EQUALITY ^ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." — LETO VL ~ CLEVELAND, 0., PONDELJEK (MONDAY) FEB. 5th, 1923, ŠT. (NO.) 30. Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. Lausannska konferenca se je razbila TORKI SO ZAVRNILI ZAVEZNIŠKI KDČN MIROVNI POSKUS. ()B RAZBITJU SO SE ZOPET POJ A Vil, E VESTI O TAJNEM ZAVEZNIŠTVU MED TURČIJO IN SOVJETSKO RUSIJO, KI POVZROČAJO ZAVEZNIŠKIM DIPLOMATOM VELIKE SKRBI. Lausanne, 4. feb. — Evropskim državnikom se ni pomerilo upestaviti miru na bližnjem, vzhodu. Konferenca. * je bila sklicana za ta namen, je definitivno propadla nocoj, potem ko se je brezupno poskušalo rešiti jo do za-' nJe<*a trenotka, predno je odpibal iz Lausanne vlak, na 'aterem se je nahajal angleški zunanji minister Curzon z a»g?eško delegacijo. Razbit je konference je zopet spravila na površje alar-^stične vesti o taini vojaški aljanci med Turčijo in sov-Rusijo. Neki odličen evropski državnik, ki je igral ^kaj važno vlosro na lausannski konferenci, se je izrazi] ^frram nekemu časnikarskemu poročevalcu pred par ^evi: "Mi stoiimo pred silami, ki se jih snloh ne da točno -^računati. Kdo ve. da li je mir motroč?" , Vzpričo obstoipčeea ekonomskega položaja v Evropi so te neoreračunliive in misteriiozne sil p ustvarile v di-, baltskih krogih rireceišen strah, kajti novsem jasno da ako je Turčija zavrnila noeodbo, ki se zdi zave-zmema? "bodočnost ne more silno skr- Se nobena politična konferenca ni nudila tako prese-1 ■JTCfrvo drnmrti^nib riwnmv oh r.voiem za^iučku kot ^^'ia lausannska konferenca, ki se je vlekla skoro tri Lahko se reče. da je takorekoč vsa zavezniška diplo- _eiio letela za Tsmet pašo, načelnik turške dplesraciie, j '^adevaioč si pripraviti ga !k podpisu potrodbe, toda (f^tpaša se je le uliudino smehlial in odklanial. Deial ie tip" . vsem po vrsti. Ameri'kancem, Angležem, Francozom n titanom. ' ' ------- Ameriški rvrodstavniki. podanik Child. Jos. C. Grew v^odadmiral Bristol so prišli k Tsmet paši danes že na zintrai v prizadovaniu, da r«siid konforpneo > - ^azbitiem. in lord Curzon ie odložil svoj odhod iz lila hr 7<> "ol ure v upa,n?n, da se bo Tsmet oaša pre- y • toda bilo ie vse zaman. razbitja. konferenca se je razbila, ker Turki niso marali spre- ^ . °nib točk v pogodbi, ki obravnavajo z ekonomsko bo- tu v Turčije in pa tudi radi zavezniške zahteve, da ' iJ/ sodne oblasti ne morejo samostojno soditi tuje- \* Cev, 'ki žive v Turčiji, v slučaiu kršitve turških za-) -Hov ) ^ sa .^ratlco' Turki so zahtevali, cjte Pogodbe črta vse one to-te| ' katerih se jih je ho- W k priznanju viseh ^ftvi] 'n koncesij, ki i>h i® na-| a Se ordjšna carigr'ajska Turki so zahtevali, °c)t>n- v ^ ta vprašanja puste hafj ^ *a nadaljno študijo, in da ' 8e v slučaju potrebe po. 1 glede njih zopet obno- 5 ie^01^ vlada ne more spre-' j« ^6°8p°dar8kih bremen, ki jih ' in'la ™rfgrajska vlada, je ' ^eracT*- PaŠ3' kai" Vlada V WQ u delila koncesije na 2 ** t,lr*,des*o. brez ozira na kori-1 S naroda. Nova turška ' je torej zahtevala rla vse tozadevne po- Ki***?*1 f^tg e.t,lre Pravosodja za tuje-'' !^iliV l uržii'. »o Turki končno hIjePriprav,j«l°8t. da dovo-' ^'c^^skiin legalnim sveto-' lf> weuredit turški zakonik Ni hi tudi bili s prej e- I tujezemcev, da se pU uveljavlja pravično, "o na tem, da teh [ ne sme iz-1 brati haSki mednarodni tribunal, temveč da se to nalogo poveri deželam, ki so bile nevtralne skozi vso svetovno vojno. Odklonili pa so brezpogojno in absolutno, da bi imeli tuje-zčrnski legalni svetovalci kontrolo nad aretacijami in domačimi preiskavami, stoječ na stališču, da bi se s tem kršilo suverenost turške države. Zavetniki so predložili Ismet paši nadaljne ekonomske in prav-9odne koncesije še v poslednjem trenotku, toda ta je ostal trdovraten ter izjavi, da Turčija ne mole sprejeti takega miru. I Tuiki so danes podali zavezni-i' kom formalen odgovor, v kate-i rem so opozarjali, da so se strinjali z 80 procenti članov v pogodbi ter priporočali podpis po-■, godbe z ozirom na te člene in da i se ostale člene prepusti nadal'jnim ■ pogajanjem. Toda lord Curzon in ostali za-: vezroiSki diiplomaije tel sugestiije ■ niso hoteli sprejeti, temveč so na-i daljevali s poskusi, da bi Turki i podpisali t>ogodbo v celoti. Po-» aebni uradniki emisatfji so tekali • med hotelom, kjer je bil nast*- Propadanje pravice. KRIVO PRISEGANJE ŽE ČISTO VSAKDANJE, PRAVI SODNIK IZ TEXASA. — ŽIGO. SA POVZDIGOVANJE LA-STINSKIH PRAVIC NAD PRAVICAMI ŽIVLJENJA. Austin, Tex., 3. feb. — Pohlep želje bo brezdelnem življenju ter padanje moralne kakovosti so faktorji, ki so napravili priseganje po krivem že tako vsakdanjo reč v Zedinjenih državah, da je dosega pravice že skoro izklju- i čena. To je izjava, ki jo je danes podal sodnik John C. Townes, ki je že petnajst let ravnatelj pravniške fakultete na teksaški državlni univerzi ter uživa tudi velik sloves kot odvetnik, jurist, pisatelj in pedagog. Sodnik Townes je tako resen v svojem prepričanju, da je navzlic svojim 70 letom odložil ravnateljstvo pravne fakultete ter da je pričel znova s poukom v šoli, želeč priti v čim ožj stik 2 dijaki, ki so odvetniki in sodniki bodočnosti. S poukom v šoli ter s pisanjem j in pradavanji upa storiti svoj del vboju proti'1 nevarnosti, o kateri 'j: prepričan,,.'K ?ror5 rmer^e-mu pravsodnemu sistemu. "'Sodnijam danes skoro ni več mogoče deliti pravice," pravi sodnik Townes. Bil je čas, ko bi bili ljudje raje zgubili svoje glave kot pa da bi po krivem pričali. Toda časi so se premenili. "Splošno znano dejstvo <(je, da je brez zpričevanja prosekucija nemogoča. In kadar prično možje in žene s hladno . premišlj enosti po krivem prisegati, postane (resnično izpričevan je nemogoče. "Treba je precej moralnega poguma za goverjenje resnice, toda tega nam silno primankuje. "Zelja po brezskrbnem in lahkem življenju je vzrok, da odvetniki zapuščajo eticko svojega poklica in da ne poslušajo svoje vesti. Celo splošni javnosti je danes znano, da je večina izpričevanja pred sodišči naprej pripravljena od odvetnikov, in da priče govore povečini le ono, kar jim na-roče njih odvetniki. "Ako je kdo, ki bi moral podpirati ustavno vlado, so odvetniki. Toda mesto tega s0 se številni odvetniki dali speljati; oni postajajo sovražniki sodnij in pravice ter se zvezujejo s sovražniki pravice. "V naši deželi postaja mnenje, da so pravice lastništva bolj svete kot pravice življenja in varnosti za posameznika, z vsakim dnem bolj trdno. Eno z najvišjih sodišč v deželi je v neki svoji nedavni odločitvi odprto izjavilo, da je tako zakonito in da je vse v redu. To je tisti čut, zloben in Uničujoč, ki ga sovražim in proti kateremu se hočem bojevati. "Mi potrebujemo v naših sod-nijah, v našem javnem in privatnem življenju več one nepoktvar-fjenosti :in poštenosti, ki sta bili neprecenljiv zaklad našega naroda pred 35 leti." i njen lord Curzon ter hotelom, kjer so stanovali tu/rški delegat,je do poslednjega trenotka. V bli-iini obeh hotelov so se zbrale velike mlnožice ljudi. Znanstveniki našli bacil, ki povzroča i "flu," ZDRAVNIKI ROCKEFELLER-JEVA MEDICINSKEGA IN-ŠTITUTA SO SEDAJ NA DELU, DA NAJDEJO SRED-STVO ZA UGONOBITEV BACILA. Schenectady, N. Y., 3. feb. — Kot izgleda, bo irfluenca, ki je zadnja leta zahtevala tako ogromne žrtve sirom sveta, kmalu pod kontrolo zdravniške znanosti.— Dr. Simon N. Flexner, ravnatelj Roc.kefellesrjeva inštituta za medicinsko raziskovanje je prišel na dan s presenetljivo izjjavo, da se je izoliralo oziroma našlo bacil, ki povzroča influenco, nakar so se znanstveniki omenjenega instituta takoj podali na delo, da iznajdejo sredstvo za uničevanje bacila in tako zaustavijo oblast te nevarne bolezni, ki se je letos zopet pričela pojavljati v Ameriki. Dr. Flexner daje priznanje za najdbo influenčnega bacila dr. Frideriku T. Gates in dr. Petru Olinskiiju, ki sta posvetila več let tozadevhi preiskali. Dr. Flexner pravi: | > . • . k , "Njijti delo tfe imelo za posledico, da se je našlo neki preje , nepoznan zelo majen bacil, ki se nahaja v nosu in grlu bolnika tekom prvih 36 ur influenčne infekcije." Kot zjavliata zdravnika, se ni našlo tega bacila v grlu osebx ki so zbolele na kaki drugi bolezni • 'iin tudi ne v zdravih osebah. In ko se je s takimi bacili infektira-lo zajce, so se takoj pojavili simptomi influence. Najdba tega bacila j% posebno znnmiva vzpričo dejstva, da se je "flu" zadnji čas začela zopet pojavljati, akoravno ne v tako velikem obsegu kot prejčna leta, i ko je zahtevala na milijone žrtev. Ako se znanstvenikom zdaj še posreči na!jti serum, ki bo uničil influenčni bacil, tedaj ni dvoma, da se bo rešilo na tisoče človeških življenj. Statistika kaže, da je od maja 1 °> 1 0, pa do marca, 19 1 9 u-mrlo na svetu za influenco okrog 25 milijonov oseb. V 1918 je in-fluenčna epidemija pomorila na tisoče vojakov v zavezniških in centralno-evropskih armadah. — Rockefellerjev inštitut je pričel z delom za izolacijo influenčnega bacila pred dvemi leti. Kot izjavlja dr. Flexer je influenčni bacil tako majhen, da za-more iti skozi lončeno posodo, in da ga je komaj mogoče videti z drobnogledom, če se ga tisočkrat poveča. -o-- i PRAŠIČJE OKO NE BO POVRNILO VIDA. Pateraon, N. J., 3. feb. — Novi poskusi z Harolidom Lomono . viezom, kateregtai oslepele; oko je . dr. Morgan nadomestil s jprašič-, jim, izkazujejo, <*a operacija1 ni , bila uspešna in da mladeniču ne bo (povrnila vida. Mladenič je bil | tianes celo manj zmožen razlog čevati med temo in svetlolbo kot , pred tednom dni. Obveze ise bo j odstranilo ® dečkovih oči čez 10 - dni. Lemonovfez, ki je strtar 17 - let, je- iagubil pogled pri igranj« z ralketaimi. Delavska vlada. SENATOR BROOKHART PRAVI, DA SE BODO FARMER- SKE, DELAVSKE iN VSE DRUGE PRODUCIRAJOCE SKUPINE ZEDINILE PROTI KAPITALU. Washington, D. C. (Federaited Press.) — Telkom zadnjih ur debate v zvezi iz Leproot-Anderso-novo predlogo za posojila farmarjem je prišlo med pennsyl-vanskim senatorjem Reeom in senatorjem Brc,dkkartam iz Io-we do debatte, M bi bila farmer-je iz zapada gotovo izvrstno zabavala. V poskusu, da v predlogo spravi vsaj nefeaij dobrega je Brock-hart predliaigal sprejem oddatka, ki dajal farmer jem pravico orgai-nizovati farmersike zadružene banke, ki bi jmele protekcijo zvezne vlade. Kolt je predlolga sedaj, je dejal Brookheart, se farmer-jem ne daje farmerjem kredita za $60,000,000, kajti farmerji bodo morali plačati nazaj vsak cent, medtem ko predloga ,za .podporo pa-robrodnim interesom določa $700,000,000, od katere svo-te ne bodo parobrodni lastniki plačali vladi nikdar niti centa. Ob +'1' izjavi se je dvignil Reed ter dejal: "Senator iz Io-\ve zelo šesto omenja farmerski bldk. Jaz prihajam k »i-Save,- ,ker so poljedelski interesi precejšni, toda nikdar se me še ni povabilo k temu bloku. Bil bi senatorju iz Ioiwe zelo hvaležen, če bi me razsvetlil o tem farmerskem bloku in mi povedlal, česa želi." "Jaz bom na to odgovoril" je odvrnil »senator Brocfklhart, |da bi najbolje storil, tedaj bo Pennsylvania zastopana v tej zbornici nekega dne še po kom drugem, poleg njega, kajti farmerski blcik je resno na delu in ima tudi v Pennsylvaniji dosti pripadnikov. "Jaz pripadam k bloku bivših vojakov," je nadaljeval Brook-hart," in ta blok, skupno z delavskim, farmeslkim jn meterin-skiim, tvorijo poglavitne bloke te dežele. Jaz sem mnenja, da je teh blokov dovolj, da ipvolijo večino svojih zastopnikov v senat in poslamsko zbornico in t0 bodo tudi napravili v bližnji bodočnosti.' ''Ako senator iz Iowe misli reči, da se bo konigres razdelilo v stanovske skupine," je odvrnil Reed," ki bodo dolžne zvestobo osebam gotovega poklica, tedaj upaim, dlai ne bo nikdar prišel dan, ko bi senat postal sovjet takega opisa. S tem se je poskusilo v Rusiji iin prišel je polom, ki je neiozgiben z vsakim takim poskusom. Tudi Nepristranska 1; gai v North Dakoti je napravila tak poskuis." "Edini nasprotniki mejega a-mendmenta k predlogi so oni, ki pripadajo k Nepristranski ligi Wjaill Streeta," je odvrnil senator Brookfheart. ''Farmerji .bi ga radi imeli." -o- — Ker ni hotel na polica-ievo povelje ustaviti svojega avtomobila ter je mesto tega še hitreje pognal, se bo i moral danes zagovarjati nred sodnikom Wilson Re-ddnger iz 1621 E. 85. St. Re-dingerju je velel policist 1 Klussen na E. 24. St in Euclid Ave., naj počaka, ko pa ' ni hotel, se je podal za njim ter ga dohitel. FRANCOZI NASTOPAJO Z BAJONET! PROTI PREBIVALCEM HiA. NEMCI ZANIKUJEJO VESTI, DA SO PRIPRAVLJENI NA PODAJO. — LLOYD GEORGE PROTI ODPOKLICU ANGLEŠKIH ČET OR RENl Coblenz, 3. feb. — Francoske čete so daines grozile z bajoneti ter so danes opoldne nastopili s puškinimi kopiti proti množici, broječi 3,000 oseb., ki je prišla protestirati pred poslopjem visoke reinske komisije proti deportaci-ium nemških uradnikov. SNemški otrok ubit. Duisburg, Nemčija, 4 .feb. — Danes je bila po nesreči ustreljena iz francoske puške neka mala nemška deklica, neka druga pa raniena. Nesreča se je pripetila, ko je neki francoski k or p oral po stopanju no stopnicah, vodeče na neki most, padel, pri čemur je puška oadla z njegove rame in se sprožila. General Deeroutte je staršem otrok poslal izraz svoiera obžalovan ja. Okunaciiske oblasti so prevzele tudi vodstvo pogreba ubite dc-klice ter bodo skrbeli za n jeno družino. Korporala je nesreča tako razburila, da je poskusil izvršiti samomor. Nemci zanikuieio vesti o kapitulaciji. Berlin. 3. feb. — Nemške oblasti so nocej zavrnili trditve francoskih okupacijskih oblasti, d? se ie nemška rezfetenca v Ruhru pričela nodaiati in da se ie noto. ki i jo je poslala Nemčija pretekli petek reparaciiski komisiji, nanačno tolmači. Francoski listi so zadrre dni j pvvtiesH veftv; V.n ■ \!c: .. čiie kažejo, da nemški poeum j pada in da je nota n^ reparacij-sko komisi jo znamenje popolne j podaje. \i t J • -i Nemške oblasti so nad toza- j devnim pisanjem zelo razburjene. da se je podalo formalno iz-1 javo, zanikajoč trditve Franco- j zov, da nečejo imeti s Francijo ; nikakega opravka, dokler ne iz- j praznijo Ruhr. Resnica je, rja vesti iz zapadne nemške meje prav nič ne kažejo, ! da je pasivna rezistenca Nemcev i končana. Sicr je resi da se je železničarjem naročilo, da vzdržijo ' promet med mesti okupiranega j ozemlja, toda ta promet je potreben za oskrbo živeža .za civil- ; no prebivalstvo nemških mest. Geslo nemške vlade za prebi-vastvo ob Reni je: "Stojite trdno celo proti francoskim bajonetom." Lloyd George proti odpoklicu čet London, 3. feb. Bivši angleški premier Lloyd George, ki 'je navzlic svoji umaknitvi iz aktivnega političnega vrveža, ena izmed odličnih državniških osebnosti, je nocoj dospel v London iz Španije z naslednjim mnenjem o mednarodnem položaju: Angleške čete ob Remi se ne smejo odpoklicati domov. Francozi so z okupacijo Ruhra ustvarili velike neprilike v bodočnosti za ves svet. Ameriški pogoji za poravnavo angleškega dolga so zelo trdi in b i se bilo dobilo boljše, če bi se malo počakalo. Lloyd George sfe je mudil na španskem od novembra, in si je tamkaj jako utrdil svoje zdravje. Izjjavil je danes, da pričakuje koncem letošnjega leta P«ti na obisk v Zedinjene države. Da njegove popularnosti še ni konec, je dokaz, da se je zbraJa velika množica ljudi in ga pozdravila, ko je na Laddington postaji stopil z vlaka. Novo streljanje na Nemce? Berlin, 4. feb .— Glasom nepotrjenih brzojavnih poročil iz Ingelheima 30 francoske čete tajn-kaj ustrelile na skupino nemških i iXeleznifiarfev ter jih devet ubile. : Primerila se je kolizija dveh vla-! kov, k sta bila natovorjena s koksom. Francoske čete, pod ka-| terih nadzorstvom se je nahajal ]'vlak, so ustrelile na železničarje j v prepričanju, da se je koliziia primerila namenoma. Koks je bil I inamenjen za francoske topilnice j v Lorraine. Nemški strojevodje riskire.jo življenje. ! Berlin, 3. feb. — Danes je več ! nemških strojevodij riskiralo svo-! ja življenja, ko so pripeljali s j premogom otovorjene vlake sko-j zi francosko črto v neokupirano j ozemlje. Količina premoga, ki ^e ; ga je vtihotapilo na ta način pre-; ko ruhrske meje, je neznatna, to-; da francoske oblasti podrobnosti ' o dogodki skrbno varujejo. --o-1 Dr. Grant vztraja, NE ODSTOPI OD IZJAV, KI SO POVZROČILE SPOR S CERKVENIMI OBLASTMI. New York, 4. feb. — Dr. Percy S. Grant se je danes {ponovno postavil na branik svojih načel in švojeiga verskega liberalizma, ki je izzval tako Veliko razlburjenje v višjih krogih protestantske e-piskopailne cerkve. Dr. Grant sicer danes v svoji pridigi ni nikdar direktno, imenovial škofa Mamninga, toda njegovo govorjenje je bilo vseeno polnoi izzivanja in celo zasmehovianja. Dr. Grant je z najbolj indirok-tnimi besedami, toda nadvseučin-kovito obdelai prdvsem vprašanje breamiadelžnega spočetja Marije, akrcng katerega se suče prav za prav ves spor. "V starodatvnih časih," je dejal dr. Grant, "je obstojala vera, da so sploh duhovi očetje viseh otrok. To vero so zavrgli vsi inteligentni ljudje, izvzemši en posebni slučaj." V drugem delu pridilge je dr. Grant dejal: "Jajz nisem postal duhoven, da (Dalje na 4. str.) STRAN 2. ** "ENAKOPRAVNOST ^ FEBRUARY 5th, 1923,^ 11 ■ . i_ ... 1.1 —.. " * *' *-t ' ■ "E nakopra vnost" ISSUED KVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND KOUPAT8 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ^ ii i ........ Owned awl ftblished by: THB AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING Sk PUBLISHING CO. fi«t«efl» PUc« of the Cort>or«tlufc__<418 ST. C LAIK A VB. SUBSCRIPTION KATES: By Carrier .......................1 Tear MJ50. 6. bo. K.00. I wo. 82.00 Cleveland. Colliawood. Nevrbursh by mail.......1 rear »6.00. 6 mo. $3^0 3 mo, 32.00, Uaited States ......................1 year UM. 6 mo. 2.75 J »o. «2.00 Karcpe and Canada .......................... 1 ve*r ?7-50' 6 mo- POSAMEZNA ŽTKVILKA S.___SINGLE COPY le. _ Laatme in iadaU » Ameriako-Jusfofiovanska Tukovna Dražba. 6418 ST. CLAIR AVE. »..., _ .««.j>i«« offiaw nt odenvoro« a* grwiaittv a» wpravaittro. CLEVELAND, 0„ PONDELJEK (MONDAY) FEB. 5th, 1923. Princeton 551_Randolph 5813 PREMESTITEV TURŠKE PRESTOLICE. Angorska narodna skupščina je sklenila, da neha biti Carigrad prestolica Turčije ter da ga v tej vlogi zamenja Angora. Zastopniki tujih držav se bodo pozvali, da nremeste svoj sedež iz Carigrada v Angoro. Še pred svetovno vojno so nemški vodilni činitelji prigovarjali Turčiji, naj prenese svoje težišče iz Evrope v Azijo. V Berlinu so tudi zastopali tezo. da je Turčiji posest notranjih balkanskih držav, bolj v škodo tako nasprotni zmagovitim balkanskim zaveznikom kakor n. pr. na Dunaju. Izgubo balkanskih dežel 1. 1912,—1913. so smatrali kot ozdravljenje, kajti da teh pretečo netur-T-kih, slovanskih ter grških krščanskih predelov, ki so manifestirali tako trdovratno upornost napram turški vladi nikakor ne bi bilo mogoče trajno držati, o tern V. Berlinu, kjer so vendar pravilneje ocenjevali silo .nacijo-lialne ideje, nifeo bili v dvomu. Nemci so tudi svetovali, naj Turki preneso svojo prestolico proč od Carigrada, ki je tako izpostavljen internacionalnim vplivom, kam v notranjost Male Azije, kjer naj se na temelju čisto turškega nacijojnalizma restavrira Turčija in preobrazi v rao-Jorno narodno državo. Danes Turki izvršujejo ta načrt. Ne mislijo sicer re-»:i;nirati na svojo pozicijo ob ožinah; borba za vzhodno Trakijo je celo pokazala, kako trdovratno se mislijo držati ob Carigradu m Dardanelah. Toda Turki mislijo nadaljevati delo notranje obnove svoje tako temeljito zmanjšane države, 'zato se hočejo tudi v bodoče otresti kvarnih vplivov carigrajskega velemesta, kjer se s toliko strani, internih in vnanjiL pletejo intrige v sleherni državni zadevi. Kakor je Angora izvedla regeneracijo premagane Turčije, tako naj vodi delo preporoda še nadalje, le na lastno narodovo moč oprta. Morda Turki ne mislijo le^ia notranjo obnovo svoje države, morda mislijo tudi na zopetno zbiranje razkosane Turčije. Doslej je bilo opazovati le revandiciranje onih obmejnih predelov, v katerih tvorijo Turki vsai del prebivalstva. Tak n. pr. so dosegli od Francozov odstop Kilikije in severnega pasu Sirije, od Rusov zapadni del Armenije, Grkom so zopčt vzeli zapadno anatolsko obrežje, od Angležev pa zahtevajo mosulsko ozemlje v severni Mezopotamiji. De tu se, če ne v polni meri. pa vsaj deloma, lahko sklicujejo na narodnqjst.no načelo, preko tega pa bi iih mogel voditi le konfesijonalni princip. Ako ostane V Združenih državah je še mnogo neobde-lovane zemlje. Skoraj en bil j on akrov, torej malone polovica površine kontinentalnih Združenih Držav, obstoja ,iz ledine — neobdelovane zemlje. Štirideset m'iljonov akrov izmed te ogromne ledinaste po vršine je popolna puščava, drugi del so presurovi za poljedelstvo in nekaj le površine je pokrito 3 nerodovitno prstjo. Ostanek te neobdelovane površine je večinoma sposoben za kako vrsto poljedelstva. Od neobdelovane oral-ne zemlje skoraj 270 miljonov obstoja iz gozdov, rovt, zemlje, ki potrebuje osuševanja ali pa namakanja, in drugih neobdelanih zemljišč. Skoraj 500 tmiljonov akrov se nahaja v zapadnih polu-' puščavah in je primernih le za pašo. Ne manjka pa primernih ze- i mliišč za onega, ki bi hotel orati i ledino in razviti farmo. V jaki zanimivi brošuric.: (fur- : mers' BuUgtjfi No.' 1271), j je izdal U. S. Depšitment oi griculture, se navaja kje in k zenflja je še na razpolago zn cm ki nameravajo obdelovati jo v farmo, in kake okolščine, prednosti in težkoče so s tem spolje-ne. Povsod je najti polno ljudi, ki so zgubili mnogo denarja in časa v poskusu, da bi se naselili v kraju, kateremu se niso mogli prilagoditi. Tudi med našimi ljudmi imamo veliko takih slučajev. Namen brošurice je, da se morebitnemu naselniku pomaga, da bi se izognil takim pomotam. Dasi. brošurica polaga največjo važnost na še neobdelovano zemljo, ni njen namen, da bi odvračala pozornost od nakupova-, I rja zemljišč v že razvitih pokra-' jinah. Farmer, ki hoče kupiti razvita polja, bo"vedno našel prilik« za razpečavanja svojih pridelkov, in lažje je njemu izbirati farmo, kot farmerju. ki hoče orati se ne-poskušeno ledino. Ledina ob kralju obdelovanega ozemlja stane veliko manj kot zemlja iste kakovosti v razviti pokrajini; v pTemaganju divje narave je neki element pustolovstva in svobode, ki prija mnogim osebam. Na drugi strani je riziko dostikrat velik; treba dostikrat iri do štirih let. dokler se obdelovanje izplača, im nekje treba živeti daleč od vsakega komforta j človeškega sožitja. Ako pa človek kupi že razvito farmo, utegne že iz cene soditi, koliko sme iz nje pričakovati. Potrebščine so že na mestu, razpečavanje pridelkov je že u-stanovljeno, prosvetne in druge usto.nove so v bližini, farma je že v obratu, in že po prvi žetvi, fat-mer lahko pričakuje dohodek na vloženem denarju. Človek ki nima veliko denarja Za nakup farme, ima na izbe-to. J> i malo poljedelsko skupino vm pokrajihi, moir: "H -čs - z njivatfli, vzetimi š?' pa da - nabavi več- mir naj pjiluk- • , x4-* mi. hr : , KO ' OČNUI pl- jonirskega življenja m da mu bo treba čakati dolgo, prodno mu investirani kapital postane dobičkonosen. Naš narod v Ameriki je večinoma prišel iz kmetij, in je naravno, da bi mnogi radi šli na farmo. In kdo bi ne dal prednost življenju na farmi pred pred ži-votarjeinjem v- tovarnah in rudnikih? Mnogi izmed nas so tudi uspeli kot farmarji. Dosti pa jih je tudi, ki so se, radi nepoznavanja prifik ali ker se niso obrnili n-a pisavo mesto za nasvet, spustili v vratolomna poljedelska podjetja. za katera niso imeli ni organizacije. ni priprav, ni zadostnega kapitala. L - I i H I JI I I—LL- -» J V prihodnjih čl an kili bomo radi tega razpravljali o nakupovanju nerazvitega zemljišča, pri1 mernega za farmer je, toliko v kolikor se tiče javnega zemljišča, kolikor tudi zemljišč, ki jih ponujajo na prodaj razne takozva-ne kolonizacijske družbe. -O- Ruhrsko ozemlje. Nahajamo se morda neposredno pred izvršitvijo sankcij, pred zasedbo Ruhrskega ozemlja s strani Francozov. Da je v Berli-nv vzpričo radikalnega postopanja Francije nastala panika, je razumljivo. ak0 si predočimo velikansko ulogo Ruhrskega ozemlja za nemško narodno gospodarstvo. n Ruhrsko ozemlje ima svoje ime po reki Ruhr, ki teče po sredi tega rudarsko in industrijsko tako odličnega predela. Sicer pa uprava tega mena ne pozna, kajti imenovano ozemlje pripada deloma provinci Westfalen, deloma provinci Porenski (Rhein-provinz), ki sta obe del Prusije. Ruhrsko ozemlje je eden prvih rudarskih in industrijskih predelov v vsej Evropi, da na vsem svetu, v Nemčiji sami pa se gospodarsko ne more z njim primerjati noben drug koš države. Ilustriramo naj to s par številkami. L. 1913 se je izkopalo v vsaj Nemčiji 190 milijonov ton črnega premoga, od tega v Ruhrskem Predelu 114.5 mil. ton alf 60 odstotkov. Vrednost te navedbe pa se še bistveno poveča, ako pomislimo, da (je Nemčija izgubila od svojega premogovnega ozemlja lotarinški in saarski prede1, skupaj 16 mil. ton, in pa Velika večino gorn'jesleskega okrožja, tn je 344 mil. ton. Poleg ruhrskega premoga je -ostalo Nemčiji le 25.1 mil. ton v ostali dr zavi.' Produkcija se je seve.- gK W.r» mm f. j v-act V.\>tnc; zmanjšala. pa rhzmerja ne spfeineni. -Nad 84 1 odst. črnega premoga dobiva dta- ■ nes nemška industrija z Poruhrja, . Sličn0 ;je z železno rudo. Let? j 1913 je produciralo Poruhrje 43 ■ odst. celokupne (množine sirove- - ga železa, kar pa je še tehtneijše, - ako vzamemo v poštev, da je t Nemčija izgubila od ostalih 5 7 - odstotkov okrog 20 odst. v Lota- - ringiji, 13 odst. luksemburške i provenience, 7 odst. v Saarski i kotlini in 4 odst. v gornji Šleziji, - skupaj nad 44 odst. i Ako preidemo na industrijo, - vidimo isto razmerje; 53 odst. - sirovega jekla v Nemčiji je pro- - izvajalo Poruhrje, od ostalih 47 - odst. je izgubljenih tiad 37 odst.! Vsa železna industrija je tedaj Turčija v narodnem okviru, je zelo mogoče, da bodo mogli izvesti moderniziranje države in ustaljenje državnih meja. Za balkansko državo ,ic gotovo zelo pomirljivo,'da se koncentrira Turčija na Azijo, iri da zavestno poleži težišče svoje države na anatolski turški narod. S tem se hote ali nehote odreče aspiracijam, igrati kako vlogo v politiki balkanskega polotoka. Angori 'bo vsekakor Balkan bolj oddalen nesro hi bil Carigradu: eventualne ekspanzi-v.e težnje se bodo od tam obračale proti arabskemu jugu, ne pa proti zapadu. Sicer Jugoslavija ni direkten sosed Turčiji in tudi sicer nima ravno strahu pred državo, ki ima na vsem svojem sedanjem teritoriju okroglo 12 milijonov prebivahtva, toda jugoslovanski muslimani se bodo tem preje vživeli v nove razmere, čim dalje bo do Angore. Tn v balkanski politiki se potrebuje čim manj vnanjih in-trigantov. f j j i | i v ^ * ; i j : * # i j i i - - . 9edao koncentrirana v ogroženeni r ozemlju ob Ruhri, več nego po- j lovica: vseh železnih fabrikatov s celokupne nemške železne in ko- 1< vinsike industrije prihaja iz Po- L ruhrja. \ Kaj tedaj pomeni izvršitev san- r kcij za nemško gospodarstvo, 2 nam postane ob teh številkah s precej jasno. Glavni kraji, k se menujejo te dni in ki pridejo za okupacijo v I prvi vrsti v poštev, so seveda c središča rudarsgega in zlasti in- t dustrijskega življenja. V prvi vr- f sti je Duesseldorf, ki leži ob Re- i nu in je zelo važna ter živahna < Inka za rečni promet. Ima že t 400.000 prebivalcev ter se odli- < kuje po cvetoči železni in kemič- < ni industriji; svetovni sloves si ) je pridobil s svojo slikarsko aka- ' dem'ijo in iz izdolovanjem barv. 1 Essen je istotako dosegel svetovni sloves, toda po drugačni za- 1 slugi; Kruppove orožarne sa po- l stale največje morilne tovarne na < svetu, sedaj pa so največja izde- 1 lovalr.ica jeklarskih izdelkov in najrazličnejših malih in največjjih : strojev. Fssen ima tudi že 438,- : 000 prebivalcev. Bochum je isto- 1 tako železoindustrijsko središče a je s 143,000 prebivalci prece; 1 manjši. Obe mesti ležita nekako sredi Poruhrja blizu reke same kije tudi potom kanalizacije pri-Tejena za plovni tovorni promet. Velik je še Dortmund s 296,000 preb,' Dvojno mesto Elberfeld-Barmen s 315,000 preb. pa je pretežno zaposleno-s tekstilno industrijo. Poleg navedenih mest pa je še cela vrsta mest in velikih krajev, ki štejejo po mnogo desettisočev liudi, mnogo čer 100,000. Za vzdrževanje miru in reda v tako velikih središčih bo treba vsekakor dokaj močnih posadk __aH_U- H ) ' j; ^ i V nedeljo 7. januarja se je po leg oficiainih zastopnikov zbral-dokai občinstva v slavnostni dvo ra'ni ljubljanskega vseučilišča, dr bi prisostvovali predavarVju sor bonskega profesorja slavista, go spoda Emila Haumapta, ki je že kot oseminštiridesetletnik prepotoval našo sedanjo kraljevino. Da našnji naš gost, ki se vrača na z?v pad iz Beograda preko Zagreba, , je drugi najstarejši zastopnik slovanskih študijev med Francozi. 1 torej takoj za 80-letnipi Loui-I som l.egerjem . G. Oton Župančič, prvosednik j francosko-sIoVenske organizacije ! v beli prestolici, je otvoril dopol-danico, pozdravil odličnega uče- njaka ter omenil zasluge; kj' jih je pridobil ta naš prijatelja sobito med svetovnim pokolp^® ko je z besedo in s pismom w kor tudi z osebnim vplivom i®' vzbuditi pozornost zapadne :,J0V' nosti na jugoslovanske težnje -znal izzvati dejansko pomočvsfr ski. tM Zahvalivši se za sprejem je ^ vornik poudarjal, da je prepr<* popotnik, ki prihaja neshižben® da bi se na licu mesta poučih naših prilikah in neprilikah. prijetho-zaokroženem sestavku51 ie gibal zlasti okoli dvomljive'0 čke: Je. h Napoleonov in fa? coski vpliv na Ilirijo samo ^ čajen? Da je namreč franco* okupacija naših dežel več ^ majij vzbudila narodno zavest utrdila narodno stremljenj tem so si vsi Južni Slovani e^'1 Predavatelj je spremljal PrI,L dni razvoj mladega Bonap3'1' katerega je od nekdaj vlekel n* gon proti vzhodu, zlasti P1!* Grški ter domačiji Aleksan"' Velikega. Kri ni voda. Na K" siki so bile grške kolonije in ^ žilah velikega vojskovodje s® bržkone pretekalo tudi neika] lenske krvi. Kot artiljerijski P°r čnik je čital dosti zgodovin0' filozofijo 18. stoletja. Tu >e. cer ni dokaj poučil o Slo^ kvečjemu o Poljakih je izve kaj več, a pojem je imel dranski obali. Dubrovnik i?1" bil otrok med morlaškimi bari". To zanimanje za dali"'10 sko obrežje, sad slovstvenegs kritja, ki je prišlo romanj in germanskemu svetu od a*3 j Fortisa, pa je bilo seveda bolj • mantično. Realistično pa je posta?1 ■ njegovo zanimanje^ io se J' bitki pri -SlaVkovefm sklenil Pa) ski mir. Ker je Anglija . vala na morju, je hotel . 1 • odpreti Franciji p01?'«! I ient po ai hem, po Da^n^^H |. . 1. 1809 osvojil l iSokrajine. Med Vojaško-pol1'1 • mi vazlo"i je bil tudi ta, ^ kazalo prehiteti Rusijo, bistela misel na združiteV; ^ njenih provinc in Cme gor* no drža vb. Razen 'tega lHpjj on ni nič zaupal avstro-zvezi. Sicer pa mu je Kal'3 : dže v neki poslanici rekel d3 - vsi jugoslovenski rodovi , 1 plemena, dočim so Ogri njij1 1 - protniki tor oporniki AvstTiJc • 'to je bržkone mislil- Korsic0^ - jebil kaj nagel pri svojih P v • j jih, kakor ga označuje tale , - dota: Ko Napoleon zaja^ nja, priči^o delati most; k" v jaše, mora biti dodelan, j V poprej razcepljenih J*?! - je zavladala enotnost. Uow I (Dalje na 4. str.) ...........................................................................................m........»iikjbiwhhiiw^ 1 ^.iiniH»i«iiiiHiiHiiHiini«Mi«initiHiH*iiHiauwHiH«n^ | I § KAKI. MAY: 1 | !j winnetou ji RDEČI GENTLEMAN S == H H i ......................................................................................... š fjIlllllllllliailHIlllllllIlHIlIHHIIIUIIHIIIlimDmilllBHHMH......IIUIIIIIIIIIIIKlIllllMIlUlOllllliMimrilllMIllllHUlI^ Zatem -gleda riukaj časa po luknjah, "obrača železo 11a -vise strani m ga pome rja na zadnji strani cevi, ktero je bil pravlkar odložil. Kcnečno pravi: "Da, skrivnost je; a jaz vam jo vendar zaupam, ker misliim, da znate molčati, dasi ste v moji'h očeh fereenhorn — (kot bi bil vlit; zato vam hočem povedati, kaj bode. Iz teiga bode puška repetirka na petindvajset strelov." ''Nemagdiče!" "Držite jezik ;za zobmi! Nisem taik tepec, da bi izvrševal nekaj nemogočega." "Saj morate vendar imeti shrambice za petindvajset strelov!" *'Te tudi imam!" ''Pa bodo velike in nepripravne ter bedo samo ovirale.' "Samo jedna shrambica; ne ibode ovirala prav nič. To železo je shrambica." "Hm! Ji z ne razumeim prav za prav vaSe obrti; kako bodd pa s toploto? Ali ne bode cpv prevroča?" rf'Kaj še. Snoiv in ravnanje s cevjo go moja skrivnost. Sploh pa — ali je vedno potrebno vseh petin-d vaj eat strelotv po vrsti izstreliti?" ' "Telžika" 'Torej! Iz tega železa bode kroiglja, ktefa se bode vrtila; — petindvajset lu'klenj pa bode za jiedjtfiijco število patron. Pri vsakem strelu se obrne kroglja ta- ko, da pride prihodnja patronai v cev. Dolgo število let sem premišljeval; a ni se mi hotelo posrečiti; sedaj pa, kaikor kaže, bode vendar nekaj. Sicer pa sem kot dober puškar na glasu, a postanem še slaven, zelo slaven, in bodem zasluzil veliko, zelo veliko denarja." ; "In slabo vesit zra/ven!" On me opaiziuje nelkaj oasa ves prevzet; nato pa vpraša: > "Slabo vest? Na kak način?" "Ali mislite, da morilec živi brez slalbe vesti?'' j "Zouridls! Hočete li morda r*e$i, da sem morilec?" "Zdaj še'ne." "Ali da pcisitanem morilec?" Da, kajti pomagati pri umom je prav taiko hujlo, kot moriti." • J ( "Naj vas vrag odinese. Jaz se bodem varoval pomagati pri umoru." , - i ." "Ne pri jednem, ne pri več." ■"Kalkc,? Jaz vas ne razumem." | "Oe vi izigotovite puško na petindvajset strelov in jo izročite kakemu lopovu, začelo se bode v .prerijah, pragozdih in gcrskiih votlinah praivo klanje; streljalo se bode uboge Indijance kot cqpote in v nekaj letih ne bode ncfo'enega več. Ali prevzamete to na svojoivest?" • ' j J On me srepo pogleda, a nič ne odgovori. "In če bode zaimogel vsakdo to nevarno pušfco dobiti za denar, bodete jih gotovo v .kratkem predali , na tisoče, a iztrebljeni bedo bivoli in vsa divjačina, Ifte-ra služi Indijancem za hrano. Dobilo se bode stotine pustolovcev, kteri bodo šli obe,roženi ® vašo puško na zapad. Claveišika in živalska krj bode tekla v potokih; v kratkem bode t'ai in ona stran Skalnclja gero^ja oropa/na vsaceiga živega bitja. "'s Death!" vzklikne. "Ali ste res prišli/ jSeld iz Nemčije?" "Da." "In niste bili še nikdar prej tukaj?" "Ne." "V divjem zapadu tudi ne." 'We." "Torej popolen greenhorn. In vendar ima ta greenhorn toliko besedij, kot bi ibil praded vseh In-diajncev in kot bi živel ki kaj že pred tisclč leti. Clo-veče, ne domišljaj si, da ti mene učil. Tudi če bi bilo tako, kot pravite, bi mi, nikdar ne prišlo na. misel, ustanavljati celo tovarno za piušike. Jaz sem rad sem, pa tako tudi ostanem; ne čutim prav nobenega veselja, ubijati se z delavci.' "Vendar pa zamorete svojo iznajdbo patentovati in potem prodati. Na ta način si pridobite denarja." "De potrpite, Sir! Do sedaj sem še vedno imel, kar sem rabil, pa mislim, da bodem Za naprej brez patenta preskrbljen z vsem potrebnim. Zdaj je pa', najbolje, da se poberete lepo domov. Nimam prav nobenega veiselija poslušati petje ptiča, kteri se šele uči odpirati kljun." Meni ni niti na mis'el prišle,, da; bi mu zameril te trde besede; on je bil že talko; poznal sem,ga dobro in sem tudi vedel, kako misli. Imel me je rad in bil sem trdno prepričan, da bi me podpiral, kjer bi mogel. Dam mu desnicoj ktero mi krepko stisnef in odidem. Gotoyp nisem slutil, kako važen je bil ta .večer zame; kdo,,bi si mcigel misliti, da bode kdaj ta težka puška za .medvede, ktero je imenoval Henry star Gun in pa še ne dodelana Henry jeva repetirka : ilgrala v mojem /ivljenjiui talko važno ulego. Veselil s epa £'e druzeiga'jultra, kajti jaz sem že dostikrat in dobro streljal ter bit popolnemu prepričan, dai bodem skušnjo pred mojim starim. Čudnim prijateljem dobro prestal. ' i • i ZjutrAj ^ient pri^d tocho' ©b 6.' ufi- k otmwu On me je že čakal, dal mi roko in rekel z ironičnih' | hljaijem na u'stnih: "Welctme, Sir! Kako delate zmagonosen ^ Ali res mislite, da zadenete steno, o kteri sef j včeraj pravil ?" • "Upam vsaj." "Well, bodemo talkoj vhleli; jaz vzamem fjf lažji puško, vi pa nesite puško za medvede; nie I namreč ne da vlačiti takega bremena." Obesi si lahko d(vo;evko čez ramena, jaz iflfSJ mem "stari gun", kterega ni hotel on nesti. Ko;1... va na strelišče, nalbaše obe puški in izstreli " J avojo dvoce.viko. Nato pride puSkfi za medvede 11® J Ker j p niacm poznal takp dybro, sem zadel s,® strelom baSf 'rob črno' zaznamotvaneglai cilja; ST strel je bil že boljši; s tretjem pa sem zadel l®s| 110 v sredino, a vsi poznejši streli so šli skozi tretjega strela. Henryjevo začudenje je rastlo0.^ la do strela; ko sem poskušal še na divocevki z kim uspehom, zaklicali je: ? "Ali ste s hudičem v zvezi, Sir, ali ste J We&tm'2Ti. Še nobenega ;reenhorna nisem vid®| j tako streljal." JM'^" "S hudičem nimam nič opravka, Mr. HenO' J odvrnil smejoč. Od take r.veze ne maram sp'^fl sar vedeti." "Potem je pa vaša r.nloga, day vaša dolž^y postanete westman. Ali nimate nič veselja j "Zakaj ne!" Jfl "Well, hočemo, videti, kaj se sploh da lTf] iz igreenhorna. Jahati znat p tudi?-" "Za. silo," jii ; "Za silo? Hm! Tfarej ne tako dobro kot st^J "Pshaw! Ksj ipa je jahanje! Skcčiti v-sedliM težje. Kadar sem v sedlu, me pač ne spravi I raiz sebe." .i , CD4I3® priboiJujič.) . • . H • .FEBRUARY 5th, 1923. | Josip Kostanj evec. I VID DOBRIN. "ENAKOPRAVNOST' STRAN 3 "Uh, res je; prav praviš. Toda pravijo, da bode težko kaj iz njega," "Kar je, pa je! Meni se si-cersmili, pa dober človek je bil!" "Sam vrag vedi, da je ona morala prav tisti dan poklicati Mi-la71a k sebi. Ali ni molgla sama stqpiti v prodaj alnico ter si tam ogledati vzorce ? Cemu jih je m> ral donesti ravno ta cepec!" "Ljubi moj, usoda!" Diurnist je zazeval, da se mu je videla škrbasta g'ornja čeljust, ter zevajoč vprašal: "Toda, povej mi še enkrat, kako je vse to bil°. skoro sem že pozalbil!' 'Kako? Saj veš, na Dobrina Kem imel vedno neko piko, ker me ie v prejSnjih časih tako predal in tuldi pozneje toliko, da ^ je odzdravil. Kaj takega ne Prenašati moja narava. Uh, ^ko bi jim hofcel pokazati ta-^ vihonosnikom, ako bi imel Hj meči! — Vsakikrat, ko sem srečal Dobrina, me je pogrelo v Praih, in vedno sem želel, da bi Vendar enkrat iaginil iz Dolge-A tedaj sva bila nekdaj ^Paj z Milanom Vejačean. Rav- Je bil pred nekoliko dnevi pri-. od vojaških vaij, kaimicr je bil poklican kot reservni čast-Sam vrag vedi, kako so mo-™ takega cepca napraviti za po-. J^nika! Bil je tisti dan silno me-anholičen i« vzdiihiaval venomer. siva v feostilnici, in on je v'1 kakor bi izlival' na apno, in iiiiiaiiiiaiiiiwiiiwiiiBiHWiuiwiiniiiiBiiiiBiii«iiiia»i'« je 11 gladil, poklaclaje ga vrti ctrnge j c obleke... j Še ni dobra dokončal tega svo.'s jeiga dela, ko nekdo potrka. ' "Ah, ali si že tukaj?" vzklik- k ne adjunlkt, ko je vstopil prišle;. t "Dragi moj, jaz sem vedno to- ^ čen, saj me poznaš!... Zdaj je ^ štiri. Ob šestih gre vlak, nima- E va torej Bog vedi koliko časa. — Ali, moj Bog, kakšna vročina! ,c Kaj j te je vralg, obsedel, da se že-1 niš ob takem času!? Tff..." )r In prhal in sopel je došlec, ad- \ vokatunski koncipijent dr. Boži- \ dar Peniko, kal:or tovorni vlak. -j. Odpel ,si je ovratnik, da se je po- j kajzal debeli, nekoliko nizki n.je- j gov vrat, in vrgel se je na divan,' l , da je zaškripal pod njim. Desno 2 i nogo je iztegnil po divanu, a le- . i va' mu je visela sključena navz-! doil. j "Ah krasno!" je zopet spregovoril zevaije. "Tako bi človek le- ; t žal vsako popoldne tja do večera:; j Pcitem pa' bi v 'hladu stopical za -1 onimi drobnimi goskami trški-- j mi, ki se navadno raprehajajo -'proti kolodvoru. Ah, med njimi II jo-vendar še katera, da bi jo člc-I! vek pogledal z velseij em! — Oh, I' da bi bil kapitalist, rentier, ali I pa tudi kmet s petsto tisočaki! I j— Tako pa sedim v taki vročini I j v oni — toda pulstimo to!" I j "Tajko, to bi bilo končano," je I dejal adjunlkt počasi in skoro slo I vesno, ko je ležala škatlja oove-I van a pred njim. I MA prqpos! Pozabil sem .bil sko I ro tebe v svoj j sreči," se za&me-I je koncipijent. — I Ta ija pa skoro ni poslušal. Ma I lomarno si je vil cigareto tej- jo I i potem potisnil v drobno, svetlo I: cev iz morske pene. Vtaknil jo J; je z dvema -prstoma,med ustnico H ter prižgal. I Stopil je k omari ter potegnil S iz nje dolgo in ozko buteljko. I Postavil je na mizo dve podol-I govati, svetlozeleni kupici, od-I ma&il buteljko in nalil. [ Peneča se tekočina je zajšume- | i la v. čašah, zaiiskrila se, zaduh- U tela. | "Ah!" je vzkliknil koncipijent. S "Vidiš, kako je skrbnai prihod- p nja moja! Šest takih mi je pos- [| lala k rojstnemu dnevu, ki je bil t predvčerajšnjim," je razjasnje- ■ val adjunkt ter leno omiallinil y | bližnji naslonjač. j' "Oh, kaka pokornost!" je vz- k kliknil koncipijent. Trčila s-ta. f Koncipijent se je polagoma [! i sklonil kvišku, drSal kupico med |> palcem in kazalcem, odprl ustni- ■ ce, ki so mu željno vztrepetale, t nagnil nanje penečo čašo, prav u počasi, in srkal je skrbno in z | vidno slastjo kapljo za kapljo. * Ko je odložil kozarec, je dlesk- r nil z jezikom, po@laaiL.si dolge i« rumene bnke, pogledal po stekle- | niči ter vzdihnil: ''Kaj takega ,pa že dolgo ne! — h Toči, prijatelj, toči — Bogme, i| tvoja gospica nevesta je vredna | zlata! Moje odkritosrčno sposto- 3 vanje ji ostane' večno!" fj Adjunkt pa je natakal. In pi- W la sta. 1 "Kje pa imaš svojo obleko?" f vpraša adjunkt. h "To sem poslal že včeraj na- U prej po pošti do sestrične. Kdso 2 bi Vse vlačil s saibo! Se palica mi\i je odiveč v tej vročini. Torej, na [| zdravje njeno in tvoje! — Kdaj r pa bo pravzaprav ona ceremoni- | ja in kje?" R "Jutri ob enajst'.n v cerkvi u kapucinski. — Toda pustiva to. | pomeniva se še lahko po poti," | odgovori adjunkt nekam resno. ^ Adjunkt je bil danes povabil li svojega- sošolca koncipijenta, da | 2a spremi v G., kjer mu bode ju- I tri priča pri poroki. [jj Koncipijent bi bil rad kaj na- Lj ttančnega zvedel o prijateljevi | nevesti, mučila ga je prav žens- I ka radovednost. Tcda adjunkt je [j bil v tej zadevi silno nefiaupen in redkobeseden. Posebno danes se » je videl koncipijenta tako resen, I razmišljenJn nedostopen, da se [j jfra ni upaj nadlegovati z vpraša- | nji... j Druga steklenica se je nagi- J bala h koncu, ko je bilo slišati, g l da je pridrdTal pred hišo voz. Pri f jatelja; sta se odpravila in molče n Stopala po stopnicaih... V veži je stala poleg stopnic g drobna, sredin}] evelika deklica, l bledikastejgai, podolgovatega- o- ii braza in kakor oglje črniih las | ter globokih temnih, zelenkasto j se bleščečih oči. ® Bila je hčerka hišnega- goepo- IJ darjai. Z desnico se je držala ob lese- I [ni držaj, ki je oklepal stopnice, | a levica ji je igrala z belim, načič- j kalnim predpasnikpm. Videti je ! bilo, kakor bi čakala nalašč, j Ko je začula stopnje blizu se- . I be, j.e vztrepetala ter privzdig- j nila glavo. Njeno oko se je vlaž- i no zasvetlikalo ter vprašujoče zrlo v adjunlkta. i Ko je pa ta hitel mimo nje, je j izprejgovorila: "Bog vam daj srečo, gospod J adjtunkt... vam in... in... vaj-ši.."' t Dalje ni mogla. Grlo se ji je : hipama s'tisnilo, in, iz njega se je izvil samo neki hlipajoč gla-s. "Že dobro, Anica, že dobro. Hvala lepa', je siknil adjunkt skoro nerazumno ter hitel proti vozu. Ali tam s sedeža se je nehote še moral ozreti v vežo. Anica je stala še vedno na • prejšnjem prostoru ter zrla na ■ 'voz. ( V tem hip-u sta potegnila ko-' nja. Koncipijent je začuden pogledal adjuinkta ter dejal: | "Čedno dekletce to!" | „A'h, budalost.. ' mečka gos J" * 4= * » Osstita bralika — ali je to za-l četek ali konec romna? ■HBIEUBMHHBraBSB3!8!QRBBSSir& OGLAŠAJTE ■ V "l^NAKOPRAVNOSTP CBBBBBBBBBBBBBBBBRBQUBBiaaB 1 f M Sedite po' knjigi || Razkrinkani Habsbuijani (P; katero je izdala Am-eriško-Jugo- ^ ^ slovanska Tiskovna Družba. Krjigo je spisala grofica Larieh, ^ bivša dvorna dama na Dunaju. aj V' knjigi opisuje vse podrouccsti ^ ^ vladajoče bababurske klike, ka- ^ ^ kor tudi smrt cesarjevima Iiudol- W % i ^ Knjiga je j ako Interesantna in £ * or priporočamo rojakom, da si jo 4? ^ takoj naročijo. ^ '■A Cena knjige je samo 60c m ___. ^ Dnevnik Enakopravnost IIH— ■ lil ■ »Ml II—11IIHM—■ — [■wniHITI !■! IHITW—T—f JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRIČELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. • JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in ogla-Sevanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj ogla- ' šajo v listu, kater/i je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako j bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je j en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna, j Priporočamo društvom, trgovcem in posamezni- j kom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo ! nam, ako hočete imeti isto lično izdelano* in po i nizki ceni, DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju | potrebščin naj .povedo, da so videli oglas v "Enakopravnosti* i "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi V3S veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist. ..... J,- , . , ...... "ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in kapitalom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo' korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. Ameriško - Jug. Tiskovna Družba Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" FEBRUARY 5th, 1923. MALI OGLASI Clevelandske novice. — Led se je udri. Včeraj bi bila v Erie jezeru kmalu utonila dva mcška drsalca. Od drsališča na Rocky Ri-verju sta se podala na jezero in ko sta se pridrsala kakih par sto čevljev, se je ledena skorja nenadoma podala in oba sta izginila iz površja. Na srečo so zapazili nesrečo člani Cleveland Yacht kliiba in trije so riski-rali svo.ia življenja, da so ju potegnili iz vode. — Sinoči je obtožila policija Vito Vasseella, njegovo ženo in dva druga moška u-mora Antonio Sciascia, ki je | bil najden v četrtek zjutai j ustreljen v bližini Ergehill ; in Overlook ds. Umorjeni je-! stanoval pri omenjeni dvoji-j ci in kot se je zvedelo sedaj, je bil umor izvršen iz ljubosumnosti. Sciascia je baje pričel dvoriti Vassarellovi ženi in ona je o tem možu povedala. Ta je dobil na svojo roko par prijateljev ter napravil načrt, da (spravi Sciascia s poti. Sciascia je j bil z avtomobilom peljan ra j kraj, kjer ,ie bil ustreljen v | navzočnosti Vasserellove že-j rte in njenega otroka. — Predrznost. Neki moš-j Vi, ki je dal na policijski po-j staji svoje ime kot Samuel S. Hunt iz Greenfield, Mich. RAZPRODAJA S« EN TEDEN! Radi pomanjkanja prostora, hočemo proda- i ti del našega blaga po jako nizkih cenah — po ^ tovarniških ali še ceneje. Razprodaja se prične S v pondeljek 5. februarja in bo trajala do sobote, j -------_ I Na rozprodaji bo trpežno blago na jarde, predpasniki, "bluze, svedri za moške, žen- I ske in otroke. ---—------I Gospodinje imajo prilike kupiti blago poceni za otroke, sebe in moža. Izkoristite ugodno pri- | lfko in nabavite si potrebščin, ker se boste pre- f pričali, da za takšne cene še niste kupili. ANTON GUBANO j 16725 Waterloo Road j TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM. Al F. SVETEK Co. PRVI SLOVENSKI P0GRKBNI ZAVOD V C0LLIW00DU. - ;f|| St priporočani cenjenemu občin- jfifc stvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bora gledal, da ' bom vsakomur dobro postregel. ^^ -iJ^P Ambulanca in avtomobili za vse lil % Podpirajte domače podjetje. 15220-26 Saranac Road. O. S. Wood 44 Eddy 4031 lllll*tlllC3TI III liti 31VT3I111CITI111IE3 Ititlllllfflir^im^FIllIlk [Tlll3i^1C3IllIliII)lIJC2 SI 1 Frank J. Lausche Praduje po uiievl v svoji odvotnlSkl pisarni 1 O 3 9 GUARDIAN BLDG. ZveOr od 6:30 do S. ure pa ria dtuSiu. Cent. 710. «121 ST. CL..VJK AVE. Main 282T HumiimnHiimininifimuniminuimiaiuuffl^ j JOHN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: G127 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. ■Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R _____s_ j. DR. L. E. SlEu^LSTElN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. | 308 Permanent Bldg, 746 Euclid ave. vogal E. 9ih St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure • do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. {'' L- ^ A _ ^ ^ ^ ^^ ir—n—iiwuiiMlMiMiiiiiiWini I «»aiggi«iii-mb—i ZA OČARLJIVE OČI M^l^M Se navadite rabiti dnevno MURINE. /rJ^ To osvežujoča zimivalna voda napravi "CtJ'^-j ^ oči, čiste, bliščece in krasne! Enjoyable V'"-^ U^""" fflgiw fort youR EYES "Hov to SMake the £ytt I Marine Co., O East Ohio (it., CLtmio Beautiful" — —i^—-———-----— ---------------—— ———----————^w^m 30 YOU KMBW WHY - - - Sore You Do? _____)__h« lonhispap^ Fisher ____ f--. ----> " .. .. — M/^l [el^KPE^^ol- / J rt« Uooo j 1 AW Foa-<--, ,v f^uIy.iF | lU' wueveaSft^L ^wona*? fi MKiHTI I—i (THE LOVE C*= / , . k „ 1WT- , JOE-. SwcErwe/wrl AuW----' W«S&ill] k Pie ctusr P.T7 , wev OOwr OWS roajsj"1 --^bfc^S^j ,__ / o ° v- J wiuu.AM P. sou -rs/jUT Cfrx • * IWTERHATIONAL CARTOON CO.. H.Y, _ .. ° - ■ ■ ■ * * . / V'ifr, /t't' • - .'fWi1 je ukadel v Akronu neki avtomobil, potem je bil pa še toliko drzen, da je skušal pobegniti sinoči od gasolin- > ske postaje na 2460 Superior Ave. ne da bi plačal za gasolin, katerega je naročil poln < tanka. Ker pa se je podal prodajalec v avtomobilu za . r jim in ga dohitel na W. 67 ' St. in Detroit Ave. se mu je prišlo na sled tudi dede tatvine avtomobila. Preiskava je namreč dognala, da. je avtomobil last Roya Wise iz j Akrona. Hunt je priznal, da , je ukradel avtomobil zadnji uetek. Odveden bo v Akron, kjer se ga bo sodilo. — V soboto ie premini?! eden izmed najstarejših in dobro poznanih clevelan'd-s'kih gradbenih kofntraktor- : iev 78-1 etni Andrew Dali. • Umrl je na svojem domu, | 3079 Euclid Heights Boule- j vard ,Cleveland Heights. — i Pokojni je nostavil več jav- 1 riih poslopij, med katerimi ie tudi nova sodnija in voja- (' š'ki kin na Public Square. V Ameriko je bil prinesen od. siarišev, ko je bil dve leti j ' star. Kot otrok je pohajal v,: iavne šole, kasneje pa se je; lotil očetovega poklica, ki je! bil jako dober gradbeni kon- j traktor. Oženil se je leta j1 1873 in zapušča soprogo in! šest otrok, tri sinove in tri j hčere. Pogreb bo civilen. \ — Ustreljen v otročariii. i Brata John 9, in James Jones, 12. sta bila v soboto sa- ! ma doma, kajti mati in oče delata v tovarni. Spomnita se, da bi se rada igrala "cow boyse." John je prevzel ulo-eo hudobnega "cowboya,"; James pa šerifa, ki ga hoče 1 aretirati. Da uprozerita i g- ■ ro čim resničneje, sta ;si po- ; iskala očetov revolver, kate- i rega je imel James — šerif. : Pri "aretaciji" je James pe- i telina, mameril 'na "cowboy- : a" in sprožil. S kroglo v gla- i vi se je zgrudil "cowboy" | Johnie na postelj. Bil je ; smrtno 'zadet. Neka oseba, i ki ie šla mimo, je cula stre- i le in pozvala -policijo, M je j i odneliala ranjenega dečka v i! bolnišnico, toda prizadeva- j 1 nje najboljših zdravnikov ni ! moglo ohraniti dečka pri 'ži- j s i vlienju. ! l 1 — V soboto zvečer sta i nrišla v mesnico Chales F. < j Kuentza, 1969 W. 58. St. dva , bandita ter zahtevala, naj jim izroči denar, v avtomobilu zunaj pa je čakal tretji, a da ju odpelje, kadar izvrši- i ta svoj pcsel. Mesar je velel : svojemu sinu, naj gre po re- , , volver, ta pa je mesto tega -Pograbil mesarsko sekiro, , i in jo vrgel proti enemu iz- , i med banditov. Tedaj tudi i bandita 'nista več pomišlje- 11 vala ter sta pričela strel jati. Sin je bil zadet od dveh krogel j ; ena ga je oprafenila po ' i davi, druga pa mu je šla j j skozi desno roko. Ko pa je i i prišel na pozorišče z revol- s I verjem mesarjev bratranec. 1 sta se bandita urnih korakov poslovila. Oba bandita i sta bila visokih postav, ter j ■ stara okrog 32 let. Tako ju i je opisal Kuentz policiji. i< — Ko sta se pripeljala i * včeraj zgodaj zjutraj Harry |' Bach in njegova žena do- i mov, 12002 Saywell Ave., r sta ju napadla v garažu dva r maskirana bandita ter ju o- I ropala za $3,000 v zlatnini in denarju. Njemu so vzeli $380 v denarju in biserni prstan, vreden $1,200, njej pa dva biserna prstana; od katerih je eden vreden $1,000 eden pa SnOO. Odpeljala sta v Bachovem avtomobilu, ki je bil najden kasneje na E. 91. St. — Danes bo župan Kohler prvič po dveh tednih bolezni zopet v svojem uradu. — V Huntirigtonu, West j Virginia sta bila prijeta dva i bandita. John Kmetz in; Louis Eiben po imenu. Iki sta baje ona slovita roparja, ki sta okrog Božiča terorizi- ] rala elevelandske lekatrne ter jima je policija dala ime "Mut in Jeff," ker ie eden zelo velik, drug pa majhen. — Clevelandski prOsekutor I Stafntnn zahteva od oblasti | West Virginije, da se bandi-i ta vrne v Cleveland, toda če se !bo to napravilo, se se ne ve. kajti izročitev kake osa-j be iz ene države v drugo je i mogoča le z governerjevim | ! dovoljenjem. Na poti proti I j West Virginiji sta zlikovca; ; izvršila en rop tudi v Chili?- j i cothe. O., vsled česar se na 1 ve, >da h ju bodo westyirgin-I ske oblasti izročile tja ali v j Cleveland za pr\"o obsodbo. ! — Nocoj se vrši v S. N. I Domu redns mesečnav sejsi j dram. dr. "Ivan Cankar." Glane.ss poživlja, da se je' vdeleže v čim obilnejšem številu. -o-- Napoleon -ie JiifeosIaViia, —-1 u iJ! 2. T la se je prvič zavest narodne sku pnosti vseh onih, ti govore *'na-ski". Motilo je morcla nekoliko to, ker je hila sunkoma pretrgdna zveza s tradicijo. Vendar pa je nastala na Hrvaškem krilatica: Napoileon je več storil v 4 letih nego Habsbu/žani v 400i! Čeprav francoska vlada ni hi-la priljubljena in ie tu pe. tam nezadovoljstvo rodilo upore, moramo ipak poudariti, da je spo-[ min na to dobo ostal dober. Za-i kaj bila je plodna doba... Iz zase-j bnih dopisov je govornik navajal, : kako so se jele že plesti osebne j simpatije med Francozi in Jugos-! lovani v onih časih. Ako so prvi gledali, po {svoje ne pohabimo, da je tudi v Gunduličevem "Os-mam" Aleksander Veiliki nazvan "Srbljanin". Iz številnah Isli'kovitih podrobnosti Haumantovega zanimivega predavanja, ki naj prej ali slej razširjeno zagleda beli dan, ho-! čem oteti tole zgodbico. V Karlo-vcu so francoski častnik s Hrvati pri pojedini. Sluga pobere rabljene krožnike izpred gostov, le pred francoskim (oficirjem ga ne vzame. Domačin opozori strežaja na njegov posel. Ta pa se odreže: "Gospod pravi, da ga kar sam "obliže". Nastala 'ie vesolost, ko se je izvedelo, da se je prizade. ti polkovnik vnaprej vljudno zahvalil po svoje za strežbo: bien oblige (hvala lepa.) Na popoldanski čajanki v Unio-■nu ije 'g. Župančič v dobrodošlici preprosto in prisrčno podčrtal lepo potezo v Haumantovem zna-j čaju: očetovsko skrb za mladino, tudi za jugoslovansko mladino. | Slavljenec. se je zgovorno odzval in zaključil, če ne v istih besedah pa vsaj v smislu Vodnikove Ilirije Oživljene: Jugoslavija prstan Evropi naj bo. DR. GRANT VZTRAJA. j JDalje '.z 1. strung bj ponayljal stiare reči kot kaka! papiga. Jaz sem postal duihoven, ker sem bil prepričan, da) se mi tako nudi največja priliika, da storim največ dclbrega za elo- j veštv-o. Jaz si predvsem prizade-' vam povečati duševni razgledi čioiveštivia. Jas se ne zanimata pa. zgradbo kaikih posebnih svojih cerkvenih dogem. Moj namen je definitiven, napraviti hočem namreč cerkev širako in Veliko, nekaj imemtnera in dobrega za; svet in človeštvo. Ghivnai teško-J ča s cervijo je bila, da si je ved-n0 prizadevala zdrobiti človeštvo s cerkvenimi doktrinami in. j discipline, ki je arhajična1. To je nesmiselnost." Za. primero je nato dr. Gnamt navedel biblijsko povest "o /padcu človeka v raju" Noiben. inteligenten človek danes več ne veruje v i'stinitost te zgcdibe, Je de-jaJ dr. Grant. __o___ NAŠI ZASTOPNIKI. - . | Potovalna zastopnika, Michael! ' Krainz in Tony Cgrich. j Krajevni zastopniki za državo I j Ohio. Za Cleveland, Euclid in Not.! tinham, O.: John Renko. Za Collinwood in Noble ,0.: Anton Jankovič. Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Vincent Bubnič. Caspar Logar, Niles. O. los. Sankar, West Park, O. Laarich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Tony Ogrin, Conneaut, 0. Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vmcent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovcc, 35 Smithsonian! St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 83rd St.J Lorain, O. Thos. Mrcina, Box 16, Power Point, O.. Paul Ilovar, Box 275, Blaine. O. Valentin Vej-hovec, R.F.D. 2.J Bex 45, Rayland, O. Za Pennsylvanij«>: Gnus Math., R. 1, Box 310, Mc- Clellandtown, Pa. Joe Merše, Box 248, Meadow lands. Pa. Mike Pavšek, RFD. 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew V idrich, Johnstown, Pa. | Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. I Anton Sinčič, Farrell, Pa, \ Georg Plesnicar, Onnalinda, Pa. Frank Hajmy, V.Tiitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jeriefc, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa. John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, l'rvin, Pa. Martin Koroshetz, Johnstown, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike 'Jerina, West Newton, Pa.1 Bavdek Frank, Dunio, Pa. Mišmaa Joe, Pleasant Unity, Pa. | Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar. Sharou. Pa. Louis Lindich, 61G May St. Wau-kegan, 111. Jakob' Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa, Math Kos, Box 227. Cuddv, Pa. Martin Spollar, Box 111, Ches- nut Ridge, Pa. Jakob Skok, Box 63, James City, Pa. Anton Zornik, Herminie, Pa. i UGODNA PRILIKA. Proda se prodajalna za mehke pijače, cigare in cigarete na dobrem in prometnem prostoru. Nais- j lov se poizve uradu tega lista, j IgCE SE DEKLE~ŽA OPRAV-! i LJATI HIŠNA DELA. Na«uJ lov se poizve pri upravi tega I listo, (29,) OPREMLJENA SOBA ZA 1 FANTA, KOPALIŠČE IN E-LEKTRIKA, SE ODDA NA 7112 LACHYEAR AVE. (28) DEKLE DOBI STALNO SLUŽBO; $40 na meisec in tudi več. Vpraša; se pa 5. uri zvečer.. | 1045 E. 61 Str-. (31) I LEPA PRILIKA za Slovenca. M j j želi kupita domačijo. Hiša hlev. i in 11 lotov skupaj. Prod:' se! | prav po nizki ceni. Nahaja se i v Euclid Village. Natančnosti ! se poizve pri John Me.lvod, 783 Bliss Read. (C6) > i V • Izredno poceni ' i Hiša za 2 družini, 8 sob. 2 kopališča: lot 40x140 blizu E. 140. Str. Cena $5.000.00; lot ali mortgage se vzame kot delno vplačilo. I 1 Mos.es Realty Co« 15505 Waterloo Rd. ! j EDDY 7841 WOOD 370-R | I j ^ ; ^ . : ^ ^ . ^ . ; ■ I- • • ^ I I | V-"UMUMI1I k lili« iw*M>w HiMi^iyiiiwiMi 1 Mlmr —' — JOS. FISCHER i Prodajalec tolstih prašičev krmljenih s koruzo za družine. Vzemite Corlett-Randall omnibus v North Solon, O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Falls 284-G. OGLAŠAJTE 1 V "ENAKOPRAVNOST*' Driige države: | iSterk Frank, Ringo, Kan. | Debeljak John, Aurora, Minn, Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida. Colo. Blatnik Frank, Walsciiburg Colo. Otto Majerle, Eveleth, Minn, i Louis Vesel, Gilbert, Minn. Herman Perehlin, Little Falls, i N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go-! vanda, N. Y. 'Math Lipovšek, Blanford, Ind. | ! Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. j | Thomas Reven, Volbj Grove, I W. Va. ! Frank Novak, Dodaon, Md. | Jakob Pr,edikaka, Stanton, 111. ! Frank Francelli, Brooks, W. Va, i Frank StrmSek, Detroit, Mich. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va, Tomaž Cadež, Rock Springs,; Wyoming. Butala Joe, 607.North Water St.,; Shelboygan, Wis. ' Frank Zaniker, Box 336, Oregon City, Ore. i — ~ IMa^l iff ! , ' liWfBpii1 iiJMii8| DEBELI PRAŠIČI »1 naravnost iz kmetov. Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, Prl' peljani kamorkoli. Nizke cene-Pridite olj pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše praši^1 H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line. Willoughby kara. . Telefon Wickliffe 106-L -- JAVNE RAZPRODAJE. Kuraiii smo 122,000 parov 8' ' meri&kih airmadnih čevljev [ son izdelka, mer od 5 '/> do 12, ^ j so bili zadnji preostanek ene?8 izmed največjih vladnih kontrol torjev za čevlje. Ta čevelj je jamčen, da je iz 1" odstotnega usnja, temna ruij8ve barve s prišitim jei'ikom, da more vafnje blato ne voda. & tualna vrednost tega čevlja jf $6.00. Toda fcr smo jih fcliffl toliko gkupaj, jih nudimo javn°" sti lalhko po $2.95. Pošljite pravilno mero. Pla* te poštarju, ko vam jih odda pa pbšljite denarno na!kaiznico< 1 ko čeivlji niso taki, kot pravi®10, vam bomo radevolje vrnili nar nemudoma na zahtevo. J| | NATIONAL BAY STATE COMPANY j 296 Broadway, New York, N- V jl^ri't Fuss Mustard Plaster* Musterole, made of pure oil of ^ tard and other helpful ingredients,?"! do aU the work of the eld-fash*« mustard plaster — without the bli^ Musterole usually gives prompt r1 from bronchitis, sore throat, coug colds, croup, neuralgia, headache, gestion, rheumatism, sprains, sore B> cles, bruises, and all aches and Fa' It may prevent pneumonia. All gists—35c and 65c jars and tut*» hospital size $3. Setter than a mustard plast" i David Šušteršič, Box 624, P3"' I sades, Colo. 1 Matt Jamnik 525 W. 2nd Leadville, Colo. John Ponikvar, 3309 — 4th Av' Great Falls, Mont. John D.rzich, 2955 N. Robey Chicago, 111. . I Petrich John, Box 238, Auro*1 | Minn. M ! John Jackson, Box 162, Mull'1" I Idaho. 1 Vsi gornji zastopniki so up^ Jvičeni nabirati nove naročnik6^ j pobirati zaostalo naročnino dnevnik "Enakopravnost". kom po naselbinah jih toplo P poročamo in želimo, ko vas o^ čejo, da se boste gotovo naro^ cli pa plačali zaostalo naroČU'^ Naselbine kjer še nimamo * stopnikov in bi kdo želel ti zastopstvo za naš list, naj P' j na spodnji.naslov in mi mu bo !• poslali potrebne listine ter drU»* 1 podatke. Uprava "Enakopravnosti 0418 St. Clair Ave^ ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — "V močvirju velemesta" Romun iz življenja priseljence v Ameriki CENA m. Naročite pri Ameri6ko-Jugo8lovan«ka Tiskovna Družba 6118 ST. CLAIR AVE. •jim -j ^ Tiffi MI. ^ ^11 up up jST'^a^XMnKftKtfliHIUMHnMHMQMBHBflMMPVnBHHk »wmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmut^