4 Poštnina plačana v gotovimi list za Člane vzajemne zavarovalnice v Ljubljani r* i Uhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne I Udaja; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v zavarovalnice Din 1'—, za vse ostale Din 16-—. | Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22. LETNIK IV. AVGUST 1939 ŠTEV 3 IKmicaiĐči nncuili Če bi vprašali danes odgovorne voditelje narodov, katera je njih največja skrb, bi odgovorili: Ta, da naš narod ne propade, ne propade zaradi vojske, pa tudi, da ne propade zaradi kuge, ki neopaženo in celo pod vabljivimi krinkami uničuje življenja. Resnica, da pri mnogih narodih število umrlih daleč prekaša število novorojenih, je najtežja misel, ki teži iskrenega rodoljuba. Kaj pomaga vse deklamiranje o narodni zavednosti, o rasti in napredku, o civilizaciji in kulturnosti, če pa se število narodovih pripadnikov kljub temu grozeče krči? Kaj pomaga še tako dobro organizirana telesna vzgoja, ki naj napravi telesa odporna zoper bolezni in naj daljša življenja, če pa stojijo zibelke prazno in ni v hišah onega živžava, ki je najboljši porok za dolgo življenje naroda? Kaj pomaga vsa še tako imenitno razpredena zdravstvena služba, če pa ne more privabiti v narodov krog novih življenj? Pred kratkim sem govoril z učenim rodoljubom. Skoro obupano mi je dejal: Naš narod bo — propadel. Žilav je in odporen in surova sila njegovih sovražnikov ga ne bo — kakor ga ni v tisočletjih — ugonobila. Toda narod bo ugonobil samega sebe. Ljudje ne marajo otrok. Dočim je bil pred svetovno vojsko velik krog otrok za vsak dom ponos, »izhajajo«: današnji naši ljudje brez otrok ali pa se zadovoljijo z enim, dvema. Otroci so postali staršem breme. Zato si ga starši sami olajšajo s tem, da se jih še nerojenih otresajo. Če bo šlo še dalje tako, nas bodo prerastli narodi z velikim življenjskim prirastkom. In za zgled mi je povedal, kako daleč n. pr. pri Srbih prekaša število rojstev Število umrlih Novodobni pojav, po katerem se starši otresajo otrok, skušajo mnogi zagovarjati zdaj s socialnimi razlogi, zdaj z razlogi zdravja in brezskrbnega življenja. S stališča narodovih koristi in s stališča nepotvorjenc morale so pa ti razlogi le vse obsodbe vredni. Dejansko življenje celo kaže, da zlasti socialni razlogi ne držijo. Kje pa se rodi več otrok kakor v delavskih krajih? Ako delavčeva družina, katere glavar zasluži morda na teden komaj po 200 din, sicer skromno, pa vendar le primerno vzgoji pet, osem, celo deset in več otrok, kako ne bi mogla tega družina, katere glavar ima mesečno plačo dva ali celo več tisoč dinarjev? — Prav tako so nevzdržni razlogi zdravja. Čeprav je rojstvo vsakega otroka združeno z velikimi zdravstvenimi nevarnostmi, kaže vendar življenje, da matere z mnogo otroki redoma ®iso nič manj zdrave kot one, ki niše nikdar rodile. Morda prav nasprotno. V Italiji in Nemčiji dobijo matere z visokim številom otrok posebne nagrade in odlikovanja. Pri nas imamo za to nekatere davčne olajšave. Toda vse to ne more nadomestiti odgovornosti, ki bi jo moral sleherni zakonski drug čutiti nasproti narodni skupnosti. Pomanjkanju rojstev je v znatni meri krivo tudi pomanjkanje zakonov. Zakoni se največkrat sklepajo iz čisto gospodarskih vidikov. Če pa ni gospodarsko čim bolj ugodnih pogojev, do zakona sploh ne pride. Koliko sedi po raznih uradih starejših deklet, ki se zgolj zato niso poročile, ker jim je ugodneje, da svojo, morda celo zelo visoko plačo porabijo lepo_za sebe! Koliko je fantov, ki se otresajo misli na poroko, ker bi potem morali opustiti sto in sto razvad in užitkov, za katere gre sedaj ves zaslužek! Na jeziku jim je narodnost pri vsaki priliki, v njih resničnem življenju pa je vse nadah-njeno z narodovo smrtjo. Povsod se kažejo kot veliki junaki, pa so dejanski strahopetci, ki se tresejo ob pomisli, da bi bilo treba kdaj delati za druge ali zaradi družine trpeti celo pomanjkanje. Pravi narodni junaki so očetje številne družine, za katero dan za dnem garajo, pa jo kljub trpljenju ljubijo. Prave narodne junakinje niso one, ki imajo prve rekorde v sportu, temveč one tihe in skromne matere, ki leto za letom poklanjajo narodu nova življenja ter izgorevajo iz dneva v dan v skrbi za svoj naraščaj. In resnična korenina tega zla, kje je? Če bi rekel, da je v tem, ker poedinci in celi narodi ne hodijo več po svetli poti Stvarnikovih zapovedi, potem mi bo kdo očital pridigarstvo. Če bi povedal resnico, da življenja poedincev in narodov ne urejajo več v samo človekovo naravo vsajeni zakoni nravnosti, mi bo kdo zabrusil, da sem gorečnež. Zato pa bom rekel: Človek naše dobe trmoglavo išče, kje bi postavil na glavo vse, kar je bilo doslej v časti in je kaj veljalo. V slikarstvu so mu všeč skrotovičene oblike, ki se upirajo vsakemu zakonu lepote in prirodnosti. V pismu se lovi za takim izrazom, s katerim je preprosto misel mogoče zaviti v videz velike zamotanosti. V gospodarstvu bi rad bogatel na podlagi brezobzirnosti in krute sebičnosti. In tako dalje. Vse, kar bi moralo biti človeku že po sami prirodi blizu ter celo sveto, odganja in za nesodobno žigosa. Ni čuda, da mu je na poti tudi prirodno poslanstvo zakona in že tudi zakon sam. Našemu narodu je zgodovina stoletij zožila zemeljski prostor, ki mu je bil spočetka določen za upravljanje in življenje. Drugi Opezctilc! P. n. ponudnike za zavarovanje KARITAS opozarjamo, da naj zahtevajo od potnikov legitimacijo, s katero so upravičeni sprejemati nova zavarovanja. Prepričajo naj se na podlagi legitimacije, koliko so ti upravičeni kasirati. Znesek sprejemnine je razviden iz potrdila, ki ga mora potnik, oziroma zastopnik odtrgati od ponudbe in izročiti plačniku. Mesečnih prispevkov potnikom ne izročajte naprej, ker ne odgovarjamo za plačilo» če nam potnik kasiranega denarja ne izroči. KARITAS. JAVNA ZAHVALA Podpisana Martin in Ana Plohl, posest., Hlaponci, p. Moškanjci, se javno zahvaljujeva Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, za točna izplačilo posmrtnine sozavarovane 4 letne hčerko Anice. Prav nama je prišla ta občekoristna ustanova ob nenadomestljivi izgubi drage hčerkice. Priporočamo vsem zavarovaiije za primer smrti pri KARITAS. Hlaponci. dne 29. junija 1939. Martin in Ana Plohl, I. r., Hlaponci 61, p. Moškanjci. Posestnik, ki ima zavarovana samo poslopja, je zoper požar polovičarsko zavarovan. Kje pa je pohištvo, živina, krma, živila, obleka, vozila, poljedelsko orodje...? Stopi takoj k zastopniku VZAJEMNE ZAVAROVALNICE in do-zavaruj tudi premiln— Lado, advokatov sin: »Tistega bo pa moj ata branil.« Vojaška. Poročnik pokloni komandirju imenitno na ražnju pečenega prašička. Ko se je sluga, ki je nesel komandirju prašička, vrnil, je poročniku raportiral: »Gospod poročnik, izročil sem komandirju prašička in on ga je pojedel.« — Poročnik: »Ali mu je ugajal? Ali ga je jedel z apetitom?« — Sluga: »Ne, gospod poročnik! Pojedel ga je s čebulo in zeleno papriko.« Hov redilen prašek m/SS.Slll13|P »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hi-^ tro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že i zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Prav dobro tudi za mlade prašičke Mostova esenca Mostin Z našo umetno esenco Mostio si lahko vsakdo z malimi stro ški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo.Cena 1 steki, za 150 litrov din 20'—. po pošti din 35'—, 2 steklenici po pošti din 55'—, O 1 -i rt«V VfcfAcfl d 1 TT 7 " Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC. Ljubljana. Židovska ulica 2. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC. Maribor. Gosposka ulica 38. NoBUttie ta milen iuniisHe naloge Na v junijski številki »Naše moči« razpisana nagradna vprašanja smo prejeli rekordno število odgovorov. Veseli nas, da so ta vprašanja vzbudila toliko zanimanja. Žal moramo povedati, da je le malo odgovorov čisto pravilnih. Vsa vprašanja se tičejo našega narodnega odn. državnega življenja. Veliko število napačnih odgovorov je dokaz, kako malo se za vse to zanimamo. Žal nam zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče objaviti odgovorov na vprašanja. Zato objavljamo le imena nagrajencev: 1. Ivan Šorn, Dobeno 5, p. Mengeš; 2. Vinko Modec, akademik, Ljubljana, Novi trg 2/II.; 3. Ignacij Črnologar, pregl. fin. kontr. v p., Dol. Skopice 44, p. Krška vas pri Brežicah; 4. Ivan Krajnc, Podlog 8, p. Sv. Vid pri Planini; 5. Simon Dolenc, posestnik, Strnica 8, p. Selca nad Škofjo Loko; 6. Janez in Mihaela Jeraša, žel. uradn., Ljub-Ijana-Vič, Rožna dolina. Cesta 11-26; 7. Ferdinand Železnik, tov. delavec, Verd 125, p. Vrhnika; 8. Josip Miklavčič, mlinar. Sp. Ivanjci 29, p. Ivan jci; 9. Josip Gorišek, dimn. poslovodja, Sv. Lovrenc na Pohorju; 10. Jeglič Mirko, uradnik, Ljubljana, Ilirska ulica 27. Nagrajenci bodo dobili knjižni dar v teku enega meseca. * Pozor! Gdč. Grauer Draga iz Beograda, naj sporoči uredništvu »Naše moči« svoj točen naslov. Poslan knjižni dar nam je namreč pošta vrnila, češ da je na sporočenem nam naslovu nepoznana. Bernard Shaw, slavni angleški pisatelj, je silno navdušen za potovanje. Ko je bil še mlad, je prepotoval skoro vso Evropo peš. Kajpak se tudi gora ni ustrašil in veljal je za izvrstnega turista. Nekoč se je vrnil s potovanja po Švici. Prijatelj mu reče: »No, kako je bilo? Pravijo, da je v Švici čudovito lepo.« — Shaw mu odgovori: »Krasno, pravim. Pet minut sem bil na nekem ledeniku, pet tednov pa v bolnišnici.« SCHICHT Scliichtovo terpentlno-vo milo, kateremu glede čistoče ni najti primere, razvija pri pranju obilo in gosto peno, ki temeljito a vendar prizanesljivo opere tkanino. Tako ostane perilo dolgo kot novo in Vas razveseljuje s svojo bleščečo belino. TERPENU NOVO MI LO Ko si hočemo zagotoviti ali zavarovati zdravje, treba najprej razgovora, kaj je zdravje sploh. Saj vidimo v vsakdanjem življenju na vsak korak; kako različno in celo nasprotno pojmujejo zdravje ljudje enake izobrazbe in enakih družbenih razmer. Kolikokrat srečamo ljudi s hudimi zunanjimi nakazami ali vidnimi notranjimi okvarami, da vzbujajo v nas sočutje, a oni odločno zavračajo vsako pomilovanje in hočejo veljati za zdrave, polnovredne ljudi. V vseh poklicih se uveljavljajo taki nebogljenci uspešno, srečujemo jih celo med športniki. Tako se štuli marsikateri grbec med hribolazce, šepavec meša med kolesarje, kruljavec spušča med plavače v tekmo, hoteč pokazati, da navzlic svojemu nedostatku ne zaostaja za njimi. Dekle, ki mu gleda jetika z velih lic in globoko udrtih oči, se hvali s čvrstim želodcem in srcem, uverjeno, da mu bližajoča se pomlad odpravi »tisto malo nadležnega prehlada« iz prsi. Mož, do kosti ogoljen od raka, se še peha z gospodarstvom, a ne zdi se mu vredno, da bi se zdravil zaradi »pokvarjenega« želodca. Kmetica, ki ima zaradi srčne napake noge zabrekle kakor brente, donaša redno svojim prašičem pičo v težkih Zflmuie čebrih, tolažeč se z zimo, ko se ji odpočije srce in splahnejo noge. Nasproti takim neredkim primerom, ko se očitni bolniki imajo sami za zdrave ljudi ali kot zdravi ravnajo, vršeč svoje poklicne 'dolžnosti, vidimo vsepovsod še mnogo več ljudi, ki se sami smatrajo in čutijo za bolne, a jim ni poznati nobene bolezni in celo skrbna zdravniška preiskava ne more odkriti pri njih dejanskih znakov za tvarne telesne spremembe. Čedalje več je med nami nebogljen-cev, ki ali obletavajo domače in tuje zdravnike, zgražajoč se spričo njihove nevednosti, da vsi skupaj ne znajo prav pogoditi njihove edinstvene bolezni, ali takih, ki nimajo sredstev za zdravljenje in životarijo sebi v nadlego, drugim v napolje, zagrenjeni spričo svoje krivične usode. Po površnem pregledu tolike zmede med nami, ko se zdravstveno stanje presoja tako različno, sili v ospredje vprašanje: kaj je torej zdravje? Očitno je, da pomeni zdravje neko splošno stanje, ki se tiče telesnosti, a nič manj duševnosti. Kaj je zdravje, izvemo, kakor pravi narodni pregovor, ko ga nimamo več. Torej je zdravje nasprotje bolezni. Kaj pa je bolezen? Bolezen je kakršnakoli motnja povoljnega stanja, ki se nam zdi pravično? vsakdanje, nekaj samo po sebi umevnega in potrebnega. Vsakdanjosti pa, naj so še tako prijetne, izgubljajo svoj všečno-stni poudarek. Če pa se povoljno in pravšno stanje izprevrže v nevšečno, se zavemo vrednosti vsakdanjega stanja z vso bridkostjo in zahrepenimo po njem kot izgubljenem, neprecenljivem zakladu. Razvidno je torej, da je za pojmovanje bolezni ali zdravja odločilnega pomena ne toliko dejansko telesno stanje, kolikor občutenje, ki je izrazito duševno dejstvovanje. Duševno občutenje ugodja ali neugodja glede telesnega stanja je značilno za zdravje ali bolezen. Kakšno pa je razmerje med telesnostjo in duševnostjo v nas? * * * Človek je čudovita enota, trdna spojina nasprotnih sestavin, tvari in duše, torej nekako oduševljena tvar ali potvarjena duša. Prvenstvo v tej spojini pripada vsekakor duševnosti, saj mrtvo telo takoj razpade v nežive rudnine, nosilka življenja je duša, ki 3‘ seve doživlja vse dogajanje v telesu, dejavno in trpno. Del tega telesnega življenja se vrši jxxlzavestno, drugi del pa zavestno. V področje podzavestnega življenja spada hranitev in rast telesa kot celote do podrobnih delcev in kar je s tem v zvezi, izločanje prebavnih sokov, prebavljanje hrane, presnavljanje hraniv, razpodeljevanje uporabnih in izločanje izrabljenih snovi, izdelovanje in uporabljanje pobudil, zdravstvena služba v primeru okvar in okužb, urejevanje krvnega obtoka in telesne topline, proizvajanje rodnih kali in še kaj drugih bolj zamotanih življensko važnih poslov. Vse to t. zv. rastno življenje se vrši podzavestno, brez našega občutenja in hotenja, a pod dejanskim vodilnim vplivom duše, zakaj brez duše v telesu se vse tako mnogovrstno in zamotano delovanje ustavi. Izza davnine že znano in vsak dan neštetokrat opazovano je dejstvo, da se vse to rastno življenje vrši povoljno in ugodno, če je zavestno duševno stanje mirno ali všečno, da pa vse rastno življenje zastaja ali celo zamira, kadar je duševno stanje vznemirjeno ali potrto. Temu duševnemu stanju, ki je izraz čustvovanja, pravimo dobra ali slaba volja. (Naš slovenski izraz volja ima dvojen in različen pomen, prvi pomeni duševno stanje — čustvovanje, ki spremlja vsako duševno dejstvovanje, spoznavanje in hotenje v vseh oblikah, drugi pomen pa je sposobnost hotenja in izrazito hotenje samo. Kakšna raz- , lika je v izrazih: biti dobre ali slabe volje,-imeti krepko ali šibko voljo in izraziti poslednjo voljo ali oporoko!) V področje zavestnega življenja spada čutno