S. Leonardo del 23.1.1933. (5) Ivi, lettera del 23.1.1933. (6) — Ivi, lettera del 27.1.1933. Era giunta la voce della disponibilità del Dorbolò fino ad Oseacco di Resia, da dove era partito don Cramaro. Il parroco don Fontana però supplica: Per l amor di Dio, ogni tentativo di sorveglianza su un sacerdote non disposto, verrebbe frustrato, sia per il silenzio della popolazione che in nessun caso vuole parlare, come me lo insegna una dolorosa esperienza, sia per la possibilità del sacerdote di creare un diversivo campanilistico sempre latente' (ACAU, Oseacco, lettera a Nogara del 2.3.1933). (7) Diario Guion, 10.3.1933. (8) Ivi, 23.4.1933. ZE PETO LIETO NATEČAJ TURISTIČNE USTANOVE Ko vsake lieto lahko sodelujejo na natečaju vsi tisti, ki želijo. Zadost je, de živijo v desetih ko-munih, ki spadajo pod turistično ustanovo, kar pride ree v sedmih kamunih Nadiških dolin, v Ta-vorjani, Prapotnem ali v Čedadu. Če želita sodelovat na natečaju je zadost, de se tudi po telefonu oglasita na vašem komu-nu al pa na uficihih Turistične ustanove v Čedadu. Cajt imata do 10. septembra. Posebna komisija, kot rečeno pregleda an ne samuo ankrat vse hiše, kote, vasi, okna an pa-juole od tistih, ki se vpišejo. V adni besiedi prerešetajo an pre-česajo vse Nadiške doline. Po svoji presoji, oceni, komisija more senjalat tudi rože an okna od tistih, ki se niso prijavili, vpisal, če sevieda so posebno lepi. Kot vsake lieto tistim, ki pridejo na parvih deset miest, dajo organizatorji na lepi an simpatični prireditvi liep Šenk, vsem te drugim pa poseben diploma. POZNALA JE BENEČIJO IN SLEDILA NAŠEMU BOJU niji, saj se je v NOB boril tudi za naše pravice. Bil je pomembna osebnost osvobodilne vojne. Med drugim je bil predsednik narodnoosvobodilnega odbora za zahodno Primorsko. Z ženo Albino sta bila naša zvesta bralca in naročnika. Strastno, navdušeno sta sledila našemu boju, za naše narodnostne pravice. Veselila sta se naših uspehov in prav tako se žalostila za naše poraze in krivice, ki jih še vedno doživljamo kot nepriznana slovenska skupnost. Oba bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Izidor Predan-Dorič PISMO NAŠEMU PETRU MATAJURCU Čeglih imaš klobuk, fajfo an... Spet se vračam na Liesa an na lietošnji Senjam beneške piesmi Hvala liepa, dragi Petar Mataju-rac, ki na zadnjim Novim Mata-jurje si napisu, de samuo ist an Franco sma zastopila Senjam Beneške piesmi, de sma saldu pisala an piela za našo Benečijo, ne za San Remo al za Kalifornijo. Za tuo sem imeu velik šodisfacjon kar emigranti iz Australije in Canada so mi pravli, de naše piesmi: Sni-ca, Naš cemin, Beneški tango, Moja mala Benečija an druge, so narbuj poglodane. Pa čeglih imaš klabuk, fajfo an mostače, in pogled inteligenten ku Giosuè Carducci, nisi zastopu nič, kar si napisu, de me muoraš pokregat zatuo ki nisem požgaru de je udobila Vesela Benečija, ker je kopiana od naše Male Benečije. Lucija an nje mož so viedela, de je kopiana že kar smo provai piesmi gu Špiku, pa če komišion nie jala nič, pride reč de Lucija je buj modra ku tista komišion, ki sem jo videu samuo na manifeštu. Po tisti pot, kar je udobila piesem "Tata kupimi violin", če je biu kajšan modar, druge lieto je biu nardiu pa 'Mama kupimi violin" an je biu šigurno uduobu. Potle, posluši tudi ritornei od Male an od Vesele Benečije, boš ču če je kopiano al pa ne. Lucia an nje mož so bli an so naši prijatelji, an na Svet Rok u Škrutovim sma se tudi objela z Lucijo brez nobedne jeze, an smo jali, de naredmo piesem "Moja mala in vesela Benečija". Ti Petar nisi zastopu, de zmote so ble druge. Lucija mi je pravla, de so ji tudi nji znižuval mikrofone od ramoni-ke; samuo za adno piesam je šlo use gladko ku olje, pa nie useglih udobila! Popraši tojga sina Ma...ta-jurčica, kuo sma bila vesela, kar ni udobila, vesela ku Vesela mala Benečija!!! Narliepše pozdrave. Guidac Guidac j* prave... U saboto smo začeli nazaj igrat na “Totocalcio". Usi se troštamo udobiti, pa malo jih je tistih, ki imajo takuo veliko srečo. Samuo Mihova žena, lansko lieto, je bila zaries srečna. Že parvi tiedan je parnesla damu novi velik televižjon na koluorije, an kar Miha jo je poprašu s kerim sudmi ga je kupila, mu je hitro od-guorila, de je udobila na “Totocalcio". Drugi tiedan je parnesla damu pa te narbuj znani pralni stroj, kjer je bluo napisano “Lavatrice superautomatica". Kar Miha jo je poprašu, kje je ušafala tar-kaj sudu, mu je odguorila: "Udobila sem nazaj na "Totocalcio". Za kajšan tiedan je par-šla damu pa z velikim športnim an odkritim autom. Seviede, Miha nie viervu na njega oči, an še ankrat jo je poprašu, kuo je mogla kupit tajšan grozan auto. Žena mu je le takuo odguorila: "Udobila sem še ankrat na "Totocalcio". Priet ku je paršla zima, je še vičkrat udobila, takuo de Miha, ki je biu zidar, je podaru staro ognjišče an zazidu an liepi velik kami-net. No vičer je bluo ratalo pru zlo mras. Miha je hitro sciepu suhe bukove darva, nabasu jih je tu novi kami-netj an zakuru veliki oginj. Zena je sediela na vesoki kandrej, an za se lepuo usa pogriet, je askretnila buj ki mogla noge, takuo de tu malo cajta je imiela ardeče kozle po nogah. Kar Miha je tuole videu, hitro je zau-eku: "Čiča uganise de ti na zgori škedinaUr Convenzione Ita diritti dei lavoratori emigranti La Convenzione si estende: alla legislazione italiana concernente: a) l'assicurazione obbligatoria per invalidità, vecchiaia e superstiti: b) l'assicurazione obbligatoria contro le malattie e per la maternità; c) assegni familiari; d) l'assicurazione obbligatoria contro gli infortuni sul lavoro e le malattie professionali; e) l'assicurazione contro la disoccupazione involontaria. Alla legislazione svedese concernente: a) l'assicurazione per malattia e l'assicurazione per i genitori; b) la pensione base; c) l’assicurazione per la pensione supplementare; d) l'assicurazione per infortuni sul lavoro e malattie professionali; e) per gli assegni familiari per i figli; f) le prestazioni economiche in caso di disoccupazione. Il campo di applicazione soggettivo comprende non solo i cittadini dei paesi contraenti ma anche le persone che sono o sono state soggette alla legislazione di uno o di entrambi i paesi ed ai loro aventi diritto. Inoltre, nell'applicazione della legislazione di uno dei due paesi sopra riportata, se non é altrimenti disposto dalla convenzione, le persone residenti nel territorio di un paese sono equiparate ai cittadini di tale paese. Una menzione particolare va fatta ai fini della erogazione della pensione sociale prevista dalla legislazione italiana per i cittadini sprovvisti di reddito. I cittadini svedesi residenti in Italia sono equiparati ai cittadini italiani, a condizione che abbiano risieduto in Italia nei 5 anni immediatamente precedenti la data di concessione della pensione. Per le modalità relative alla concessione a cura delle sedi della pensione di cui si tratta, trovano com- pleta applicazione le disposizioni comuni vigenti in Italia. La convenzione prevede in via generale l'applicabilità della legislazione del paese nel quale il lavoratore esercita la propria attività. Come esplicitamente previsto dalla norma in esame, la legislazione applicabile é determinata: in base alla legislazione italiana, qualora si tratti di persona occupata in Italia; in base alla legislazione svedese, qualora la persona sia residente in Svezia oppure sia ivi occupata per quanto concerne l’assicurazione contro gli infortuni sul lavoro e le malattie professionali Personale distaccato Un lavoratore dipendente da un'impresa che ha la sua sede in uno dei due paesi continua ad essere sottoposto alla legislazione di tale paese durante i primi 24 mesi di occupazione per conto della stessa impresa nell'altro paese, come se fosse residente nel proprio. Come previsto dall'accordo amministrativo, l'Istituto deve rilasciare a nome del lavoratore occupato in Svezia, per conto di un’azienda con sede in Italia, la richiesta del datore di lavoro o dello stesso lavoratore e l'attestato (certificato di distacco) comprovante che quest'ultimo continua ad essere assicurato in Italia per il periodo di distacco in Svezia. Disposizioni particolari La vigente convenzione, diversa-mente dalla precedente, stabilisce che i periodi di contribuzione risultanti nell'assicurazione italiana per l'invalidità, la vecchiaia e i superstiti, vengano totalizzati, ove necessario, da parte delle competenti istituzioni svedesi, sia ai fini di un rag- giungimento del diritto alla pensione supplementare (pensione contributiva), sia per soddisfare la condizione dei tre anni necessari ad ottenere la pensione base (pensione non contributiva). Per quanto riguarda l’effettuazione della totalizzazione da parte italiana, la convenzione dispone che, oltre ai periodi compiuti nell'assicurazione supplementare svedese, a partire dal 1960 vengano cumulati ai fini del conseguimento del diritto a pensione nella assicurazione italiana, in quanto necessari e sempreché non si sovrappongano, anche i periodi durante i quali sono stati accertati redditi soggetti alla imposta statale svedese prima del 1960. Va tenuto presente che i periodi di contribuzione risultanti nell'assicurazione svedese vengano espressi soltanto in anni o punti pensionistici. Per il conseguimento del diritto alle prestazioni facenti capo ai regimi o fondi speciali di previdenza vengono totalizzati soltanto i periodi di assicurazione e detti valenti compiuti in Svezia nella stessa professione che darebbe titolo in Italia all'iscrizione al regime o fondo speciale considerato. Qualora nonostante la totalizzazione di tali periodi non sia raggiungibile il diritto alla prestazione in conformità delle norme del regime o fondo speciale considerato, detti periodi di assicurazione sono totalizzati per l’ammissione al beneficio delle prestazioni dell'assicurazione generale obbligatoria. Qualora sia raggiunto il diritto a pensione, a carico di uno o di entrambi gli stati contraenti, agli interessati dovrà essere liquidata la relazione pensione autonoma. Ado Cont, Patronato Inac lt.tU.MHU V spomin na prijateljico iz Brd Albino Obljubek Po dolgi zamudi sporočamo prijateljem in znancem žalostno novico, zato, ker smo tudi mi zvedeli pozno zanjo, a za žalostno novico čim pozneje zveš, bolje je. Tu se želimo oddolžiti spominu zavedne slovenske Sirkove mame, none in prababice (bisnone) iz Višnjevika, ki je zapustila tole dolino solzi v lepi starosti: dopolnila je bila 89 let. Umrla je 15. decembra lani. Sirkova stara mama, rojena Obljubek Albina, je bila pristna podoba briške žene in matere. Nje podoba je bila podoba dobrote, prijaznosti, dobrosrčnosti in poštenosti. Na njenem milem obrazu je žarel vedno prijeten nasmeh za prijatelja, ki ga je srečala na poti, ali pa sprejela in pogostila v svoji hiši. "Bog jih ustvari in Bog jih združi!" pravi stari pregovor in ta najbolj velja za Albino in moža, Iva Sirka, ki ji je bil podoben v vseh naštetih vrlinah, in nas je zapustil že meseca decembra 1983. leta. Tudi njemu smo se bli oddolžili na strani Novega Matajurja in zakaj bi se ne bili, saj je bila tudi njegova zasluga, če je spet začel izhajat slovenski tisk v Beneški Slove- Parsu je že setember an z njun Tudi lietos setemberja bo posebna komisija Turistične ustanove za Čedad an Nadiške doline hodila po vsieh naših vaseh an vebierala narbuj lepe kote.narlieuš ganke, pajuole an okna z rožami. Spet je paršu cajt natečaja "September v rožah ", ki ga Turistična ustanova organizira že peto lieto tudi z namie-nam, de spodbudi ljudi, za de narde buj lepe njih vasi. An na tolo vižo vabimo turiste tle h nam. An na lepo puošto je veb-rala setember, ko se bližajo buj marzli, hladni dnevi an ko se li-euš pokažejo talent, ta prava roka an ljubezen gaspodinji do rož. cajt rož” ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO Mere qoRi/i/\ 23/9-1/10/1989 SEJMIŠČE GORICA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA MODA IN MODNI STILI V PROSTORU ALPE-JADRAN Oktobra bi šli na izlet v Belgijo? Je že odparto v Čedadu vpisovanje za izlet z avtobusom v Belgijo, ki bo oktobra. Pripravja-jo ga za velik praznik, ki bo v miestu Charleroi za stuolietnico sindikata rudarjev Centrale des mineurs FGTB. Ob teli parlož-nosti lahko pošpegate žlahto, si ogledate prestore, kjer sta bli emigrant al pa sta imiel kajšne-ga. Odhod je predviden iz Čedada v četartak 19. oktobra ob 17. uri. Drug dan ob 12. uri bo avtobus v Taminesu, ob 13. uri v Charleroi an ob 14. uri v Liegi. V soboto 21. oktobra bo praznovanje za 100-letnico sindikata. V nediejo je v programu ogled zanimivega belijanskega miesta. Pozno popudan v pandiejak 23. oktobra bo pa povratek. V Liegi vas avtobus pobere ob 17. uri, v Charleroi ob 18. uri, v Ta-mines ob 19. uri. Prihod v Čedad je predviden drug dan, v torak 24. ob 13. uri. Za vse druge, buj podrobne informacije se lahko obarnete na Patronat INAC v Čedad (ul, Manzoni 25; tel. 730153) vsak dan zjutra, v pandiejak je zaparto. LUIGIA GOSGNACH-ŠMONOVA JE IMIELA 101 LIETO Matajur: na tiho nas je zapustila nona Benečije Sada pišemo že u trecjo ob njo u telim lietu, pruzapru u dobrih dvieh miescih in škoda, de sada pišemo zadnjikrat, ker nam je nona naših dolin, najstarejša žena Benečije zmanjkala. Za venčno je zatisnila svoje trudne oči Luigia Gosgnach-Šmonova iz Matajurja. Na dan 20. junija lietos je praznovala stuo in eno lieto (101) in drugi dan po telem nje visokem jubileju, ji je umaru u Čedadu sin Agoštin. Morebit, da je tudi tuole pomagalo, da je nehalo, genjalo bit nje staro materno srce. Zaspala je natiho. Brez tarpljenja je šla u venčno življenje. Vsaj v tem je biu Buog ra-dodaran in milostljiv z njo, saj je puno pretarpela na nje dugi ži-vljenski poti in je zaslužila srečno smart, kakor je saldu molila in prosila u življenju. Rajnka Vigia se je rodila u Klinčanovi družini u Marsinu an je še zlo mlada paršla za nevies-to u Matajur, u Šmonovo družino. Rodila je šest otruok, tri snu-ove an tri hčera. Preživiela je dvie velike, hude uejske, videla je strašne reči, doživiela vič sla-vega kot dobrega, pa je paršla vsedno do tajšnega "traguarda”, da je riedko katerim tuo parpuš-čeno. Umarla je doma, u svoji paste-ji an tudi tuole je donašnji dan riedkim našim ljudem parpušče-no. Nje pogreb je biu u Matajurju u saboto 12. avgusta. Puno, ries puno ljudi se je poslovilo od naše že slavne none. Ohranili jo bomo u lepim in večnim spominu. Družini in žlahti pa naj gre naše sožalje. OD LIETOŠNJE LOTERIJE ZA SVET ROK V PODUTANI Pavve dvie nagrade srečni beneško belgijansk Benečija je parnesla vičkrat srečo Belgijanu Pieru Billemont, parvi z leve na sliki. Tu ima ko-ranine njega žena, Francoise, saj je nje mama, Maria Velicaz, ki jo vidimo na fotografiji, iz Mašer. Takuo vsa družina je paršla lietos poliete ko po navadi v Benečijo an je seviede bla tudi na sejmu sv. Roka v Podutani. Pierre je kupu biljet od loterije an glih njega so vebral za parvo nagrado: lepo moto Apri-lia Tuareg 125 na sliki. Pa ni še zadost. An tašča Maria je imiela srečno roko. Nje biljet od loterije je dobiu pa drugo nagrado: decespugliator. Srečni, kaneda. Sigurno se sada veseli an zadovoljni varne-jo v Bruxelles, kjer živijo, še buj radi pa smo prepričani se varne-jo v Benečijo druge lieto. Nasvidenje!. Od leve proti desni Piere Billemont, David Cloetens, Francois Lete in Maria Velicaz SOVODNJE Čeplešišče Umaru je narbuj star rudar (minator) Benečije Na dan 28. julija je umaru u če-dajskem špitalu Cirillo Gariup, star 83 liet. Rajnik Cirillo se je rodiu u Ku-oščanovi družini, u Topolovem (Garmiški komun). Njega žena je Riaprirà a maggio la Bolnica Franja Nella vasta operazione di solidarietà promossa in tutta la Slovenia per il ripristino del famoso ospedale partigiano "Bolnica Franja”— danneggiato pesantemente alcuni mesi fa da un’enorme frana sono stati raccolti quasi 4 miliardi di dinari. In questi mesi si sono mosse anche le organizzazioni slovene in Italia, e non soltanto, che sono riuscite a raccogliere circa 55 milioni di lire. I lavori di ripristino sono già stati avviati e finora sono stati già spesi quasi 2 miliar-fdi e mezzo di dinari. I lavori sono infatti molto impegnativi: si tratta in primo luogo di consolidare ed imbrigliare il terreno della stretta gola in cui l'ospedale si trova. E' necessario inoltre sistemare l'acesso all'ospedale. Solo nella fase successiva si darà il via ai lavori di restauro delle baracche e delle suppellettili danneggiate. La "bolnica Franja ", che attende di essere inserita nell'elenco dei monumenti storici e naturali dell'Unesco, secondo le previsioni sarà riaperta al pubblico già nel maggio del 1990. bla Coceanig Erminia-Tonacova iz čeplešišč, kjer je živeu z njo, s sinam, neviesto in navuodi. Puno liet je živeu u Belgiji, kjer je biu spoštovan kot adan od nar-buojših minatorju. Sada je biu najstarejši rudar (minator) Benečije, čene ciele Italije, saj je težkuo, de minator, s silikozo, učaka takuo visoko staruost, kot naš Ciril. Podkopali so ga u Čeplešišču, kjer so ga vsi radi imeli. Družini in žlahti naj gre naše sožalje (condoglianze), njega pa bomo ohranili v lepem in venčnem spominu. Novo življenje u Gomatovi hiši Mlado družino u Sovodnjah je razveselilo rojstvo lepe čičice, ki se je rodila u čedajskem špitalu u nedeljo 30. julija. Vzdieli so ji ime Giulia. Za rojstvo lepe in male Giulije se ne veselita samuo tata Marino Jussig, mama Claudia Cromaz, pač pa vsa žlahta Gomatove in tatove družine. Posebno pa je veseu bratrac Gabriele, ki ima sada pet liet an pu an je težkuo čaku pri- hod sestrice na sviet, ki mu bo di-elala lepo kompanijo. Želimo, da bi imiela mala Giuli-ja z rožicami posuto življenjsko pot. PODBONESEC ŠPETER Gorenj Barnas Žalostna iz naše vasi Naši zvonovi so oznanili žalostno novico. U čedajskem špitalu je po kratki boliezni umarla Matilde Petricig - uduova Guion. Učakala je lepo staruost: 88 liet. Rodila je tri sinove, a dva sta ji že mlada umarla, zadnji, Giuseppe (Bepo) Gujon diela bidel na šuoli u Spi-etru, prej je tuole dielo opravju puno liet u Škrutovem, zatuo ga lepuo poznajo po naših dolinah, posebno mladi študentje. Rajnka Matilda je bla dobra mati, pridna gospodinja in poštena žena. Nje pogreb je biu u Gorenjem Barnasu u petak 18. avgusta. Vsi tisti, ki so jo poznali, jo bojo ohranili u liepem spominu. Černivarh Zapustu nas je Emilio Specogna Na hitro nas je zapustu Emilio Specogna-Piercu po domače. Imeu je samuo 51 liet. Njega hitra smart je pretresla vso dolino, posebno pa vasnjane P *■*- 4J* ■p®* ■ «Sii Černegavrha. Miljo se ni počutu dobro, zatuo so ga peljal u čedaj-ski špitau. Po par dneh mu je pre-liezlo in vsi so se troštal, de pride kmalu domov, potem pa nahitro smart. Rajnik Miljo je biu vičkrat emigrant, posebno dol po Afrik. Biu je vljuden (gentil) in šimpatik puob dobrega srca. Usakemu je u težavah in potriebah rad pomagu. Njega pogreb je biu u Černemvr-hu, u pandejak 14. vošta. Našo iskreno sožalje (condoglianze) družini in žlahti. Log Umaru je Gino Juretig Po dugi boliezni je umaru u čedajskem špitalu Gino Juretig. Imeu je 74 liet. U veliki žalosti je zapustu ženo, snuove, neviesto, zeta, sestre, ku-njade, navuode, vso žlahto an par-jatelje. Rajnik Gino je biu pošten mož, pridan gospodar an dobar družinski oče. Njega pogreb je biu u Briščah, u četartak 10. avgusta. Puno ljudi, žlahte an parjatelju mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Naj v miru počiva. Sv. Lienart: parjateu parjatelju u spomin Pred hišo sem ciepu darva, kot po navadi, de se bo pozimi žena griela, pa mi zvičer pride pred čojo sosed Roberto Stanig. Skiero sem imeu že u luftu za preklat debelo bukovo čojo, ko sem ga zagledu. Skiero sem usta-vu, kar je težkuo, in jo poluožu pred noge. "Kaj srni nardu, Dorič!" je ries-no dejau. Nekaj je daržu, tišču u desni roki. ' Kaj sem ti naredu hudega?” sem ga zaskarbjen povprašu. " Na Novi Matajur” si mi deu parjatelja". "Ja, ma mi moremo, smiemo, ku drugi giornali... "Ja, ma ti si mi deu gor na gi-ornal mojga velikega parjatelja, ki ga ni vič!" "Ma duo je tele človek?" "Nu, oščja madona, sa si ti napisu..." 'Lahko, de sem napisu. Napišem puno reči. Za koga se gre?" "Za Pieriča - Petra Dugara-Ko-vačevega iz Kravarja!'1 "Mi se huduo zdi za njega prerano smart. Tudi jest sem ga po-znu. Ratala srna dobra parjatelja, posebno kadar je biu zadnjikrat doma. Pa kaj sem zgrešiu? Al nisem kaj riesnega napisu o njega življenju, smarti?" "Ne, nič niesi zgrešiu. Ce bi ne bluo "Novega Matajurja", bi ne biu zviedeu za njega smart.. Na, tle fotografijo, ki srna jo nardila 1951. lieta, ko sma služila našo Na levi Roberto, na desni Pierič (Pietro Dugaro) pri koritu, ko sta prala svoj gvant sudaško dužnuost. Bla sma alpina. Potem, ko je odslužu sudaški stan, je šu u Kanado, se poročiu s čečo iz vaših kraju an sem ga ries malokrat videu. Sada preberem, pogledam zadnjo stran "Novega Matajurja ", an ga zagledam gor. Moj parjateu Perič je umaru u Kanadi. Bi ne biu viervu, de taj-šan mož, parjateu takuo hitro umarje. O njem imam puno spominu in vsi spomini so lepi." mi je žalostno jau Roberto Stanig iz Dolenje Mierse, kadar mi je stis-nu u ruoke fotografijo, ki je bla nareta 38 liet od tega. Dva mlada alpina iz naših dolin sta imiela takrat 21 liet. Oh, kakuo je liepa mladuost, naj bo u civilnem al sudaškem stanu! Ko mi je Roberto dau fotograi-jo, so se mu utargale dvie debele suze an mu so se ulile dol po li-cah, ogorielih od sonca. Robertove suze so ble za parjatelja, ki sta kupe dielala svgjo sudasko dužnuost do domovine, skupaj preživela svojo lepo mladost u sudaškem stanu. Od vseh spominu, ki jih ima Roberto na Petra Dugarja, mi je zeleu poviedat tele: Bli smo u Dolomitih. Naša kompania se je muorala spliest na visoko goro nad Sappado. Kakuo je paršu Dugaro gor na varh, se mi še donas čudno zdi. On je imeu že takrat, takuo mlad, 18 miescu mine zasabo in silikoza mu je bla že načela pljuča. Pa je paršu na varh vsedno. Kadar pa je kapitanih postroju kompanio in ukazu, da gremo u dolino, se je Dugaro kar spustu po funiko-larju navzdol. Obedan ga ni mu ustavit, čepru je kapitanih ueku nad njih, da ga pošja pod pročeš in kapitanih je daržu besiedo. Pierič je imeu pročeš, pa ni biu nič štrafan. Kadar ga je sudaški zdravnik (colonello medico) pregledu in mu ušafu silikozi na pljučah, ga je celuo pohvalu in je poviedu sodnikom, da bi ne biu smeu iti na tako visoko goro, in če je šu, je naredu vič ku svojo dužnuost. Če se je spustu potle dol po nit, je imeu ražon. Tajšna je bla naša sudaščina. Kadar sma jo odslužila sma šla vsak po svoji pot in se niesma puno puno liet videla. Sada pa ti ušafam njega fotografijo na Novim Matajurje. Odkrito poviem, de me je zadielo, kjer je biu Pierič velik parjateu an dobar kom-panion. Tajšnega bom ohranu u liepim an venčnim spominu" je zaključu svojo zgodbo Roberto Stanig. M inimataj ur Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše na zemlji? Živel je bogatin, ki si je po krivem prisvojil mnogo denarja. Tako je tožil tudi nekega reveža, ki je imel samo majhno njivico. Dolgo sta se pravdala za njo, vendar je sodnik ni hotel prisoditi niti bogatinu, ki ga je podkupil, niti revežu, čeprav je vedel, da ima prav. Da bi pa lažje razsodil, jima je zastavil tri uganke: Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše na zemlji? Ko prideta domov, pove bogatin uganke svoji ženi, revež pa svoji hčerki, ker ni imel več žene. Žena je bogatina slabo naučila, hči pa svojega očeta dobro. Ko prineseta drugi dan vsak svojo rešitev, vpraša sodnik najprej bogatina. Ta mu jih reši takole: — Najlepše je zlato, najmočnejši je lev in najdebelejši spitan vol. Revež pa je ponižno povedal: Najlepša je prava pamet, najmočnejši je spanec, ker vsakega premaga in najdebelejša je laž, ker je ne more nihče zmeriti. Sodnik se je začudil reveževi modrosti in ga vprašal: Ali ste sami to uganili, ali vam je kdo povedal? — Moja hči mi jih je razložila, odgovori revež ponižno. Sodnik ga zopet vpraša: Ali je vaša hči stara? Revež mu pove: V najlepši dobi svojega življenja je. Pravdo je dobil revež in bogatin mu je moral povrniti tudi vse stroške, katere je imel revež s pravdo. Bogatin se je jezen pobral do- mov, reveža pa je sodnik pridržal in ga izpraševal o njegovi hčeri. Ko se je sodniku zdelo, da ve dovolj, ukaže revežu, naj mu drugi dan hčer pripelje. Drugi dan pripelje revež sodniku pokazat svojo hčer. Lepa deklica je sodniku ugajala in hotel se je sam prepričati o njeni modrosti. Najprej ji zastavi tri uganke. Vse tri je dobro uganila. Nazadnje jo prosi, naj gre z njim na sprehod. Ona ga odločno zavrne. Brez mojega očeta ne gremi nikamor. Nato prosi sodnik očeta, naj mu da hčer za ženo. Revež se začudi, kako more tak gospod vzeti rako revno deklico za ženo. Spočetka je oče tudi mislil, da se sodnik samo šali, ko pa je sprevidel, da ima sodnik resno voljo vzeti njegovo hčer, privoli v to in nekaj tednov pozneje so obhajali ženito-vanje. Nekega dne reče sodnik svoji ženi: — Če bi se prigodilo, da bi mene ne bilo doma, se ne smeš z nikomer pogovarjati, ki bi povpraševal po meni. reci, da me ni doma, da se bo dlje pravdal. Nato je šel od doma. Kmalu nato prideta dva moža, ki sta zapravdala že skoraj vse svoje premoženje, in vprašata po sodniku. Gospa jima pove, da ga ni doma, da je ravnokar šel z doma. Začne ju izpraševati, po kaj sta prišla. Moža ji povesta, da se že več let pravdata zavoljo malovrednih besed. Ona ju nagovarja, naj stvar med seboj po- ravnata, da ne bosta imela toliko stroškov in zamude. Moža se sporazumeta in se vrneta skupaj domov. Zgodi se pa, da pride sodnik prav po tisti poti, po kateri se vračata moža. Ko ju sreča, se mu čudno zdi, zakaj gresta tako prijazno skupaj in se zaupno pogovarjata, ko sta se vendar poprej tako hudo sovražila. Začne ju izpraševati in onadva mu vse povesta. Sodnik pride domov ves zelen od jeze. Stopi pred ženo in ji osorno reče: — Pripravi se! Danes opoldne boš zadnjikrat jedla z menoj. Spravi svoje cunje in pojdi, odkoder si prišla. Nočem, da bi mi ljudi zapeljevala, da še zaslužka ne bom imel. S seboj smeš vzeti tri reči: Kaj najbolj potrebuješ, kar najbolj ljubiš in s čimer se najrajši igraš. Sodnik ji pri kosilu napije, ona mu odzdravi, prej pa mu je še naglo nekaj vrgla v kupico. Sodnik je takoj zaspal, ona pa je vzela denar, moža in dete s seboj, ter šla na svoj doma. Ko se sodnik zbudi, se ogleduje, kje neki je. Žena je predla za kolovratom. — Zakaj si me prinesla sem? jo jezno vpraša. Žena mu odgovori: — Saj si mi rekel, naj vzamem s seboj, kar najbolj potrebujem, kar najbolj ljubim in s čimer se najraje igram. Denar najbolj potebujem, tebe najbolj ljubim in z otrokom se najraje igram. Odslej sta živela mirno brez pričkanja in prepiranja. Iz knjige slovenske ljudske pripovedi Kratka fotok Mlade bri PREDMETI VPIŠI V PRAZNA POLJA ZAČETNICE PREDMETOV, KI NE SPADAJO K OSTALIM, PREBRAL BOŠ... Po vičerji smo se učili nove piesmi, tudi rezijanske "Lipa ma Marica...ko ta na Rušče poideš...": tudi ml smo šli ta na Rušče... V toplih dnevih smo se hodili hladit na rieko Rezija Učili smo se slovensko z učiteljico Antonello SELLA | CARNIZZA Sevleda smo na Mladi briezi tudi puno puno hodili. TUTTOSPORT VSE O ŠP DUE NOSTRE SQUADRE AL VIA NELLA STAGIONE 89/90 CON LE GARE DI COPPA REGIONE TROFEO “G. DEVETTI” Valnatisone al primo stop a- -v.- ,