spoznavanje, čutno hotenje in čutno čustvovanje, vse to troje čutno dejstvovanje je smotrno spojeno v nagonskem delovanju, ki ga opazujemo in občudujemo v polni meri pri prirodnih živalih, skoraj enako pri naravno živečih narodih, dosti manj pri t. zv. omikancih, posebno onih, ki vzraščajo in se izživljajo v prirodi odtujenem okolju. V območju pristnih, neskvarjenih nagonov ’ je zdravje čudovito vardevano; po Čutih opažana nevarnost se preprečuje, neizogibno nastala zdravstvena škoda, označena l občutkom bolečine, se popravlja s primernim, časih presenetljivim ravnanjem. Otrok v vročnici zavrača vse, razen vode, saj hraniv ne more prebavljati. Otrok z omehčanim ogrodjem (angleško boleznijo ali rabilo) se naslaja s požiranjem peska ali ometa. Bledično dekletce hlasta nezrelo sadje rajši kakor zrelo. Višje duševno življenje, umovanje, svobodno hotenje in duhovno čustvovanje, ima neverjetno močan vpliv na zdravstveno stanje in sicer v ugodnem ali neugodnem smislu. Zdrava pamet, krepka volja in urejena Čustva gode zdravju; nespamet, slabotna volja in nebrzdana čustva vodijo v bolezni. Kako globoko posega višja duševnost v telesno vršenje, nam je predočil priznani učenjak prav nazorno. Poročal je kot predstojnik bolnišnice za nezgode na zborovanju zdravnikov strokovnjakov (ortopedov) o svojih izkustvih pri zdravljenju kolenskih poškodb, ki so dandanes tako pogostne pri delavstvu nekih obrti in pri športnikih (ponajveč smučarjih). Poročilo o svojih uspehih je jedrnato povzel: Kolenske poškodbe družbenih zavarovancev (delavcev) navadno ne ozdravljajo prav, kolenske poškodbe športnikov redoma ozdravljajo prav. Ta stvarna ugotovitev je 4‘ \: y bolj prepričevalna ko debela knjiga učenih dokazov. Ob popolnoma enakem zdravljenju enakih okvar so zdravilni uspehi tako nasprotni zaradi nasprotne miselnosti poškodovancev: športniki hočejo ozdraveti in zato ozdravljajo, družbeni zavarovanci nimajo volje, da bi ozdraveli, ker jih moti misel na nezgodno odškodnino, zato ne ozdravljajo. * * * Po tem miselnem ovinku, saj je razjasnitev, kako enotno sta spojeni v nas obe nasprotni sestavini, duševnost in telesnost, nujna podlaga za nadaljnje razmotrivanje, se vrnimo k prvotnemu vprašanju — kaj je zdravje. Izza davnine je poznano geslo: zdrava pamet v zdravem telesu. To geslo izraža vzorno stanje človeka, njegovo popolno zdravje. Poudarek gesla je očitno na prvem delu, v zdravi pameti. (Dandanes, v dobi zmotnega, ker pogmotnega življenjskega naziranja se prvi del pozablja in zanemarja, na vso moč pa povzdiguje in pretirano neguje drugi del!) Zdrava pamet, kar pomeni življenjsko smotrno urejeno miselnost ali duševnost, je tvorna in odločujoča glede zdravstvenega stanja, ohranjevanja in popravljanja zdravja; zdravo telo, kar pomeni življenjsko ustrojeno gmotnost, je sicer trpna in odvisna, a vsekakor važna podlaga celokupnosti, ki ji pra-vinio človek. Potemtakem je telo orodje za življenjsko delo, kamor spadajo vsa ona prizadevanja, da potekajo vsa notranja opravila nemoteno in ubrano, v soglasju in vzajemnosti; dejanska,, vršilka in voditeljica vsega tako pisanega in zamotanega ustroja pa je 'duša, ki ji pravimo, če je temu svojemu življenjskemu opravilu kos, pamet. Za vse življenjsko vršenje v nas je treba skrbnega, vztrajnega in čvrstega hotenja ali krepke volje, ki ustvarja naravnost čuda v področju zavestnega in podzavestnega življenja. Brez resnega hotenja, brez prave volje nastaja v telesnem ustroju prej ali slej zmeda in nered — bolezen. Zdravje je nujno navezano na dejansko hotenje urejenega telesnega stanja, brez trdne in smotrne volje ni, zdravja. Zdravje je v hotenju, voljil Popolnega ni v tem svetu nič, vsaka stvarca ima svoj kakršenkoli nedostatek, prav posebno so nedostatki opazni v živeh, živih prirodninah, kamor spada tudi človek. Popolne živi, živi brez nedostatkov ni, a nedostatek v živi še davno ne pomeni bolezni. Bistveno svojstvo vsake živi je prizadevanje, da se uveljavlja navzlic zunanjim oviram ali notranjim motnjam, da živi navzlic nedostatkom morda omejeno, morda spremenjeno življenje. Primerov kakorkoli okrnjenega, a vendar čvrstega življenja poznamo dovolj v rastlinstvu, živalstvu in tudi v ljudeh. Taki primeri so včasih občudovanja vredni, ko se ljudje s hudimi okvarami čutijo zdrave. Vsakdo pozna koga izmed svojih znancev, ki mu utegne služiti kot zgled zdravega hotenja. Svetovna vojna, ki je tako strahotno pustošila zdravje in življenje, je vendar kot ogromen poskus obogatila naše zdravniško znanje. Kolikokrat smo opažali, kako so se žilavi, s krepko življenjsko voljo opremljeni vojščaki ohranjali in srečno prestajali najhujše poškodbe in zavratno kugo, dočim so strahopetni slabiči klavrno in kupoma umirali za malenkostnimi ranami ali navadnimi boleznimi. Spominjam se iz tistih časov premnogih primerov izredne življenjske srčnosti, ki je zdravju pogoj. Prinesli so ga s prebito lobanjo ali zdrobljenim udom ali prestreljenim trebuhom. Dobil je pri nas, kar treba za prvo pomoč, zakrpali smo ga in povezali, da ga pošljemo v zaledje na nadaljnje zdravr ljenje. Izmed domačinov je malokdo pričakal prevoz; kdor je le mogel, se je ponoči izf mužnil in splazil nevarno poškodovan domov* vedoč, da ozdravi ali pogine brez zdravniške pomoči. Zatekli so se k nam v bolnico vojščaki s pljučnico ali legarjem ali drugo hudo boleznijo, ležali pri nas komaj en dan ali dva, a preden se je polegla bolezen, jih je vzela noč. Tega in onega so našli in pobrali na poti domov mrtvega, drugi pa so se doma opomogli sami, nekaj njih se je prišlo kasneje k meni pokazat in norčevat, kako so ušli našemu učenemu zdravljenju in — smrti. Poznam lepo število vojnih oškodovancev, ki se sami preživljajo s svojim delom navzlic hudim pohabam telesa ali izgubam udov. Občudujem kmeta, ki opravlja vsa kmetska dela, orje in kosi, naklada seno in trosi gnoj z umetno delovno desnico, ker je svojo živo desnico zgubil nekje na krvavih poljanah. Večkrat se srečujeva na hribih z izobražencem, ki mu je granata zdrobila stegnenico in se mu kost še zdaj ni zarasla dodobra, ker se še večkrat nabira gnoj okoli nje. Vendar hodi mož celo na visoke gore največ po rokah, ker se opira na dve močni palici: Navzgor ga komaj dohajam. Kdo ne pozna zgodbe velikega Janeza Evangelista Kreka? Navzlic hudi srčni bolezni je v Času, ko je prekipevala stiska našega naroda, budil in zbiral narodne sile na odpor proti tlačiteljem križem domovine in ne plašeč se napornih potovanj na daljni sever ali jiig k bratom na pomoč. Umrl je sredi dela za narod, kakor pade pravi junak na bojišču. Spominjam se še drugega moža, ki se je znal krepko uveljaviti v naši javnosti, dasi ga; je neprestano trla jetika od mladosti. Bil sem pri njem, ko se je napravljal na pot z vročnico in hropečim dihanjem. Dobrohotno moje svarilo je odklonil, češ da preskrbi za zdravje, ko opravi prej svojo široko zasnovano namero. Sedem let je še čvrsto deloval, jetika ga je strla sredi novih načrtov. Tako razlaganje ne gre lahko v glavo vsakomur in navedeni primeri niso prepričevalni kar naravnost. Zadeva je potrebna in vredna, da se premisli globlje. Težava tiči v splošnem predsodku ali zmotni misli, češ da je bolezen sama po sebi kaj resničnega ali stvarnega, dočim je samo nedostatek dejanske resničnosti ali stvarnosti prav tako, kakor je tema nedostatek svetlobe, mraz toplote, zmeda nedostajanje reda, revščina premoženja itd. Že slišim ugovor: »Glava me boli. Občutek bolečine je vendar resničen, torej je glavobol stvarnosti« Ugovor ne drži, sklep ni pravilen. Bolečina je zares resničnosten občutek in kot tak ni bolezen, ampak znak bolezni, opozorilo, da ni nekaj v redu, seveda opomin s poudarkom, da je treba odstraniti vzrok bolečine, ki je kakršnakoli motnja, pri glavobolu motnja v krvnem obtoku ali vročnica, ali slabo vzdušje ali prevelika utrujenost ali aastrupljenje od znotraj ali zunaj ali kaj drugega. Bolečina je kakor rdeča luč pri prometnih napravah, ki opozarja na nevarnost, a hkrati tudi sili ali naganja trpečega človeka, da odpravi motnjo in napravi red. Kazen bolečine, ki je je bogve koliko zvrsti in je dala v našem jeziku boleznim besedno podlago, je še več drugih bolezenskih znakov, kakor srbež, kašelj, driska, dušičnost, netečnost, potenje itd. Vsi ti in drugi bolezenski znaki šo nadležni ali zoprni, da se jih »kuša Človek pravšne čudi znebiti z nagonskim ali preudarnim odstranjevanjem vzroka nevšečnosti. Ta naravni odpor proti zlu se izraža v podzavestnem teženju in zavestnem Z Kpe padel ta se ubil Preteklo leto se je pri KARITAS zavaroval Žibret Jernej «d Sv. Urha pri Trbovljah. Po poklicu je bil železničar. Zavaroval se je v korist svoje žene. Ko se je zavaroval, je mislil na svojo službo, ki je naporna in tudi nevarna. Dne 2(>. aprila je šel obirat lipovo «vetje na drevo pred hišo. Komaj je prišel v lipo, se mu je od-krhnila suha veja, na ....... ■ mmumisjam katero je stopil. Padel je tako nesrečno; da si je zlomil obe nogi in prelomil lobanjo. Prepeljali so ga takoj- v eeljsko bolnišnico, kjer so mu skušali rešiti, življenje ter ga ohraniti otrokom in ženi. Vendar so bije poškodbe tako hude, da je na posledicah umrl. KARITAS je ženi izplačala takoj dvojno zavarovalno vsoto, ker je umrl na posledicah nezgode. Nesrečni ženi je zavarovalnina v- veliko pomoč in uteho, ker bi sicer ostala brez vseh sredstev. Prosi nas, naj objavimo njeno zahvalo v stiaši moči«. Zavarovala se je takoj tudi sama, ker se je prepričala, da je KARITAS res pošteno zavarovanje. Dema<« podjetje FERDO SMOLA sv.junjob juž.s. dobavlja prvovrstne sadne mline z 270 mm Širokimi valji po Din 1150"— V zalogi tinli ostali poljedelski stroji. Huda žena. Gospod Riko: »Ko sem ee danes *jutraj okoli štirih vračal domov, je neka sumljiva ®«eba hotela vdreti v moje stanovanje.« Gospod Rado: >Pa ji je uspelo?« Gospod Riko: »Kaj še! Moja žena je mislila, jja sem jaz, no, in sedaj leži revež ves stolčen v "Kdnišnici.« Kdor ponoči hoče mirno spati, s plačilom premije ne sme zaostati! hotenju po obnovi povoljnoga stanja. Prav tako hotenje je bistvo in pogoj zdravja, brez takega hotenja nastaja zdravstveni nereu in razkroj. Življenje je neprestana borba z neštetimi škodljivostmi, ki nas obdajajo neprestano in povsod. Seveda je človek imenitno, opremljen za borbo in se ohranja zdrav, dokler se hoče posluževati te opreme. Doletavajo ga tudi nevsakdanje škodljivosti, hujše poškodbe, nevarnejše okužbe, nenadne zastrupitve, daljše nedostajanje življenjskih potrebščin. Tudi take nenavadne nevarnosti prestaja pravšno usmerjeni človek redoma povoljno, včasih z večjo ali manjšo trajno okvaro. Pameten člo- vek se prilagodi položaju, izgubo nadomešča z močnejšo rabo nepokvarjenih delov telesa, drobja ali udov, ki se dejansko krepe in opravljajo povečano, včasih podvojeno d e Id kar zadovoljivo, ali pa skrči svoj življenjski obrat na manjši obseg, ki ga še obvladuje, a še ostaja tvoren član svojega občestva, član, ki živi ob svojem delu do konca zdrav. Zdrav je navzlic vsem okvaram, dokler se bori proti njim, bolan pa, ko mu klone duša in še vda teži in navalu nastalih motenj. Menda se ob lem preudarjanju vsakdanjih dogajanj in opažanj marsikomu zasvita veselo spoznanje da je vsakdo zdrav toliko in tako dolgo, kakor sam hoče! Dragi .mladi prijatelji! »Kongres Kristusa Kralja« in »Gasilski kongres«. Točno tako se je glasila rešitev številnice. 1 Dobro ste zadeli in veliko vas je reševalcev. Moj ■Bog, jaz «eui pa mislil, da ste vrgli sedaj v počit-nicah vsi papir in peresnike v koruzo in da vam še mar nisem jaz revež, ki v teh vročih dneh požiram ljubljanski prah. Stoj! 0 prahu pa ne smem nič reči. Sedaj ga je malo, skoro nič. Saj ni čuda, ko smo dobili v Ljubljani celo tak tramvaj, ki dela umetni dež. Bi ga radi videli? Kar v Ljubljano pridite na kongres in čudom se mu boste čudili. Pa še mnogo drugih zanimivosti boste lahko videli. Ra neki ulici pišejo možakarji s črnim asfaltom po cestišču kot mamice po torti, kadar vam jo pripravljajo za god. Stare šance na Gradu so razkopali, da so reve vse gole. Lahko boste ugibali, kaj bo iz vsega tega nastalo. V naši palači boste lahko občudovali , ogromnega svetega Florijana, ki so mu paglavci polizali s kolena že vse zlato. Pa tudi dobrot vseh sort je v Ljubljani, da se vam bodo kar sline cedile: sladoled in bonboni, čokolada in marmelada, sadje z vseh koncev sveta, štruklji in kranjske klobase, ooo, v Ljubljani imamo vsega zvrhan koš. Le denarja nam manjka. Brez njega tudi ti' ne pridi v Ljubljano. Je prehudo vse te dobrote gledati brez cvenka v žepu. Pa upam, da ste si z odličnimi spričevali konec leta nabrali »kovačev« od stricev in tetk toliko, da se boste v Ljubljani res imenitno imeli. Torej: Na svidenje v LjubljaniI Kdo dobi nagrade? Težko je bilo izbirati., ubogemu žfebii. Saj skoro v vsakem pismu pišete,: ,da ne in ne v koš, temveč hop po nagradi. Ta imesec se: bodo veselili lepih knjig sledeči: ! Mici Jelen, učenka lil. razreda, Sv. Andraž fpri Velenju SJO. 1 Marija Šenckar, Učenka II. razreda, Sv. Jurij v Slovenskih goricah. • ' ‘ Stana Stupica, učenka VI. razr., Sodražica 112. Amalija Knafliž, učenka V. razreda, Jesenice na Gorenjskem, Kralja Petra cesta 6. Oho, same deklice 1 Kje ste pa dečki ostali? Pa drugič več sreče pri muhastem žrebu! Naloga za avgust je pa tale: Saj mi pomenijo barve naše državne trobojnice? ■ Kaj ne, državljan sleherne države je ponošeni' na svojo državno zastavo, Ona mu je znak moči, < ugleda in varnosti. Tudi mi smo na našo troboj- ,, nico 'ponosni. Kratko mi sedaj povejte, kaj te državne barve vam pomenijo? Prepričan sem, da bo vsakdo to nalogo z navdušenjem napisal in prav ničesar iz šolskih knjig ne ho prepisal. Naloge morate poslati najkasneje do 31. avgusta t. I. na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. Iskreno vas vse pozdravlja , brat Ivo. 25 otililooco boimictott? Brali smo večkrat in še vedno beremo, da moreta Nemčija in Italija postaviti na noge armado, ki šteje 25 milijonov mož ali — kakor pravijo časnikarske agencije — 25 milijonov bajonetov. Bodimo popolnoma nepristranski in pomislimo, če je to mogoče. Italija in Nemčija imata skupaj nekaj nad 120 milijonov prebivalcev. Več kot polovica pride na ženske; ostane za moške recimo 60 milijinov. Moških do 18. leta in nad 50. leto je polovica, torej okoli 30 milijonov. Ostane 30 milijonov, in ti naj so skoraj vsi vojaki! Kdo bo delal na polju, kdo v tovarnah, kdo bo vozil železnice, kdo bo v uradih itd. itd.? Torej je armada 25 milijonov mož nekaj popolnoma nemogočega. Vojaški krogi pravijo, da je maksimum, kar se more mobilizirati, 12 odstotkov prebivalstva, v našem primeru torej nekaj nad 14 milijonov. In še ti niso vsi direktno za borbo namenjeni. Če bi veljala gornja številka, da šteje »rmada približno petino prebivalstva, potem bi mogel postaviti britanski imperij z vsemi svojimi1 " dominioni in kolonijami armado 90 milijonov mož, •' Francija e kolonijami 20 milijonov, Zedinjene države Severne Amerike 26 milijonov, Rusija 42 , milijonov, Japonska s Korejo 18 milijonov, Poljska 7, Turčija 4, Romunija skoraj 4, Jugoslavija 3 milijone itd. Postavimo na eno stran Italijo, Nemčijo in Japonsko, dobimo 43 milijonov, dočim bi na drugi strani na Britanski imperij, Francijo, Rusijo, Turčijo in Romunijo prišlo 167 milijonov mož, ne računajoč Zedinjene države. Ostanimo pri 12 odstotkih, pa dobimo za prvo skupino nekaj nad 25 milijonov, za drugo pa nad 95 milijonov, brez Zedinjenih držav, kojih 12 odstotkov zmore ^ skoraj 16 milijonov. Sicer se vse te množice ne dajo tako mobilizirati kakor pri osrednjih evropskih državah, a vendar! Pri vsem tem se pa seveda prav nič nismo ozirali na nafto, na bombaž, kavčuk, baker, žito, volno itd. . , v Torej moramo biti pri branju raznih številk, zelo previdni in ne smemo vsega takoj verjeti. fümslIUr Ludovik Puš: ponos G. Lovro Bašnec, Goričan 286, Me-d j i m u r j e , ni več zastopnik našega zavoda, zato nima pravice kasirati premije, niti vsklepati za nas zavarovanja. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. zabila priliti mleko.« pravi Zareklo se ji je. Mlekarica prinese v neko delavsko kuhinjo mleko. Dekli se je zdel eden vrč prelahek. Odpre ga in vidi, da je samo do polovice poln in to čiste vode. »Kaj naj to pomeni?« vpraša mlekarico. — »Ne hudujte se! Tako sem bila raztresena, da sem po-mlekarica nedolžno. ZAHVALA Podpisani Franc R i t o n j a se zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, za k„-lantno izplačilo po mojem pokojnem tastu Štefanu Plavčaku. To dobro in koristno zavarovalnic» vsakomur priporočam. Ptujska gora, 4. julija 1939. Franc R i t o n j a. Vsakemu naj skrb družine prva bo, zavarovanje naj plača, četudi težko. ZAHVALA Podpisana Vinko in Marija K i k e r , Gaber-nik, Zg. Polskava, se zahvaljujeva Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, za izplačano posmrtnino 500 din, ki sva jo prejela po pokojni Štefaniji K i k e r, ki je bila brezplačno sozava-rovana. Vestni in pošteni slovenski zavod vsakomur toplo priporočava. Vinko in Marija Kiker, 1. r., Gabernik 42, p. Zg. Polskava. Oče, ki svojo družino dejansko ljubi, v naši dobi ne more biti brez pravilnega ži v ijenjskega zavarovanja. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Vam omogoči res dobro in Vašim razmeram primerno življenjsko zavarovanje. ZAHVALA Podpisana Marija Ž i b r e t, Sv. Urh 47, p. Trbovlje, se najtopleje zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, za točno in kulantno izplačilo dvojne posmrtnine po mojem ponesrečenem možu Jerneju. Pomoč mi je bila v veliko uteho, kajti v nasprotnem primeru bi ostala brez vseh sredstev. To mojo najtoplejšo zahvalo objavite v časopisu »Naša moč«. Ponovno izrekam najlepšo zalivalo. Ž i b r e t Marija, 1. r., Sv. Urli 47, Trbovlje. Vlom za vlomom se dogaja dan na dan. Vlomilci izrabljajo odsotnost prebivalcev v poletni vročini. Edino uspešno sredstvo proti vlomskim tatvinam je VLOMSKO ZAVAROVANJE pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani I! 3* »Vsak narod, naj bo velik ali majhen, ima na svetu prav posebno nalogo in poslanstvo, ki mu ga je določil sam Stvarnik. Zato pa prejme od Boga tudi zadosti sredstev, da je svoji nalogi kos. Slovenci smo se naselili na koščku zemlje, ki je bila vsa stoletja važna pot, vodeča iz osrčja Evrope k morju, tej široki cesti v vse dele sveta. Na stisnjenem koščku sveta, ki se mu pravi slovenska zemlja, moramo zavoljo te svoje naloge obstati; in da bomo mogli, nam bo pomagal Gospodar neba in zemlje in Vladar vseh narodov in ljudstev, pomagal nam bo, kakor nam je tisoč let pomagal do sedaj, da nismo utonili v tujem morju.« Takole je končal govornik, ki sem ga slišal na nekem zborovanju kmalu po svetovni vojni. Ponovno so mi te besede hodile na misel in jih do danes nisem pozabil. Tačas, ko sem jih slišal, so bile razmere na svetu vse drugačne mimo današnjih — sedaj pa se mi zdi, da je nastopil čas, ko je prav, če jih javno zapišem. Zgodovina, ki nepristransko slika dogodke davnih dni, je čudovita knjiga. Vsako stvar postavi na svoje mesto in če se zatopiš v snovanje zgodovinskih oseb in v razplet dogodkov, se ti pokaže marsikaj v drugačni luči, kakor je bilo tvojih očeh do sedaj. Dandanes se veliko govori in piše o raznih območjih velikih narodov, o življenjskih prostorih in podobnem. Pri tem se vnelo sklicujejo na zgodovino, češ glejte — saj je bila ta in ta zemlja nekoč naša, saj se marsikje še kažejo sledovi našega gospodarskega, političnega in kulturnega vpliva. Toda zgodovina, ki je — služeča resnici — hčerka božja, govori svojo govorico. In njena ne-potvorjena beseda nam pove, da smo Slovenci dolgih in trdih 1400 let na tej svoji zemlji. Pripoveduje, da so naši stari očetje imeli nekoč svobodo in neodvisnost, ki jo je pozneje strlo nasilje močnejšega. Svoboda je bila izgubljena, a ljudstvo naše krvi, naših običajev in jezika je ostalo: mi smo potomci te žilave, v svojo zemljo, vero in jezik vkovane slovanske veje, ki je ni mogla uničiti tisoč, dolgih tisoč let trajajoča sužnost. čeprav so bile na vztrajnem delu vse sile oholih tujcev. Čudovita je ta povest in prečudno samozavestna je po pravici pesnikova beseda o tem rodu še današnji dan: Pa so možje, ko da se niso rodili iz matere, ko da goram se iz bokov izvili so... Zares, silna je morala biti življenjska moč slovenskega rodu teh težkih 1400 let; a nič manj močna ni bila pomoč vladarja narodov, ki ni dopustil, da obnemore ta mali narodič, ki varuje zemljo od sivih alpskih grebenov in plodnega panonskega nižavja do sinjega Jadrana — ta biser naravnih lepot. Pa prav ta, kakor je majhen, kakor je bil v sužnost vkovan, zatiran in zaničevan, ravno ta in noben drug, čeprav svoboden, gospodovalec in oblasten zapovednik. Glejte, in dočakali smo spet svobodo. Naš videc Evangelist Krek nam jo je pokazal, kakor je nekoč Mojzes pokazal svojemu ljudstvu obljubljeno deželo — potem je pa umrl in je sam ni doživel. Ali se, slovenski ljudje vseh stanov in slojev in strank in svetovnih nazorov, vedno s ponosom zavedamo, kaj se pravi, vzdržati tisoč in več let v sužnosti, pa vendar obstati in ne propasti pod tujčevo močjo? Ali se ne pravi neprimerno več tisoč let prenašati zatiranje, raznarodovanje in uničevanje narodnih kulturnih vrednot, pa obstati in dozoreti v svobodo, kakor tisoč let gospodovati in iz žuljev in robote podložnih narodov kovati svojo moč in vel javo? _ To premislimo, potem se pa vprašajmo: Kdo ima večjo pravico, da je ponosen? Ne gre za to, koliko je tega ali onega naroda po številu in po oznanjevanju svoje moči, marveč za to. koliko je v narodu življenjske sile, pa če je prav majhen. In za to gre, kako se je ta življenjska žilavost izkazala! In tole se ponovno vsi vprašajmo: Kairo je neki z našim narodnim ponosom v javnem in zasebnem življenju? Kar se je odigravalo pri nas Slovencih od ušes do ušes in od ust do ust v zadnjih mesecih, je izpričevalo, ki nam daje v nacionalnem ponosu kaj slab red! Vse polno je bolečih ran na naši narodni zavednosti; o nekaterih sem na tem mestu že pisal, o drugih morda še bom. Toda zdi se mi, da je še vedno v ospredju raba materinega jezika v vseh okolnostih. Saj je za današnje čase — poudarjam: za današnje čase — naravnost zločin nad narodom, če sredi slovenske bele Ljub- ljane v kavarni ljudje, ki bi bili užaljeni, če bt kdo podvomil, da so pristni Slovenci, dosledno govorijo v tujem jeziku! Kakor je v Ljubljani, je tudi po drugih mestih. In vendar vemo, kato so povsod in vedno nastavljana ušesa, ki poročajo in javljajo: tu in tu govorijo tako in tako, torej... Kje je naš ponos, naš upravičeni ponos? Ali smemo dopustiti, da bi naša generacija v svobodi umazala svetinje, ki so jih 1400 let v sužnosti branili naši očetje in jih ohranili do naših dni? In da bi lahkomiselno zapravljali zlato svobodo, ki je bila trdo odkupljena? To premislimo in bodimo vsekdar ponosni Slovenci! Dolga zgodovina govori za nas in z nami je Bog! IsiamüiMiiftiä iMEirora Pohlep po denarju je v današnjih časih vedno večji in ljudje pri izbiri sredstev za dosego tega cilja niso prav nič izbirčni. Vsako sredstvo je nekaterim dobrodošlo in tudi zavarovalne prevare ne izključujejo. Feliks Keler iz Kelmorajna na Nemškem se je pri različnih zavarovalnicah — nemških, francoskih in angleških — zavaroval proti nezgodi za visoke vsote V mesecu maju lanskega leta je prijavil zavarovalnicam nezgodo, ki jo je utrpel na desnem očesu in je bila tako huda, da mu je moral zdravnik izrezati oko, da se izbegne nevarnosti oslepenja še na levem očesu. Iz zavarovalnih pogodb je od vseh zavarovalnic zahteval odškodnino v skupnem znesku nad 10,000.000 din. Francoske in angleške zavarovalnice so bile že pripravljene izplačati odškodnine, le nemške zavarovalnice so se izplačilu uprle. Upoštevaje vse okolnosti so domnevale, da se je zavarovanec sam poškodoval z namenom, priti do denarja. Prijavile so zadevo sodišču. Dolgotrajna sodna preiskava ni ostaia brez uspeha. Na podlagi podatkov preiskave je državni tožilec zavarovanca obtožil zaradi hudodelstva zavarovalne prevare. Glavna razprava pred deželnim sodiščem je trajala dva tedna in je bilo zaslišanih nad trideset prič in izvedenci. Po izpovedbah prič in izjavi izvedencev je bilo dokazano, da si je zavarovanec sam povzročil poškodbo na desnem očesu. Najprej si je z različnimi sredstvi napravil desno oko neobčutno in si ga je nato .sam iztaknil, zaradi česar mu je moral zdravnik izrezati poškodovano oko, da bi poškodba na desnem očesu ne vplivala tudi na levo oko. Deželno sodišče je zavarovanca spoznalo za krivega hudodelstva zavarovalne prevare in ga je obsodilo na 4 leta težke ječe. Obsojejii zavarovanec se je pritožil na državno sodišče tako glede krivde, kakor tudi glede višine kazni. Državno sodišče je pritožbo zavrnilo v celem obsegu ter je glede kazni še pripomnilo, da je popolnoma primerna pri upoštevanju grdobije in ostudnosti kaznivega dejanja, ki kmalu nima para v zgodovini zločinov. Zavarovanec je na zvit in pretkan način vse ukrenil, da prejme od zavarovalnic na nepošten način denar. Vse mu ni nič pomagalo, kajti resnična je stara prislovica, da nič ni tako skrito, da bi ne bilo enkrat očito. Nagrobne spomenike grobnice ter cerkvena stavbna dela (spomeniki iz starega pokopališča Sv. Krištofa za polovično ceno izvršuje in ima na zalogi kamnoseštvo KUNOVAR FRANJO pokopališče Sv Križ Liubljana. »Pred štirinajstimi dnevi sem vam posodil 50 dinarjev. Takrat ste rekli, da jih potrebujete le za en ali dva dni.« »Kaj ste mislili, da se more za 50 dinarjev živeti kar cel mesec?« Konkurenca. Orožnik pelje nekoga zvezanega-Sreča se s cigani. Cigan: »Dober dan, gospod orožnik! Kam ga pa peljete?« — Orožnik: ;v ječo.« — Cigan: »Zakaj pa?« — Orožnik: »Ker je kradel.« — Cigan- »Prav mu jel Kaj se Pa meša v naš delokrog!« Nageadne itpcašanje m august 1939 Eno še ve.tno zelo perečih vprašanj je vprašanje tako zvanih samopomoči. Saj se še danes ljudje zanje zelo zanimajo; eni, ker so pri njih že dosti izgubili, drugi, ker še vedno upajo, da bi mogli pri njih kaj izrednega zaslužiti. Zato vabimo vse naše cenjene čitatelje, da nam odgovorijo na vprašanje: >Kaj mislim o tako zvanih samopomočeh?« Izrecno pripominjamo, da tu ne mislimo na razne stanovske samopomoči, ki so vedno solidno in pravično poslovale, temveč na one posebne ustanove, ki so in še skušajo razširiti svoj delokrog ne glede na stan. Posebno zanimive slučaje, resnične dogodivščine in primere bomo tudi objavili. Odgovore nam pošljite najkasneje do 31. avgusta t. 1. na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. Deset najboljših odgovorov bomo nagradili s knjižnim darom. Ilustracije in kliSejl dajo reklami iele pravo lice. — Za reklamo v visokih nakladah uvaiujte le o f f s ettisk, ki je danes najeenejiil Kamenotisk« Knjigotisk Bakrotisk • Kliiarna litografija • Offsettisk JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6 A zato. A.: »Kako to, da poseča ta cirkus tako malo žensk. Saj je videti tam prav zanimive «tvari.« — B.: »Hm, zaradi tistega jasnovidca, ki vsakomur ugane natančno starost.« Res prijazno. Rubič: »Ali slišiš: Kar zdaj le govoriš, je vendar preneumno.« — Kelbič: »To vem sam. Toda hotel sem svoje pripovedovanje prilagoditi tvojim zmožnostim.« Sodba o sebi. Moric pošlje svoji zaročenki, ki je bivala v drugem mestu, svojo fotografijo. Da t>i plačal čim manj poštnine, napiše na kuverto: UVzoree brez vrednosti«. Težka stvar. Stražnik vpraša pijanca, ki se Že nekaj časa pobira s tal, ne da bi mu to uspelo: ^Kaj pa iščete tu po tleh?« — Pijanec: »Ravnotežje.« Oster jezik. Letoviščar malemu Frančku: »Kaj Pa^ je tvoj očka?« — Franček: »Mrtev!« — Letoviščar: »No, no, mislim, kaj je bil prej?« — vranček: »Živ!« Slaba sodba o politiki. »Kateri stvari se bo Pa posvetil vaš sin, ko konča šole?« — »Politiki!« »Škoda! Pa je vendar drugače tako pame-*®n fant!« Pri brivcu. Brivec: »Pravite, da ste se pri njeni že brili. Pa se vas nikakor ne morem spomniti.« — Gost: »Seveda ne. Sedaj so se mi že vse rane zacelile.« Dvoje vprašanj. Mož ženi, ki nosi umetno la-eu'jo: »Kako moreš nositi lase, ki jih je prej nosila druga oseba?« . Žena: »In ti, kako moreš nositi čevlje, ki P n je prej nosilo drugo tele?« Kafol F., Ljubljana: Kam z letošnjim smijem? Na kratko hočemo razpravljati o izgledih za sadno letino, preden začnemo razmotrivati druga vprašanja, ki so s tem v zvezi. Po podatkih, ki so se zbrali pri kr. banski upravi in Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani do srede julija t. 1., so izgledi za izredno dobro sadno letino zelo padli. Stalno deževje v maju, nalivi in ponekod tudi toča ter poplav, =o močno zmanjšali pridelek na sadju. Maja meseca se je računalo, da bomo imeli samo za izvoz najmanj 5000 vagonov namiznih jabolk. Ta slika se je močno izpremenila. Izgledi na pridelek sadja so začetkom julija 1939 sledeči: ,-š Srezi Sadno pleme (ocena)* CD H jabolka hruške češplje (slive) češnje orehi Opombe i. Brežice 2 1 2-3 1-2 3 2. Celje 3 2 2 1-2 1-2 Jabolka močno odpadla 3. Črnomelj 1 1 1 1 2 4. Dol. Lendava .... 1—2 1 1 1 2 5. Dravograd 2—3 1 1 2 2 6. Gornji grad 3 1 2 1 2 7. Kamnik 1—2 2 2 2 3 8. Kočevje 4 4 3-4 3-4 4 9. Konjice 3 2 2-3 2 2 10. Kranj 3 2 2-3 2 2—3 11. Krško 2 1 2 1 2 12. Laško 1—2 1-2 1 1 2 13. Litija 1 1 1 1 2 14. Ljubljana (okolica) . . 2 3 2 1 2-3 15. Ljutomer 2 1 2 1 2-3 16 Logatec 3—4 4 4 4 4 Na češnjah bolezen luknjičavost Sadje napadeno po Skr- 17. Maribor levi breg . . 3—4 4 2 1-2 2—3 18. Maribor desni breg . . 3-4 4 2 1-2 3 Isto 19. Murska Sobota .... 2 2 2 2 3 20. Novo mesto 1-2 3 2 2 3 21. Ptuj 1-2 1 1 1 3 22. Radovljica 2—3 1-2 1 1 2 23. Slovenj Gradec .... 2 1 1 2 1-2 24. Škofja Loka 4 4 3 3 3 25. Šmarje pri Jelšah . . 2 1 1 2 1 * Pripomba. — Ocena: ! odlično, 2 prav dobro, 3 dobro, 4 slabo. Na kratko povedano: dobra sadna letina bo v vzhodnih krajih banovine (Brežice, Šmarje pri Jelšah, Ptuj, Lendava. Murska Sobota), najslabša pa v zapadnih delih. Naša najglavnejša sadna okoliša, t. j. Maribor levi breg in Maribor desni breg, bosta imela bolj pičlo sadno letino (mišljena so tu jabolka). Ali kljub temu je pričakovati, da bo vseeno pri količkaj ugodnih prilikah okoli 1000 vagonov jabolk iz teh okrajev primernih za izvoz. Na splošno se pričakuje, da bomo imeli za izvoz okoli 2500—3000 vagonov jabolk, ako ne bodo nastopile izredne razmere. Predvsem bo nas glavni odjemalec Nemčija, dalje protektorat Češko-Moravska in nekaj malega (par sto vagonov ka-nadk) tudi Francoska. V prejšnjem stoletju je šlo veliko našega sadja v Orient, t. j. predvsem v Egipt, in to preko Trsta. Žal, da je izvoz v te kraje popolnoma prenehal. Dobri odjemalci našega sadja bi lahko postali tudi Angleži in Danci, predvsem pa Švedi in Norvežani, ako bi se od merodajnih činiteljev podvzeli primerni koraki v teh državah. Izgledi ^ za vnovčevanje sadja so precejšnji, zato je dolžnost naših sadjarjev, pa tudi sadnih trgovcev in kmetijskih zadrug, da se zlasti naše pozno zimsko sadje pravilno spravi in pripravi predvsem za izvoz v tujino. Že zdaj se je pripravljati na obiranje sadja, ki je še vedno pri nas zelo pomanjkljivo. Urediti si moramo sadne shrambe, ki naj bodo snažne, čiste in zračne ter hladne. Pripraviti si moramo dobre lestve za obiranje sadja, košare, zaboje (večje in manjše) in sadne obirače, da bo šlo spravljanje sadja hitro izpod rok. Izredno važno je tudi, da pustimo sadje, zlasti pozno zimsko sadje, dobro dozoreti. Ne dajmo se begati in ne obirajmo sadja prezgodaj, dokler popolnoma ne dozori. Lansko leto se je v tem oziru v nekaterih krajih delala velikanska škoda, ko se je zimsko pozno sadje trgalo koncem poletja. S tem so napravili ti kvarljivci izredno škodo sebi in drugim. Letos bodo oblasti na to strogo pazile in bodo v primeru prekršbe predpisov o obiranju sadja tudi strogo poslovale. Veliko sadja bomo porabili tudi doma. O tem pa prihodnjič. Lepa tolažba. Žena možu, ki jo priseka proti jutru pijan domov: »Da se ti nič ne smilim! Celo noč nisem zatisnila oči od skrbi.« — On: »Potolaži se, ženka, meni se je prav tako godilo.« Neprijeten sosed. »No, kako ste se imeli na Mirtičevi gostiji?« — »Za nič! Poleg mene so posadili nekega gosta, ki je^ bil škilast ter je venomer grabil z mojega krožnika, misleč, da je njegov.« Uradni jezik. Zločinec, ki je bil obsojen na smrt, je obolel in poslali so ga v bolnišnico. Ko je ozdravel, ga je bolnišnica poslala v jetnišnico s pismom: »Uprava bolnišnice ima čast izročiti kaznjenca N. N. s pripombo, da je isti popolnoma H ozdravel in da se ga lahko obesi brez nevarnosti i za njegovo življenje.« Poznata se. A.: »Lahko mi verjamete: v svoji hiši sem sam gospodar!« — B.: »Verjamem, verjamem. Tudi moja žena je sedaj v letovišču.« Razgovor med prijateljema. Prvi: »Janez se je oženil.« — Drugi: »Katero pa je vzel?« —■ Prvi: »Neko Valerijo Kužnik.« — Drugi: »Iz ljubezni?« — Prvi: »Ne, iz Maribora.« Odrezal se je. Profesor: »Na svetu so tudi ljudje, ki venomer govorijo, čeprav jih nihče n« posluša. Vi tam v tretji klopi, povejte mi kat primer! — Dijak: »Profesor.« Odkritosrčnost. »Ali ni moja žena odlična gospodinja? Kako ti je ugajalo naše kosilo?« »Odkrito povedano, tudi moja žena je dobra gospodinja, a kuhati tudi ona ne zna.« Zanapmtek slovenske catUeicniie Nedavno smo brali v Časopisih, da je ministrski svet odobril rešenje, s katerim se odobri pogodba med Prosvetno zvezo v Ljubljani in poštnim ministrstvom glede eksploatacije ljubljanske radijske postaje. Nova pogodba, ki je bila sklenjena med Prosvetno zvezo in poštnim ministrstvom, velja za 15 let. Prosvetna zveza se je obvezala, da bo v 20 mesecih od dneva podpisa pogodbe zgradila na svoje stroške v Ljubljani novo 20 kilovatno radijsko postajo ter istoCasno v Mariboru 5 kilovatno relejno postajo. Dolgotrajna borba za napredek in razvoj slovenske radiofonije in neprestani napori za izboljšanje ljubljanske radijske postaje so dosegli uspeh; dolgotrajne težnje vseh Slovencev se bodo v kratkem Času uresniCile. Nova, moCnejša radijska postaja v Ljubljani in relejna postaja v Mariboru bosta omogoCili, da bomo Slovenci mogli nemoteno poslušati glas našega radia. Tako imenovani mrtvi pas ob naši severni meji bo oživel, slovensko besedo bodo slišali povsod tam, kjer je doslej niso mogli zaradi šibkosti ljubljanske postaje. Nova, poveCana radijska postaja pa se bo slišala bolje tudi po nekaterih krajih izven mej Jugoslavije, kjer žive naši bratje in sestre in Čakajo, da slišijo po radiu domaCo govorico, domaCo pesem in glasbo. Nova radijska postaja v Ljubljani in relejna v Mariboru bosta za nas Slovence neprecenljivega pomena. Glas naše kukavice bo dosegel prav vse kraje. Izobrazba se bo širila po radi« tudi tam,. kjer do zdaj to ni bilo riiožno.1 Do zadnje koCe najbolj oddaljene gorske vasi bodo mogli slišati glasbo, predavanja, dogodke pri nas doma in drugod, utripanje vsega slovenskega življenja. Vsa dežela bo tako rekoC duhovno povezana med seboj. Naši izseljenci se bodo razveselili, ko bodo slišali pomlajeni glas slovenske kukavice, tujci, ki do zdaj niso slišali naše postaje, bodo občudovali našo pesem, naš jezik, našo kulturo. Se daleč ne moremo preceniti vseh koristi, ki jih bo prineslo izboljšanje slovenskega radia. Ob vsem tem ne smemo prezreti ogromnih stroškov in žrtev, ki jih je prevzela nase Prosvetna zveza. Ne gre ji za materialne koristi, ampak za moralne, za vzgojo in korist naroda in države in v zavesti tega, da služi z vsemi svojimi močmi narodu in državi, 'še ne boji žrtev in truda. Z dograditvijo radijskih postaj v Ljubljani in Mariboru bo postavila sebi in svojemu delu najlepši spomenik. ■ • : . .,i , Delo za izboljšanje našega radia pa mora biti zdaj skrb vsega Slbvenskega naroda. • Vsi, prav vsi moramo k temu delu moralno in materialno prispevati, da pomagamo in skrbimo, da se radio čim bolj razširi med narod, da ne bo kraja in človeka v Sloveniji, ki bi ne slišal naše kukavice. Pri mesarju. »Za božjo voljo, gospa, nikarte govoriti, da je v mesu preveč kosti. Vi imate tudi kosti, jaz imam kosti, sploh vsaka žival ima kosti.« Lepe manire. »Vi imate pa res lepe manire! Neverjetno! Počakajte, poklonim vam knjigo o lepem vedenju. Pa dobro si jo prečitajtel« »Hvala, zelo ste ljubeznivi! Toda kaj boste počeli vi brez nje?« Razgovor s hišnim gospodarjem. Najemnik: »Gospod Klinar, skozi strop našega stanovanja v četrtem nadstropju kaplja voda in to že, odkar dežuje. Koliko časa bomo morali še to gledati?« — Gospodar: »Jaz vendar nisem vremenoslovec k Pozna vzrok. Gospod Viržint pelje svojo taščo v novem avtomobilu na izlet. Ko se vračata, pravi tašča: »Dragi zet, kako da tvoj avtomobil meri cesto kot kak pijanec?« — Zet: »Najbrž je v bencinu alkohol.« Ce ima vlak zamudo. Potnik: »Za božjo voljo, gospod postajenačelnik, kaj se pa to pravi. Ze celo uro zaman čakam na vlak.« — Postajenačelnik: »Potolažite sel Jaz čakam na vlak že skozi dvajset let sleherni dan, pa boste gotovo tudi vi vsaj enkrat čakali.« Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar Mimica Konič: Mlin nad Savo (Nadaljevanje.) »Vidiš, to je tako,« je dejal Tilen in se popravil na pragu. »Ko sem bil mlad tovornik, saj sem ti že mnogo pravil o tem, sem imel doma še ljubo mater. Vsa upognjena je bila dobra ženica, ne morda od let, teh ni imela mnogo, ampak od truda. Saj veš, Jurko, kako živi ubogi tlačan na revni bajti. Ko sem jaz začel tovoriti, ji je bilo bolje, samo škoda, da ni dolgo uživala vsaj malo lepšega življenja, kakor ga je imela vsa prejšnja leta. — Ko sem se nekoč spet odpravljal na pot, prav na Bavarsko smo šli tedaj, mi je podala roko in želela, da bi se spet kmalu videla. Nobenega znaka bolezni nisem opazil na njej. Tovorili smo po Bavarskem in mene je naenkrat obšla zla slutnja, da ne bom nikoli več videl ljube matere. Sam ne vem, od kod se je vzela tista žalostna misel, prišla je in jaz je nisem mogel odpoditi. — Pomisli, Jurko, ko smo prišli domov, res nisem več našel dobre starke; teden dni pred mojim prihodom so jo sosedje zagrebli.« »Čudno,« je zmajal mlinar. »Nič ni čudno. In zato ti rečem, da tudi zdaj nas vseh zla slutnja ne vara in bo nekaj strašnega prišlo nad nas. Morda bo vojna, morda potres, hujši od tega, ki nas je obiskal letos.« »Hujši ne more biti. Saj vendar učeni ljudje trdijo, da se že od. stvarjenja sveta zemlja ni tako tresla.« »No, pptem pa pride kaj drugega nad nas.« V hiši še je začul stok in klic: »Kdo si? Kaj mi hočeš?« Jurko in Tilen sta oba hkrati planila kvišku in hitela v hišo. Mlinarica je stala ob postelji, tako strašno shujšana, da jo je bila sama kost iti koža. Platnena srajca je ohlapno visela na tem živem okostnjaku. Oči so ji bile globoko vdrte, v njih se je slikal nepopisen strah. Kdor je ni poznal, bi mislil, da vidi prikazen. Sin jo je prijel za velo desnico. »Kaj ti je, mati?« je vprašal. Odkar mu je Tilen povedal zgodim o tovorniku Venceljnu, ji ni več rekel »vi«. Mlinarica je nemo gledala sina. »Lezi in zaspi, mati,« jo je silil Jurko. Pomagal ,ji je v posteljo, ona pa je bila še vedno vsa plašna. S skrajnim naporom je zašepetala: »Tam je bil... razločno sem ga videla...« »Kdo?« ■ : . »On,, no.,.« »Nikogar ni bilo,« jo je miril mlinar. »O, bi1 je,« je trdovratno gnala svojo. »Ali, kdo?« »On, tovornik Vencelj...« Jurko je zmajal z glavo in pogledal Tilna. Prosjak se je približal bolni mlinarici in jo hotel potolažiti. »Motiš se, Jerca. Pusti Venceljna, naj mirno spi. Srčni nemir ga je spravil poid zemljo, vsaj zdaj mu ne krati počitka.« Mlinarica,' ki prej ni videla Tilna, se je obrnila k njemu, koščene roke je iztegnila predse, kakor bi se ga hotela ubraniti, zaprla je oči in šepetala: »Proč, proč od mene, Tilen. Ti edini poznaš zgodbo, ki bi morala biti moja skrivnost. O, menila sem, da pojde z menoj pod zemljo, a ti jo boš povedal še drugim ljudem.« »Zoran ve rekaj, ne vsega. On je prinesel Venceljnu sporočilo o tvoji poroki.« »Zoran ve?« je vprašala Mlinarica in odprla oči. »0, spokorila sem se že. Če bi bil moj greh rdeč kakor kri, vendar ga je pokora izbrisala.« »Morda,« je zmajal Tilen. Z neverjetno silo se je bolnica vzpela pokonci. »Pojdi proč, ne maram te videti,« je kriknila. Tilen je vstal in zginil v mlin, Jurko pa je miril mater. Ko je videl, da je pomirjena, je šel tudi on v mlin. Berač je sedel na pragu in si pokrival obraz z rokama, ko je prišel Jurko in sedel na stopnice. »Čudno,« je zmajal mladenič z glavo, »da moje matere ne poišče smrt. Smili se mi, ko tako hira, počasno, neizmerno počasno je njeno umiranje. Pogled nanjo je strahoten; kakor bi vstal mrlič iz groba. Jaz nimam vere v vraže, a vendar se mi zdi čudno, da zanjo ne pride rešitev.« »Veruj mi, prekletstvo tovornika Venceljna ji brani umreti.« »Rekel si, da ji je on pred smrtjo odpustil.« »Toda jaz ji tega nisem povedal nikdar, ker bi se ne izpokorila do konca, če bi to vedela. To besedo olajšanja hranim za njeno smrtno uro.« Jurko je nekaj časa molčal, potem pa je rekel: »Ona je res prinesla prekletstvo v Graben. Pomisli samo na Tineta, ki smo ga pred tremi dnevi pokopali. Vesel, brezskrben je odhajal o4 doma, pa je našel smrt v valovih.« »Ah saj res Tine,« je kimal Tilen. »To je prvi udarec. Škoda zanj. Bil je dober fant.« »Dober in meni je žal, ker sem ga včasih zmerjal z lenuhom in postopačem. To je bila njegova narava, da ni mogel mirno čepeti doma kakor jaz.« »Da,« je kimal Tilen. »In kako daleč od sreče sem jaz,« je vzdihnil Jurko. »Tudi ti?« »Ne morem drugače, usodi ni moči spremeniti poti.« Utihnila sta. Vihar je zunaj divje rjul in zavijal okrog ogla starega mlina. Obema je bilo čudno pri srcu. Tilen ni dolgo vzdržal v tej puščobi, vstal je in rekel Jurkotu: »Tu mi ni obstanka. Dež lije in strašna noč je. Jurko, ali mi ne bi pokazal otepa slame, da položim kosti nanj?« »O, da,« je privolil Jurko. »Na podstrešju stoji postelja, spremim te gori.« Po vegastih stopnicah, ki so pri vsakem koraku zoprno zaškripale, sta odšla na podstrešje. Tilen se je zadovoljno zleknil po postelji in kmalu je glasno smrčanje pričalo, da trdno spi. Jurko se je vrnil v mlin in sedel pod paj-kelj. Spat se mu še ni ljubilo iti. Podpiral si jo glavo z rokama in strmel v tla. Kadar je Jurko tako sedel pod pajkeljnom,. so prihajali k njemu spomini in mu trkali na srce. Tudi nocojšnji večer so se začeli oglašati. Potrkal je prvi na srce in vstopil, Jurkota je pretresel do dna. Pred oči mu je priplavala slika onega jutra, ko so prinesli mrtvega Tineta... Potem je potrkal drug spomin. Mlinar se ga jo ustrašil, s pridušenim glasom je zavzdihnil: »Pusti me, nehaj me preganjati!« A prošnja je bila zaman. Pred Jurkotom jo stal Oton ... Nesrečni morilec Jurko, kako težka je njegova pokora. Padel je v oblast mutastega biriča in ta ga preganja noč in dan. Sredi dela se Jurko zdrzne, pred njim stoji mutasti birič. Med pogovorom ga poišče in ga spomni na svojo navzočnost, zvečer pa pride k njemu in ga začno mučiti. Natančno mu predoči dogodek, nič ne pomagajo mlinarjeve prošnje, mutasti birič ga muči s satanskim veseljem. Mutasti birič ga preganja, a Jurko nima moči, da bi se ga rešil. On ve, da je obsojen v strašne muke: do smrti ga bo preganjal mutasti birič. Bumf, bumf! Mlinar poskoči na noge in pazno posluša. Čuj, razbijanje po vratih se je ponovilo. Mar nocoj ne bo miru? (Dalje prihodnjič.) Naj večji slovenski papilarni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Stanje vlog preko din 420,000.000'—• Lastne rezerve nad din 26,000.000'— Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič)