Ste*. 207
TRST, nedeljo 25. julija 1909
Tečaj XXXIV
■ra« IZHAJA VSAKI DAN mmmm
tffC\ ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-P-samičue šteT. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) v mnogih *cvhakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Fostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-krini, Dornbergu itd. Zastarele ŠteT. po o nvč. (10 stot.). OOLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 Kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, * ~nrtnice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka *«.laljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-^nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^f iinosti-. — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
i NAROČNINA ZNAŠA w
za vse leto 2A X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VaroSalnk na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stan« : oela-
—— letno K 5*20, pol letu £ eO —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrapko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj j Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0I>I>*A. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilniZnl račun St. 841 652. TELEFON Jt. 11-57.
Prva kapitulacija vlade pred Jugoslovani.
Zgodovina nase monarhije je btirs. Toda prelistajmo stran za stranjo in niti enega dogodka ne y i d i m o, da bi ae vladno kolo ustavilo zaradi južnoslo-v a n s k e besede.
Dolgo časa se je mislilo pri nas, izlasti pa z letem 1848 frlčanši. da kardinalna t čka vie držvvrie politike obsto i le v češko* n- mškem vprašanju. Zsradi teh stvsri je eicar že res roarHkatero miniaterstvo psdlo i:: marsikater.krat je šla zbcrnica zaradi njih - pcčitnice. Toda nam sa zdi čioadalje bolj, da oi bilo to vprašanje toliko odločujoče za-> - di svoje notranje sde, kolikor zaradi jakosti in številaosti nasprotnika. Gotovo je je-zikorno vprašanje eno osnovnih vsake mnego-n irodnostne države aii z državno mejo je obenem že tadi z črtan in cbciejen delokrog in pomen tega vprašaaja. In že zato se ni moglo tikati (»amo Nemcev in Čehov, ker smo pri rešitvi ;eziko?n;h stftri v popolnoma isti meri zainteresirani tndi drugi narodi t. j.: čefiko-nemško vprašanje je splošno notranje-avstrijska stvar.
Med tem, ko je biia pooovno vsa po-zcrnoit osredotočena temu severnemu bo-; htn, je š!a druga stvar na jugu države nekoliko neopaženo in brez vsakega ropota svojo pot naprej.
Ne da bi gavoriii iz samoijubnoati, iz z verovanja v same sebi in slepi za ves (/tali svet, ampak kakor pled vestnega p oučavanja, kakor rezultat, ki se nfm je rokszal po tem razmišljevanju sam po sebi, b -ležimo, da je no poznamo v Evropi l udske skupine, ki bi bila po svoji sestavi in svojem trenotnem razvoju to-1 ko interesantna kakor je narodnostna skupina Jugoslovanov, Šestnajst milijonov močno jugoslovansko , ieme, razdeljeno na čvetero po krvi in i»'3iku ozko sorodnih narodov, ki prehajajo d ug v drugega tako neprisiljeno ia neopa-žt-no, da je izključena vsaka pra-a meja med nj mi — ta narodno-plemeniki problem nas opominja paralelnega zgodovinskega dcg)dka, ko je bilo nemško pleme razdeljeno takiste i a mnogo narodov za-se, kakor Gotov, Vau-d iov, itd. Vsak je imei svojo zgodovino in svoj razvoj za-»e in veadar so prišle ta veje naposled do tega, da so ustvtr.le eno drevo zaradi tega, ker so bile iste korenike.
Jugoslovani se nahajajo danes v Stadiju najživatnejega razvoja, ki ga ne moreio prijatelji niti posebso pospešiti, kar je pokazalo takozvano ilirsko gibanje pod Stankom Vrazom ia Li,ude*itom Gajem. niti naši nasprotniki posebno ovirati, o čemer priča vsa z^oiovioa jugoslovanskih narodov zadeja leta ; in zaradi tega ntravneg* prccesa je ta skupina toliko interesantna, kaker vsaka stvar, ki vzbuja posebno pozornost tedaj, ko se razvija, ker še n.hče ne pozna končnega rezultata.
Po svoji zgodovini in politiki pa jugoslovansko vprašanje poseza temelju, na katerem stoji naša monarhija, uprav do doa. In to največ zaradi tega, kar je morala naša dižava leta 1866 kapitulirati pred Prusko z njenim Blsmarkom in ae po zgubljeni bitki odreči i sem, stoletja starim tradicijam na zapadu, potom katerih so habiburški vladarji vladali nekoč ne eamo po Nemškem in Itali-
PODLISTEK
ionskem, ampak tudi po Nizozemskem in Španskem. Monarhija je postala s tem naenkrat brez podlage, vzeli so ji vse tradicije, na katere se je megla opirati in zato je naravno, če je iskala novih tal. Biamarck jej jen prstom pokazal na slovanski jug.
Jugoslovansko vprašanje je trkalo doslej vedno samo na vrata naše zunanje politike. Zaradi Jugoslovanov se je vnela leta 1854 krravava Krimska vojna, kjer se je borila vsa zapadna Evropa proti Rusom ; zsradi njih se je pričela leta 1877 dolga rmke-tur-ška vojna ; zaradi njih so marširali leta 1878 naši vojaki v Bosno. Z mncgoštevilnimi dogodki lanskega leta pa je bil napravljen v tem razvoju cel skok naprej.
Prvi oznaajetalci novega duha in novega časa so se pojavili nekako instinktivno že leta 1905 v takozvani r e S k i resoluciji. Prrič so posegli tedaj jugoslovanski faktorji kakor taki tudi v notranje državno življenje. Vlada je bila vsa pokoncu in pričela je kazati na mah največje zan: manje za svoj jug. Baron Klumecki, star prekanjen avstrijski diplomat, trobilo gotovih dvorcih krogov, je napisal veliko knjigo o balkaaskih stvareh s posebnim ozirom na Italijane, v ministeritvo so poklicali nekaj jugoslovanskih uradnikov itd, itd, — ali jugoslovansko vprašanje ni aamo dalmatinska stvar, ki bi jej odpomoglo eventualne z nekaj investiranih milijonov.
Kakor rečeno, so bili ti glasovi nezadovoljnosti samo overtura, ki uvaja poslušalca na lahen način v nastopna dejanja. Akordi, za katere se gre, so se pričeli oglašati Šele zdaj.
Prvič, odkar imsmo v Avstriji parlamentarizem, so se postavili jugoslovanski dele-gatje na noge v odločno obrambo svojih bratov! Slovenci so marširali v boj za srbske io hrvatske kmete v Boini in Hercegovini!
Ne ve se, aii je vlada pravičnost in upravičenje tega boja spoznala, ali samo slutila — vemo pa, ker rmo gledali na lastne oči, d a j e k a p i t u li r a 1 a pri prvem sa* mostojnem nastopu jugoslovanske delegacije.
In kar se mora posebno zaznamenovati : velika večina vseh slovaoskih poslancev v Avitriji sploh se je strnila v t*m boju v mogočno faiasgo. Tega :;oja>a nikakor ne smemo prezreti: slovansko vprašanje v Avstriji ima za svoje jedro Jugoslovane. To je bilo tiste, o čemer smo si bili mi sicer že davco na gotovem, česar pa nam zgodovina doslej še m nepobitno dokazala.
Jugoslovansko vprašanje je zaradi tega tako važno, ker sega z eno stranjo v srce monarhije, z drugo pa v srce evropskemu koncertu. O.tali Slovani, ki eo se pridružiti temu boju, so rsu dali s tem pttrebao oz&d;e, Bienerth pa s svojim zatvorom zbornice pravo obliko.
Ker nosi jugoslovansko vprafianje po Bvoji zgodovini kakor tendenco svobodo narodov v sredi svojega programa, zato je p r vi p o g o j r e Š i t v e temuvpraša-nju garancija absolutne narodnostne enakopravnosti in neovi-ranosti v svojem razvoju. To prvo točko svojega programa imamo Jugoslovani skupno z ostalimi slovanskimi narodi in zato smo si lahko gotovi v tej opoziciji močne ▼rate.
Moj roman...!
Crtica. (SLAVKOV.)
Noga mi ie zastala 'n stisnil sem se še t - lj v kot, ie da bi me ribič ne opasL'. Moja prejšnja hrabrost mi je prešla in v&Bei sem ' -i, da nisem napravil ene budalosti. Kaj pa bo reven, sestradan študent proti takemu trustu, takemu mcu narave!
A ribič Francesco ni videl, ne sliši.šal nič.
Mirno je stopil skozi vrata in v malo t:enotkih je privlekel na dvorišče veliko 1 režo, ki jo je skrbno razprostrl po tleh. Na l sj je bilo opaziti še precejšno štavilo lu» *'-ojt ki jih je mreža dobila na zadnjem ribjem lovu.
Obrnil 6e je h hčeri in rekel: „Tu • maš delo ! Popravi mi mrežo, da pojdem ahko nocoj na lov.a D*I je še hčeri veliko •eaeno iglo in odšel v h^o,
Giulietta se je mirno lotila dela in pri tem je večkrat prgledala proti meni. Strah, ki sem ga poprej imel, me je malce popu-
Vprašanje, ali je pričel z opozicijo dr. ŠaaterSić ali kdo drugi, nima a tem ničesar opraviti, kajti največji ženidbi ne vstvaril takega boja, da niso vsi predpogoji dani in da nam ni stvar sama potisnila o r o ž j e i n zastavo v dlan. V slednjem pa ravno tiči naša sila: naša eksisteaca s&raapoaebi nosi znak opozicijonelnosti na sebi. In jlE-da" bo morala toliko časa kapitulirati pred nani, dokler ne vrže od sebe • aedaejega svojega aitem«. * ____(.)
„UeleizdnjnKki proces"
v Zagrebu.
(102. dan razprave.)
Zagreb 23, VIL Nastić pred sodiščem.
K današnji razpravi je bilo občinstvo zopet dopuščeno na galerije.
Branitelj dr. Budislavljević je vprašal Nastića, da-li je bil jeden Pribičevi-ćev določen v to, da bo metal bombe, kar je Nastić zanikal. On (Nastid) je bil določen v to. Druzih da noče izdati, kakor tudi ne kraja, kjer naj bi bil vrgel bombe. Več vprašanj o tem je predsednik odklonil. Naenkrat je vprašal branitelj dr. Budisavljevie Nastida : „Vi ste živeli z Nenadovidem v sporu ?u Nastid (tiho) : N e! Branitelj dr. Budislavljević: »Ali vendar ste dobili že od njega — zaušnico!" Nastid (povsem tiho) : Ne ! Branitelj dr. Budisavljevid: »In v neki oficirski družbi ste tudi dobili zaušnico!!" Državni pravdnik je v velikem razburjenju skočil po konci: »To ne gre! To je preveč!« Predsednik (tudi v velikem razburjenju) : »To je žalitev U (Velik hrup.) Predsednik: »Priča izpoveduje, da ni dobil zaušnice!« Branitelj dr. Popo vid: „O d kodi veste vi to?« Hrup je postajal vedno veci. Nastič se je smehljal. Naenkrat je poskočil in zakričal: »T oje srbska nesramnost. Odgovorim Vam na ulici". V velikem razburjenju je predsepnik prekinil razpravo.
Po kratki pavzi je predsednik priobčil sklep senata, da se dr.u Budisavljevidu radi kršenja spoštovanja pred sodiščem (! !) nalaga globa 100 K. Razun tega mu je bila odteg-nena beseda. (Hrup. Branitelj dr. Budi s a v 1 j e v i ć je prijavil pritožbo ničnosti. Branitelj dr. M. M i 1 a d i n o v i ć je stavil Nastiču različna vprašanja o »Slov. Jugu« in njega razmerju do srbsko-radikalne stranke. Potem je govoril o sliki, ki jo je Nastid izročil sodišču in na kateri je naslikan dr. Žarko Miladinovid z »makedonskimi ustaši in bombami« — kakor trdi Nastic. Ti »ustaši« pa so bili v resnici le neka lov s k a družba in namišljene bombe sklediceza pepel in eno držalo za žigice. (Velikanska veselost) Fotografijo je posnel neki Nemec imenom Fiirst v Šumi. Nadalje je vprašal Nastida, da-li se Bpominja na neki svoj pogovor z gospo Žarka Milodinovića v železniškem kupeju med Budimpešto in Dunajem ? Približal se je gospej pod krivim imenom kakor vladni koncipist Petrovid in jo je on prvi nagovoril. Nastid je priznal vse to in je naglašal, du si je ves pogovor z gospo Miladinovid n o t i r a 1 (Veliko gibanje) Branitelj dr. Miladinovid
stil, k* ni bilo več na dvori&šu njenega očeta. Had bi aa bil žejo pogovoril; rad Oi jej bil povedal, da bo nocoj pruika, bi je ne smeva zamuditi, ko ne bo očeta doma, da se navžijeva svoje močni*, »ladke ljubezni! Da, vse to bi bii rad povedal, a ni tem vedel, kako! Na dvorišča cisam smel, aicar bi me bil lahko ribič Francesco ODazil in potem gorje meni! Kaj naj počnem P
Hipoma mi je šinila lepa misel v glavo. Vzel »em iz žepa zapisnik in napisal na lufcč papirja majhno pisemce. — Glasilo ae je tako-le :
„Carissima! Nocoj, ko ne bo očeta doma, se pripeljem po morju za vašo bilo in alezem • pomočjo lestvice do t?oiega okna. Ves drhtim že pri aami misli na prelepe urice, ki jih preživiva.
Tvoj Giovannino."
Iztrgal sem list iz zapisnika, ga zmečkal v maibno krogljico in vrgel po drorilču do deklice.
Ona se je previdno ozrla proti hiJi, pobrala nsglo pap;rč-k, ga akrivoma razvila in Čitala.
Ugajala jej ;e moja misol, ksjti p o-skniia je veselo z roko v roko in mi n&-migoila z glavo v znamen e, da pritrjuje j mojemu predlogu.
Vesel sem bil tako, da bi bil najrajše kar pred hišo zavriskai; toda njen pogled <
me je kma!u ukrotil in ko sem jej poprej poslal z roko par poljubčkov, sem tiho ccUsl.
Lotil sam se hitro priprav za večerno idilo. Pciikal sem rib;ča, ki mi je za majhno vsoto denaria po*oi;l čoln in poprosil sem nakega sošolca, prijatelja, k: je znal veslati, da bi msni žrtyo?al par večacnih uric. Povedal Lem mu, za kaj se gre in domenila sva či&to natanko o vs^h pedrobn^tib. Oa ie sUtt^il nadzorovati ribiča, d~k^e? »o n«t poda ca ribji lov, a meiie je u-osl»J dumov, ker »em dM mi naibrž zdel neputrtb«*. B.-l sesa r-* t vko razburjen, d s mi ie š^ vsa ueroba. Že požudne sem se začel čutiti io tfufcžm, di bi imel iti k po.oki. Paifamiral ssm se prav poitano, tako, da je v»e zh maaoj dišalo. Obrii sem su tudi in oslrigel, la da bom ugajal a vaji izv&ljsnki. Oblekel ?»m črno novo obleko in sa napravi! takeg*. da so ma doma vsi kaj Čudno ogledovali. Čisto nič mi ni prišlo na mi*el, d* bo to linbavni sestanek in da Gtiuliecta ne bo opu-zsvaia vaega tega. Ugajati sem hotel in to je bilo vse !
Težko eem čakal odk,čiU:ega trenotka in hodil sem nemirno po stanovanja sem Ur tja.
Okoii devete ure je prihitei moj tovariš po stopnicah in naznanil, da je v<e na pravljeno.
je predložil dve pismi, ki ju jo Nastid pi sal gospej Miladinovid in v katerima je tožil, ker mu še ni odgovorila, kje bi se mogla sniti (Veliko gibanje) Nastid je priznal, da je pisal ti pismi. Branitelj dr. Miladinovid: „Ali veste tudi, da se je takoj po vašem razgovoru z gospo Miladinovid vršila hišna preiskava na stanovanju baronice Wiener, h kateri je bila gospa Miladinovid namenjena ? ! ! Na tej preiskavi so bile najdene vse te fotografije in izročene vojnemu sodišču ! (Velikanska senzacija). Dalje je dokazal branitelj dr. Miladinovid, da se Nastid v resnici ne imenuje Gjorgje, ampak R i s t o. Ime Gjorgje si je le tako nadel. »Spremenili ste svoje krstno ime in nastopali v Kragujevcu pod imenom Kraus, v Mitrovici in na poti med Budimpešto in Dunajem pod imenom Petrovid. Tako delajo sicer le spijoni. Vi sto hoteli iz ženske, ki ni nič slabega slutila, izvabiti priznanja, ki bi jih izrabljali proti njenemu soprogu ! !« Nastić: „Jaz sem sam sebi najbliži". Obtoženec Adam Pribičevid : „So tudi ljudje, ki umirajo za kako idejo!« Drž. pravdnik Accurti: »Tako se pripoznavate krivim !" Med obtoženci je navstal pravi vihar. Obtoženec Valerijan Pribičevič: „Mi dokazujemo dan na dan, da znamo trpeti!" Drž. pravdnik Accurti: „Vi sta egoisti. Ako ne bi priznali". Hrup je postajal vedno veči. Obtoženci so klicali državnemu pravdniku : Ne žalite nas! Sramujte se ! Sramota nad vas! Priznajte vi nekaj, česar niste storili!" itd itd.
Predsednik je odredil pavzo pol ure.
Po pavzi. Predsednik je stavil Nastidu takoj na začetku nastopno vprašanje: „Srbsko, hrvatsko in tudi jeden del omenjega novinstva vas je označilo kakor agenta-pro-vokaterja. Ali ne veste, da v zadnji čas imaste v tem konkurenta? Nastid : Da ! Profesorja Masaryka I-4 Velikanski hrup, klici : „To je dogovorjeno. Pustiti nas na miru s temi komedijami !" Predsednik : „Zagotovljam vas, dajam vam svojo častno besedo ..* (Velik hrup in veselost). Državni pravdnik Accurti : „To je skandal !" (Velikanska veselost : Klici : „Tako pravimo mi že dolgo!" Branitelj dr. P o p o-v i d : n Je že dobro in je pri nas vse eno. Priča naj le dalje govori !* Nastid je pokazal na to odgovor prof. Masaryka v beligraj-ski „Politiki"4, na napade v dveh beligrajskih listih, ki sta Masaryka označila kakor * avstrijskega spijona" in je (Nastić) te napade pripisoval „srbski nespameti".
Na to je dobil besedo branitelj dr. M a z z u r a, ki je vprašal Nastića, med drugim, da-li ni potom svojega zadnjega putovanja v Trst govoril z nekim Langoin ali Langer-jem? Nastid je nekoliko razmišljal. Drž. pravdnik Accurti : ,Kaki misteriji so to zopet ?" Nastid: „Ne, ne poznam takega Človeka : Branitelj dr. M a z z u r a : .Izpovedali ste, da sta vas na Dunaju šef zagrebške policije SporČid in zagrebški detektiv Fučkar aretirala in da ste bili stavljeni pod nadzorstvo. Stem pa je zagrebška policija zagrešila teritorijalno kršenje. Predsednik (Jako razburjeno): „Ne dovoljujem tega vprašanja. (Velik hrup po dvorani). Med braniteljem in državnim pravd-nikom je prišlo do razburjenega prerekanja med katerim je predsednik odložil razprav o na jutri.
„AL je odšal etiri?" sem ga vprašal ves tresoč «.e.
-Da I i*red uro je odšel iz biše in od takrat «em ga vedno zasledoval, Šal ie na pomol, kjer je privezana njegova ladiis in tu so ga čakali že njegovi tovariši. Ko so vse pripravili za ribji lov, so odveslali na široko morje. Ne bo jih gotovo do jutra domov!"
„Ali je na$ čoln pripravljen ? Ali si pri-nea* i lestvo?*4
„D.i, vse je gotovo ! Le pojdiva, čas ie!'*
Ti, mene je skoraj strah ! Neka sluboja mi pravi, da <9 vsa ctvar ne izteča debro".
^Ha, hh ! Kai ti je pr > .-naprav ? Aii gi ree tas slrasljivec ?
„8i.j menda na spadaš mod zajce ! Poj-d;va, no!"
Odšla sva ca ulico in se obrnila proti obrežen.
Dv-ial sem ves čas prijatelja za roko, kakor da hečem od nj^g* dobiti poguma.
A un je veselo govoril in se včasih tudi glase o ziimejal. Videlo se je, da g^ moj strah iako zabava. Opoz ril sem ga rečkrat, naj no bo preglasen n vsak:krat mi je od-vrnii: „Saj ne gieva krtut!"
Prišla svi« do cbrežja ia tovariš je skočil v čoln, ki je plaval pred nam* v vodi. Pomagal je še meni vanj, odvezal vr* in pahnil od kraj«, Mirno se ]e zazibal čoln po vodi
Stran II
,EDINOST" St. 207
V Trstu, dne 25. /nlija 1909
Izredni dnevi v Londonu.
(150 bojnih ladij zbranih v reki Temzi).
London, 19. julija 1909.
Angleška tvori velik otok, obdan kakor tak od vseh stranij z morjem. Raztez-nost dežele pa je le tolika, da bi mogla s svojimi poljedelskimi produkti preživljati komaj deseti del svojega današnjega prebivalstva. Zato je Angina navezana na uvoz živil in sicer v taki meri, kakor nobena druga država več. Komur bi se torej posrečilo zapreti Angležem vse dohode v njih deželo, ta jih sestrada v nekaj tednih.
To je v kratkih besedah vsa resnica in jedro vprašanju, zakaj si hoče Anglija zasigurati na vsak način suprematijo na moiju in naj jo stane to oboroževanje kolikor hoče.
Res je, da premorejo Angleži danes največje bojno brodovje na vsem svetu. Zaradi razsežnosti angležkih pokrajin pa je isto tudi precej raztrešeno: cele eska-dre stacijonirajo v Indiji, okolu Avstralije, v Sredozemskem morju, Južni Afriki; in ostali del okolu svoje rodne zemlje.
Naravno, da požira to brezkončno oboroževanje ogromno denarja in v Angležih je pričela rasti nezadovoljnost proti vedno novim programom bojnih ladij. Ali pomagati si nihče prav ne zna in povprečno vsako leto po en teden ali en mesec je na Angleškem posebno poln panike.
Pred kom panika ? Z grozo so gledali angleški imperijalisti neizmerno spopolnje-vanje in povećavanje nemškega bojnega brodovja in tudi res ni nikakega dvoma, da si je Nemčija zgradila tako eskadro posebno z ozirom na sosednjo Anglijo, s katero zna priti v doglednem času do krvavega konkurenčnega spopada. Nemci so spustili do danes v morje vse polno prekrasnih ladij, ki štejejo med prve na svetu; zdaj si grade še zračno flotilo; vojaštva imajo v slučaju vojne dobrih pet milijonov povsem izvež-banih glav; Angleži — ker ne poznajo krvnega davka v obliki vojne obveznosti — niti petnajsti del ne !
Angleški vladi je bilo treba vsakokrat samo ponoviti to razmerje in zbornica je privolila v vse zahteve. Toda nemška industrija je napredovala kolosalno in je v mnogem že popolnoma izpodrinila angleško ; poleg tega ne pozna Anglija skoro nobene carine na tuje produkte in zato je danes Britanska s proizvodi tujih ljudstev, zlasti Amerikancev in Nemcev, naravnost preplavljena. Posledica temu je bilo pomanjkanje dela na Angleškem, nazadovanje v eksportu in s tem obenem poslabšanje trgovske bilance. Te denarne skrbi so streznile tudi marsikatero vladno glavo, ki je delala prej programe novih eskader uprav brez pomisleka.
Vse se vprašuje, kam pridemo, ako poj de tako naprej ?! In imperijalisti odgovarjajo skupno z vojaškimi krogi : n e odnehati niti za las, prej padejo Nemci pod svojimi izdatki, nego mi.
Vzlic vsemu apelu na patrijotizem je rastla zadnje čase apatija napram novim programom. Zdaj je stopila vmes admira-liteta sama: jedro vse takozvane domače fiote (Horoe-Fleet) se je napotilo proti Londonu. Najkrasneji tipi bojnih ladij, pričenši od prvih enot-oklopnjač do podmorskih čolnov, vsega skupaj 150 po številu, je zbranih v tem tednu v široki reki TemzL
Nad osem kilometrov širine meri Temza pri svojem izlivu v morje in potem se pričenja pri Southendu polagoma zoževati. Zračne črte od tu do srede Londona je okolu 75 km, ali na vsej tej dolgi poti, ki jo napravlja Temza v neštetih ovinkih, je razpostavljena mogočna flota; zadnje štiri podmorske ladije so
in spretna tovariševa roka ga je vodila kakor igračko.
Mirno sem sedel ia giedal po morju, po zvezdah, po h:šab, po zraku, povsodi ]
Vozila sva se dober četrt ure in kmalu t«a zagledala ribičevo hišo. Imela je dve okni proti morju in tam je bila sobice, v kateri je stanovala Giulietta.
Nocoj je Se bdela, ker je v »obići brlela luč.
Tovariš je zasukal čoln m v par treact kih sva bila pod njenimi okni. Mene se je polotiio tako razburjenje ia tak strah, da bi bil odšel taj raj še zopet demo v.
To secn povedal tudi tovarišu.
„Ne bodi vendar bedak! mi je zašepetal prav tiho na uho. „Mučil sem se popclndne, letal sem po mestu, stražil kakor pes in sedal da bi bilo vse to zaitonj !"
Tako mi je govoril in postajal vedno
glasovi.	. .
Prosil in rotil sem ga, naj ne kriči tako, a on me ni (Oilušal.
„Ako se Litro ne spraviš na ckco, ti napravim še 4kandal".
Mislil sem paiti pred njega na kolena in ga pro*iti usmiljenja, ko sem zasiišil nad teboj škripanje oken-
Ozrl sem se navzgor in res se je prikazala i-ad Dama g avic*, njena glavica-(Zfršetfck pride).
privezane pod angleškim parlamentom. In zdaj pohaja na sto tisoče Angležev, da si ogledajo to veličastno prikazen. Kakor piše „The Evening News", ni bilo doslej zadnje čase še nikjer zbranega toliko bojnega brodovja; niti v špansko-ameri-kanski vojni, niti pri Cušimi, kjer so se spoprijeli Rusje z Japonci. Osemdeset tisoč mornarjev opravlja svojo službo tod i.	t-
Vsakdo si lahko ladije ogleda tekom celega tedna, kar ostanejo tu [18.—24. julija] in s tem hočejo povečati splošno navdušenje in zanimanje za bojno ladi-jevje. Anglež naj sam vidi silo, ki mu brani čast in svobodo! Spozna naj jo in potem se tudi prepriča — tako računajo prireditelji — o potrebi takih novih oija-ških sil.
Angleška formula pomorske suprema-tije pravi: naša sila na morju mora biti 10°/o večja nego skupna sila dveh najvećih evropskih pomorskih močij. Dolgo časa je ostalo tako. Ker pa so Nemci jeli forsirati, je ta angleški „two-powers-stan-dardu danes v največji nevarnosti. In zato so priredili vojaški krogi v Londonu to lepo scenerijo, ki si jo ogleda nedvomno tudi mnogo Angležev od zunaj. Časopisi so napolnjeni vesti in spisov, ki govore o tem velikem dogodku in vsi pogovori na cesti, kakor doma, se sučejo sedaj okolu
—	novih bojnih ladij.	(.)
Madjarski časnikarji o zagrebškem „veleizdajniškem" procesu«
Glavni uredniki pariških listov so se obrnili na svoje kolege v Budimpešti s prošnjo, cm delujejo na to, da se ustavi „veleizdajni* škiw proces v Zagrebu. — Na to so se bili zbrali minuli petek vsi glavni uredniki budimpeštanskih liitov, kjer no sklenili, da ne mo-rejo ničesar storiti, ker je Hrvatika v pravo-sodnem oziru popolnoma avtomna.
Z oii.O-ii 11» ^meojeno izjavo piše „Zeit* da traja ta Škandalozni procea že pred >igj, ter nadaljuje petem : Ogrski čatnikarii izrabljajo jako spretno poznano francosko slabost v poznavanju geografije, da iim rečejo, da so se metili v naslovu, Češ, da ogrsko časopisje nima nikakega upliva na popolnoma avtonomno pravosodje Hrvatske.. A ni res, da bi ogrski časnikzrji ne megli izvrševati nikakega upliva na tek procesa. Dosti bi bil en migljaj < g:ske vlade hrvatskemu banu in ztg'ebški državni prafdnik bi zgubil sapo. To bi bil način, da bi ce načelo s koncem zagrebškega škandala.
Tudi v drugih deželah se vrle procesi radi veleizdaje, a noben procea ne doseza škandala tega. Kolikor se je dognalo do»e4aj iz procesa, je eaino kar se more cčitati obdolžencem — katere se heče uničiti gospodarski z dolgim zaporom in brezkončnim procesom
—	veieizdajniško mišljenje. A v kateri oivili-zovani držaji je kazniivo že mišljenje samo na sebi ? Dokler mišljenje ne preide v besede, se istega ne more preganjati. Na Hrvatskem pa se zdi da zadoščajo že misii, da dajo oporo enema najm mtruozaejih procesov, kar smo jih imeli nekaj let sem. Dej«tro je, da se zagrebškemu pravdništvu dosedaj ni posrečilo dokazati, da bi biii obtoženi zi'rešili, izvzemši mišljenje, kaka izdajska dejanja. — Sodni dvor skuša prikriti to nezmožnost, de bi se doprineslo dokaz o veleizdaji, s tem, da uporablja najbrutalneje forme v vodstvu procesa. —
Čin francoskih časnikarjev dokazu;e, kak u ti i napravlja v inozemstvu zagrebški preco«, Odgovor ogrskih časnikar ev gotovo v Fran-c ji ne napravi boljega utiša, kakor proces
sam. —	,
Francozki žurnalisti ne zahtevajo uradne ingerence časopisja v procesu, a oni ne zoajo, d i bi zamegli budimpeštan*ki časopisi uplitati na javno mnenje, dokler bi bil napravljen konec neznosnemu zagrebškemu procasu.
Spomenik Adamu Mickiewiczu v Parizu.
Veliki francoski historik in prijatelj Slovanov prof. Arnold Denis je v Parizu zasnoval akcijo, da se v tej svetovni prestolnici postavi dostojen spomenik poljskemu veiikanu, pesniku
„Pana Tadeuia41 in „Diazda", Adaoou Blickie-wiczu.
Mickievvicz je preživel v Parizu 20 let ter je tam ustvaril tudi citirani svoji največi deli. Kakor profesor slovanskih literatur v College de France je Mickiewicz prti začel vnemati Francoze z Slovanstvo. Ia sedaj se je v metropoli nad Seino združil pod pred-sedništvom historika Denisa odbor najvredne-jih literitov f-ancozkib, da se oddolža velikemu sinu poljskega naroda.
Turška grozodejstva!
Živ zažgan!
Rimski „Trinuni" poročajo iz Epira : Med krščansko vasjo Piisovica in turško vasjo Ko-tvica, ▼ pokrajini Filijota je doilo — kakor skoro povsodi v Turčiji — pogostoma do prelivanja krvi, zbog verskega in plemenskega sovraštva. Pretečeni mesec juDij pa je vlada poslala na lice mesta vojake, da bi napravili mir. Vojaki pa so razrušili veči del vasi Piisovica ter pobili več krutijanov. Ko ao pr šli v Kotvico, so ustrelili dva puntajoča se Torka, Vlada je na to postala v Fitijoto načelnika
tja, je dal takoj zapreti 30 kristijanov, obenem je pa izpustil že zaprte Turke. V ponedeljek 12- t. m. bi se bila imela vršiti pred scdoijo v Filijoti obravnava o dogodkih. V nedeljo se je vzdignilo iz Piisovica 12 kriatijano*. med temi en pop, da bi pričali v procesu. Ker so se bali maščevanja, so prosili, da bi jih spremila dva orožnika. Čim so prišli 2 kilometra do Filljote, je planilo naenkrat na niih iz zasede več Turkov. Kristijani, ki so bili neobo-roženi, ter tako nenadajeno in nepričakovano napadeni, se niso postavili v bran. Pet njih je bilo ubitih in več drugih ranjenih. Turki so potem zažgali obleko na popu, ki je tako zgorel živ, msd groznimi mukami.
Bolgarski Sokoli v Odesi.
Te dni je došlo v Odeso tisoče bolgarskih „iunakov", da se pobratijo z ruskimi brati. OdeŠani so v»prejeli brate najpriiazneje kakor apostole sokolske misi: v južii Rasi.i. Po iavni vežbi je izročil bolgarski odposlanec v Odesi „junakom" sreberni venec, dar bolgarske kolonije. „ Junaki" so brzoiavao pozdravili cara, kateremu so Bo'giri dolžni hvaležnost za svojo svobodo.
Dnevne vesti.
Promotija. Včeraj dne 24. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktsrjem prava ^starešina akad. društva „Triglav", ge-spod Šandor Hrašovec. — Čestitamo I
Poznamo- se! „Gfcazer Tagblatt" je- prinesel te dni neko notico, v kateri pa ni — pioval in zasramoval Slovencev. Ne, marveč govori — o čudež! — mirno in dostoino ter •e celo postavlja t poso po krivici ž sije ne nedolžnosti t!
Toži namreč jokavo, ker Slovenci zb vm-kim dopisom iz. Trsta v aemških listih slati o c, kr. profesorje, učitelje in uradnike.
Nam se mora priznati, da ne ljubimo osebnih napadov v polemikah in če Je mo?emo, abstrabujemo od. osebnosti. Toda ti nemški dopisniki nas naravnost silijo, d* nasproti njim opuščamo to pravilo. Vaem njihovim napadom gre tendenca jasno in — očitao za tem, da bi izvestni slovenski urad niki trpeli škod o £ t Oni so začeli in prakticirajo zistematično z osebnostmi v polemikah. A mi ne moremo drugače, nego da jim vračamo, če oni nimajo ob-zirov do svojih lastnih kolegov, čemu bi imeli mi obeirov do njih?!!
5evt-da en potaiujejo in govore o krivici, ki jim jo delamo, ker tako rekoč s pritom k.^euo na izvestne o. k. gospode. Naj ne počenjajo take komedije, ker vedo naj, da te dobro pozna uto. Lepa maska — pc-zaamo te!! In vedo na) tudi, da bomo še jasneje kazali s prstom, ako ne prenehajo se svojimi perfidaostmi X
Gospoda to avizirani. Iz stavbenega oddelka na našem namest-n i Šivu. Stara praksa na tem uradu je, da so vsi načrti in proračuni sestavljeni v jeziku, ki e našemu ljudstvu ptuj. — Nekdaj je bilo vse laško, sedaj pa je za slovenski del vse Ufmiko. Badi tega se je začelo ljudstvo vedno bolj pritoževati, ker, ako se hoče informirati in stvar razumeti, mera romati od Poncija do Pilata, da najde teknika, ki mu stvar raz-tolmači.
Želeti je, da bi se enkrat nehalo s to prakso. Čujemo, da je bil pred kr&tkim imenovan nov načelnik temu uradu. Upamo, da uvideva neumestnost in krivičnost take uredbe, ki ni na korist niti uradu samemu. Nujna potreba bi bila, da bi se vsaj od mlajših tehnikov zahtevalo popolno znanje deželnih jezikov, ker le tedaj bodo mogli poslovati na korist prebivalitvu in tudi slnžbs same.
Večni lažniki so tržaški dopiiniki gra&kih listov. Čj je le potegnil s peresom, že je nesramna laž na papirju.
Ta dni bo zagrešili v „Grazer Tagblattu" dve debeli laži, da hi smešili slovensko gibanje in snovanje v Tntu. Prva laž se tiče prireditve na čast češkim gostom, došiim iz Ljubljane, v restavraciji Bergarievi pod gradom. Podila duša laže, kakor da restavrater sploh ni hotel streči gostom. Poitrežba je bila res slaba, ali vzrok temu je bil, da re-stavrater ni bil pripravljen na toliko množico. Računal je na 200—300 ljudi, došlo jih je pa do 3000. Tudi mi sami ni»m) računali na tak naval, ker ni bilo, razun kratke notica v „Edinosti", nobene reklame. Ogromna udeležba, ta naravnost sijajna maBifestacija simpatije do čeških gottov med našim ljudstvom vseh slojev, je gostom gotovo tisočerokrfcti nadomestila pomanjkliro postrežbo. Saj češki gostje niso prišli v Trst z namene m, da bi jih mi tu gostili, ampak, da se seznanijo se svojimi brati tu na jugu monarhije. T a namen je bil ob rečeni priliki dosežen v toliki meri, kakor gotovo še nikdar dosedaj. Nemci se le ša prepričajo o tem ob razvoju gospedar ikih stikov med slovanskim severom m jugom, na političnih dogodkih in na parlamentarizem parketu. Mi smo storili korak naprej v mejsebojnem zbliževanju. In če nemška nesramna peresa škripajo po papirju, češ, da so Čehi bili v Trstu skrajno nezadovoljni, so smešna, kakor nevedni kmet, ki si domneva, da z&vstavi železniški vlak • tem, da — pljuva nanj.
Druga laž se tiče prihoda ruskih gostov — učiteljev, čel, da niti 40 postelj aismo mogli preskrbeti zanje in da se jim je zbto
gostje so prišli v Trit v dveh partijah in vaikd&r je bilo preskrbljenih do šestdeset postelj in cdbor jih je pričakoval pri vseh j vlakih. Ker pa so menda gottje spremenili dispozicije za potovanje, niso dospeli v Trit j ob pričakovanem času in tudi se aiso zauita-ivili v Trstu.
Toliko v pojasnijo. Sedaj	naj ie
lažejo dalje večni — lažnjivci in obreko»alci.
Shod starišev prt »v. Jakobu; Na poz v na ta shod, ki se je vršil sinoči na vrtu „Ebusumnega društ?aa pri sv, Jakoba, jo bil takov odziv, da S3 bili vrtni in< notranji prostori nabito polnir da ni bilo možno nikako gibanje. Atmosfera je bila nasičQ- a Mlektric tite, ogorčenje je lezno valovilo. D". Ryb£? je govoril biizu jedao uro o tej naši mizeriji, o tem Skandalu, o tem višku krinčao«ti. Mej govorom je prišlo večkrat d> takih izbruhov ogorčenja, trajajočih po več minut, da se j* bilo bati eksplozi'e v najhujših oblikah, PredaednčStvo, dr. Ryfc£r in hladneji elementi med'zborovale i samim« morali uporabljati vso svojo zerovornoi^ da so mirili ra7dr*?ene dahove. Bila je to e e-meotarna mh« f3-<tfic'ja ogorčenja in jeze r*di krivičaosti vhdi in nasprotnikov. To ogorčenje očeiov mater* naj bi videli vbdni možje ia če iaiajo ie kaj čutečega srsra v prsih, bi drugače reševali to naše nesrečjo šolsko vprašanje.
Poleg^ dra Rybtlra ao govorili še dolf Može, MaksoSotič, Kreše-vič in Marič. Predsedoval pa ie predsednik odbora starišev Valentin Vovk,
O thodu bomo seveda še poročali.
„Bilo fri pač nepotrebno Pod tem naslovom je prinesel naš list v številki od mi nole srede kratek dopis, došel izven ureda: št'a,, v kf.tarem je bilo povedano, da misli neko tukajšnje druStvo uresti neko mvo
slovenskih vžigal c, ter izrečeno prepričanje, da te to bilo le v škodo naše dece, ako bi se poleg Ciril-Metodovih vžigalic in onih v prid tudi potrebni trgovski šoli rn -širjalo nove vžigalice. Ta dopisič je zaključ i z besedami : „Bilo bi pač nepotrebno I*4 Ta notica, ki jo je naše uredništvo prejelo od zunaj in jo priobčilo z naibolišim ramen » n, je dala pohoda tuka šnjemu.' „Narodnemu d -avcu«, da je priobčil v včeraišnji svoji Številki polemičen odgovor od nič manj nfg> 138 vrst, v katerem vpreSa najprej z*k*j nismo povedali naravnost, kedo je to „neko tukajšnje društvo", izvaja potem na dol^o in široko, da je to društvo „Narodna del»»snu organizacija v Trstu-, razlaga, kako je prišla da se je N. D. & pogajala "*di tega ter pojašnjuje, da odber N. D. O., kateremu je tadi ležeče na sveti stvari družbe sv. C. in M., ni hotel se svojimi vžigalicami uplivati škodljivo na razpečavanje Ciril-Met. vžigalic in je zato sklen;l, da se inoa N. D. O. obrniti do osrednjega vodstra družbe »v. C. in M. v srrho pogajanja in sporazumijeva, da se je odbor N. D. Oi v tem oziru celo izrekel voljnim odpovedati se na korist družbe sv. C. in M. določenemu delu čistega dobička ter da se je, da se do3eže sporazumen e. rešitev tega vprašanja preložila na nadoločen čas. —
Najprej odgovarjamo na vprašanje zakaj nismo povedali naravnost, kedo je to „neko tukajšnje društvo". Naš odgovor je pač priprost : Zato ker uredništvu ni bilo znano, katero društvo je menil naš dopiinii in ker ae i«temu niti sanjalo ni, da »e N* D. O. pogaja za vžigalice. — Po Stilizaciji dop>B* pa, katerega izvirnik imamo sračajno še rokah, in ki smo ga deloma škrabali, dtbma popravili, je bila celo izključena. N. D. O. — Ta dopis smo pokalu i'ti dan, ko je izšel nekemu članu N D-., ki nas je v tem interpeliral ter ie je član N. D. O. prepričal, da je bilo po dilu dopisa izključeno, da so je miililo n* N. D. O. Obljubil nam je tudi dotični C^t. N. D. O., da fctvar pojavi odboru N. D.. O. Ne vemo, je li to storil, ali ne. Ako ni irg* storil, nam je le žal, ako je pa to stori>. n« razumemo zakat se „Narodni delavec- as sanja na tak Lačin proti omenjeni notici, občeni od našega lista, ki pač ne opusi^ like, da ne bi se zavzemal 2a naše delavstvo in za koristi N. D. O., katerima je vetko ua razpok go. Sai smo blizu ter se labko dr govorimo, in bi tudi drsge volje sami pnobčni pojasnilo.
Sicer pa jemljemo z zadovoljstvo Da manje, da je N.D.O, v vcra&mju vžig&li: kt.pila v pogajanja z družbo S*. C. in M., kater« naloga je da v prvi vrUi skrbi za izobrazbo, dece našega po izobrazbi hrepeaečega deiai-stva, ki se zateda v polni meri potrebe t» družbe ravno za delavstvo. Na druge opazke omenjene notice „Narodnega delavca- se nt* oziramo, ker te nas ne tičejo in ker ie st»»r od naše strani zadostno pojašnjena. Uredništvo .Narodnega deiavca* bi pa prosili, da ao v bodoče, ako mu kaj ne ugaja v našem luto, kolegijalno obrne na naše uredništvo, prej nego nas napsde.
Na adreso c. kr. finačnega ravnateljstva. Trst, dne 24. juiija. Te dai sem potr» bj»ai
mr^n^LVT••■ ■ ■ ' . I ■ ■ t ■ .rti >1 M t H 11 tX-»-» <-» ■ » l-U-U-t*
______V
orožništva v Janini, da bi vodil preiskavo « —r-----------i-------— j- ----
dogodkih. Čim je prišel orcžaiški nt čelnik vsprejemci odbor — skrival, Rsčeni ru«*i
USTREDNi BANKA ČESKYCH
ODDDITCI CM PODRUŽNICA v TBSTT
Srunl I tLtra :: pum bel poiteeosso 3. :: VLOGE ii KNJIŽICE t" ■■ PREMIJOVE VLOGE l3""« VADIJE u KAVCIJE --- MENJALNICA •-
V Trstu, dne 25. julija 1909
»EDINOST* št 207
Stran HI
*» čje Število meničnih blanketov, a nisem dobil v nikeki tobakarni slovenskih. Rečeno pa n>- je bilo, da lahko zamenjam italjanske ali itmške golice na ekonomatu finančne direk-ci e za slovenske. Kupil sem torej italijanske n* niče, ter ie podal neki dan minulega tedna en tiaančno direkcijo. V veitibilu poslopja sem se fcotei orijentirati, kje je ekono, 6 ii sta tu d?e crijentacijski tabli. Ena ita-ljuaika, druga nemška.
Gledal sem, kje je slovenska, a te ni ti o. Iz italjanske in nemške orijentarijske tate e sem poizvedel, da se nahaja ekonomat na desni. Obrnil aem se na desno, a tu so b>U vsa vrata zaprta. Zato sem vprašal nekega slugo, kjer je ekonomat, ki mi je poja-sn 1, da se nahaja na levi. A kako to, sem rekel, tam na tabli je piaanc, da se nahaja na deini. „E, kaj tabla, mi je odvrnil mož, Um je vse narobe!"
No, sem si mislil, še vlada že v orijen-ttcijskih tablah taka konfuzija, kaka zmešnjava mora vladati šele v {aktih. (Znano ie, da leže rekurzi v davčnih nadevah po ceio večnost nerešene pri finančni direkciji, a mej tem se stranke zunaj na deželi ruba). Grem torej * ekonomat, tam so mi prodali neko tiskovino za dva vinarja, ter mi rekli, da moram i«:o spolniti (bila je nemško-italjanaka, slovar skih nimajo, po načelu, ki je sicer že precej obrabljeno, a tu pa tam vendar že v veljavi, namreč: „paga, e tazi šklaf*), a potem iti v prro nadstropje, soba št. 1, kjer Ibbko dobim v zameno slovenske menične galice. Tam so mi pa pojasnili, da se zamešava vrednote le vsako sobcta. Odšel sem t' rej, z namenom, da se povrnem v soboto. K s sem se bil napotil danes zopet na c. kr. tkisnčno ravnateljstvo, v prvo ntdstopje štev. 1. Tam službujoč uradnik ni razumel gloven-s <i. Rekel mi je, da ramore zamenjati samo nerabljive vrednote,
Pripomnil se u na to, da se to lahko pcmaga češ, pokvarim jih tnkai. A na to je mož ptipomnil: Sicer je pa danes tudi že prekasno, uradna ura je do ene popoiudne (t-daj, ko sem bil jaz tam je bila 1 in pol). Meni kazalo ci drugo, ko da sem se vrnil, ne da bi kaj opravil.
Informiral sem se pozneje, ter doznal, da ima ekonomat nalogo, zamenjavati italijanske in nemške menične golice za slovenske, a to n; le cb sobotah, ampak vsak dan, a dozo al sem tudi, da so uradne ure do dveh, in ne samo do ene popoiudne.
Smatram torej, da se je dotični uradnik pregrešil proti svojim službenim predpisom. — Ako pa temu ni tako, naj pošlje c. kr, finančno ravnateljstvo „Edinosti" popi avek!
Tatvine v mestni bolnišnici na škodo bolnikov. Shod bolniških postrežnic. Mestni
magistrat je bil zaupno obveščen, da se v mestni bolnišnici, že dolgo časa izvršujejo tatvine, in sicer prečejšnje, na škodo uprave bolnišnice. Začela je preiskava in vratar Josip Zorzenon je dobil nalog, naj preiskuje bolniške postrešnice. In tako je vr&tir zasa č:l pet postrežnic, pri katerih je našel veliko množino jajc, mleka, piščencev, pečenke, gnjati itd., sploh reči, ki 'jih zdravniki predpisujejo bolnikom in Jci so jih postrešnice £ mikale ter jemale za-se.
A uprava bolnišnice ni vzlic tej očitni tatvini na škode ubogim bolnikom ničesar storila, le eno potrežnico je odslovila Ne* vertetco! Ia postrežnice so bile še tako drzne, d* so imele pred nekoliko dnevi v vrtu bol-cišaice „protestni s h o d", ki ga je pa poveljnik mestnih redarjav • štirimi redarji, ra-gnal. Na tsm shodu so postrežnice zahtevale med drugim, da se odstavi vratarja Zorze-nona, ki da je bil tako nesramen, da jih je pre-iskal, a kakor že rečeno na izreono zahtevo preiskovalne komisije. Dejstva, ki smo jih omenili, je priobčil včerajšnji „Indipendente", kateremu bo gotovo stvar dobroznana !
Otvoritev nove planinske koče v Koritnici
pod Mangartom se bo vršila 1. avgusta t. 1. Nova koča bo druga planicaka koča v naših planinah. Po»tavljena je v višini 1500 m koncem Eoritniike doline med skupinama Mangarta in Jalovca, za katera dva hriba tvori pripravno izhodišče. Češka pcdružmca je že dosedai nadelala celo vrito 2.''.nimivih poti, v katerih križišču itoji nova k.ca.
Ker ve ceniti vsak planinec važnost če-škega delovanja v naših planinah, poživljamo vse planince, da se vdeleže otvoritvene slav-noiti.
Sestanek českh in slovenskih gostov bo v soboto zvečer v Srednjem Logu na večerji ia svobodni zabavi.	;
Kdor želi prenočiti v Logu, naj se pravočasno priglasi pismeno pri g. županu Martinu Černuta. — Otvoritev se bo vršila drugi dan ob 11. dopoludne.
Društvo poštnih uradnikov. Včerajšnjega družbenega večera v restavraciji „Belvedere" pod gradom se je udeležilo veliko število poštnih uradnikov, kar priča o živem zanimanja za vprašanje o nedeljskem počitku. Predsed-n k, asistent Henrik Manrizio pl. Mohrecfald ,e pozdravil navzoče, med katerimi je bilo tudi več uradnih predstojnikov in trije tovariši beljsške železniške pošte, omenil nekatere notranje društvene zadeve ia podelil potem besedo tajniku, kontrolorju Pavlu Po-gatschnig g u, da poroča v zadevi ne-oeljskega pečitka. O tem vprašanju se je *nela prav živahna razprava. Mej drugim se je zlasti povdarjalc, da so tudi lekarniki že deležni nedeljskega počitka.
Konečno se je potrdil naslednji sklep: „Dne 23. julija 1909. na društvenem večeru tržaške podružnice društva poštnih uradnikov zbrani državni prometni poštni uradniki pozdravljajo interpelacijo poslanca Prohaske v zadevi nedeljskega pečitka na c. kr. poštnih in brzojavnih uradih, povdarjajo nujno potrebo jednega prostega dneva v tedna za po-) čitek in skrčenje službe ob nedeljah na n e-obhodno potrebno ia porabijo to priliko, da ponovijo željo, naj bi se poštno osobje sploh pomnožilo zlasti pa zvišalo število državnih prometoih uradnikov, priskrbelo primerne reserve in dejanske primajkljaje pokrilo z nadomestnimi močmi.
Vozovi na slavnost „Lipe" v Bazovici. Povodom slavnosti desetletnice ia razvitja za-stave društva „Lipa" v Bazovici dne 1. avgusta bodo vozili cmnibusi izpred „Narodnega doma" v Bazovico in nazaj. Vožnja tja in nazaj po 1. K. Da bo dotično podjetje vedelo, koliko vozov to trebalo, prosimo vaeh, ki refiektirajo na tako vožnjo, naj gi hitro preskrbe listke, ki jih od danes naprej predaja vrat&rica „Narod. doma".
Slavnosti se udeleži tudi pevsko drufitvo „Zora" iz Vrdele. Ona društva, katerih udeležba je na plakatih morda zgrešeno označena, naj nam oproste.
Pcgreške bodo popravljene na vabilih, oziroma letakih.
Novo mašo bo pel danes v Rojanu g« Julii Rutar.
Pogreb Don Carlosa. Poslednjega španskega pretendenta ali — če rabimo titulaturo karDstov — Španskega kralja so pokopali včeraj v Trstu. Ne morda radi dejstva, je karlistično gibanje, stremeče po vzpostavljenju naslednika prvega Don Carlosa na španjski prest"!, morda s smrtjo tretjega Don Carlosa tudi fjrmelno prenehalo — saj si Don Car-losov sin Don Jayme smatra gedaj za legitimnega fipanjskega kralja; — marveč pokopan ne bo več v Trstu nikak španski kralj v prognanstvu, iz jako prozaičnega razloga, ker v kripti Bourbonov pod kapelo Sv. Karla v naši baziliki ni več prostora in je pokojnikova krsta zasedla zadnji še prost prostorček.
Včerajšnja poslednja ceremonija v baziliki ar. Justa se je vršila brez posebne pompf, bolj priprosto.
Z a ob 9. uri je pred baziliko kar mrgo-leko radovednežev. Notranjost katedrale ie bila opremljeoa v Črnino ; gredi glavne lad> e se je aahajal katafalk, obdan od nešteto luč. Okolo katafalka je bilo položeno več vencev, poslednji dar sorodnikov in političnih somišljenikov. Na spredn:em delu katafalka s3 je nahajala blazina z lilijami in vijolčkami in nad njo bogat trak z napisom „Le France a Charles VII." Na baržunasti blazini se je nahajal pokojnikov meč in njegove dekora« cije. Na obeh straneh katafalka sta bila postavljena prapor francoskih Bjurbonov, bel s pozlačenini lilijami, in prapor dpanjskih Bourbonov, rumeno rdeč s pozlačenini lilijani, oba na drogu, predstavljaj očem lilijo.
Ob 93/4 je v vstopil v katedralo namestnik princ Hohenlohe v uniformi tainega svetnika, ki je spremljal nadvojvodmjo Blanco in njene tri hčerke, vse v najstrožji žalni obleki. Zaporedno go vstopili v cerkev pokojnikova vdova, princesinja Maria Bdrta Bourbonska, hči Bjatrice, princesinja Massimo, vojvodinja Marija Parmska z drugimi damami, vse v črnini, gin don Jayme in drugi sorodaiki. V spremstva teh oseb go ge aabajale vse. večinoma včeraj navedere ličnoati dešle iz Šp&nj-skega, Francozkega ia iz Italije, princ Lob-kovic, majerdom nadvojvode Leopolda Salva-torja, kakor zastopnik istega, kapelan pokojnika i drugi.	t
Od tukajšnjih vdeležencev naj navajamo župana dr. Sandrinelli, postajnega poveljnika kootreadmirala Couarde več častnikov, policijski ravnatelj Manusai, predsednik pomorske vlade Delles in drugi.
V crkvi so vršili službo valeti pokojnika in don Jsyme-a v jako bogatih dvornih livrejab.
Pontificiral je profit Mons. Petronio ob aaiitenci kanonikov. Istočasno s slav nos too mašo so se vršile tihe maše zadušaice pri vseh desetih oltarjih bazilike. Pri maši je sodelovala mestua kapela.
Po absoluciji se strani vseh štirih kanonikov, ao raz krste sneli krono in odejo! v Španskih barvah. Sorodniki so še molili ob kriti, ki so jo potem ponesli na desno stran glavnega oltarja, kjer se nahaja rodbioaka kripta. S pomočjo vinte so položili krsto v podzemski prostor, kakor tadi vence. Bržkone položno tudi tja oba bourbonska praporja.
Žalna ceremonija je dokončala ob ll1/« predpoludne.
Sin pokojnika princ don Jayme, br&t don Alfooso in druge ličnosti so bili pozneje sprejeti na obisku od namestnika.
Najvojvodinja Bianca se je popoiudne s hčerkami odpeljala na Opčine. Danes se ' bržkone vrne v Gradež.
Potres. Potresni aparati tukajšnjega c. kr. pomorskega observatorija ao predsin3Čnem zabeležili bližnji potres v daljavi kakih 250 km. Začetek ob 8 uri 8' 6", maksimum ob 10 uri 8' 48", konec ob 10 uri 11*. _ (Daljo na X. strani). _
M Dioda, prodaja s 30-40 ofl slo poistKa.
P*- Razprodaja
vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni
G. KEHIAYAN, TRST, C0RS0 32
Sladčičarna in pekarna s prodajo mleka
Bogata izbera sladčic in sladkarij, 2krat na dan svež kruh, hig. izdelaa
Specijaliteta »ladkih prepečencev in konfetov za vsako priliko. — fina in navadna vina lastnega uvoi
Pivo v buteljkah znane tovarne v Plznu. — Mleko in alpsko maslo.
: ANTON MIHELIC
trgovec z jestvinami
Bojan št. 8 (pred cerkvijo)
Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsake vrste PRESKRBUEN0 TRGOVINO. Na razpolago Ima najboljše vrste Kavo, testenine, olje, mineralna vOde, vino In pivo v buteljkah Itd.
Cene zmerne. Postrežba točna.
Čudovito nizke cene
dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
poprave.*Vri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4.
: Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
Umetni zooje .v.
Plombiranj« sekov.
Izdiranje zobov brei vsake bolečine
v zobozdravnžškera kabinetu
£r.3.Čermak in§.£usches
t na t
utles «.lla Cai.rma ttav. 13. II. nad.!.
Pozor! W. LEVI Pozor!
Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
| A rt uro Modricky
Prodajalnica manfak ornega b'aga In drobnih predmetov, Trst, ulica Belvedere 32
Novi dohodi za pomlad ao sezono. Perkal, zeflr, sati m beli in barvani batist, Perilo na meter dvojne Sirokoeti kakor tudi za rjuhe 156]100. Izbera mo£kih in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic.
Moderci, nosni robci, maje, trliž.
Modkl in otroiki slamniki, rokovice, nogovice iu čipke.
Dežniki iz bombaievine in svile. Zavese iz blaga ia čipk ter velika izbera drobnih predmetov.
KAVA IN SUHO SADJE :-:
po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. —Naf-večja točnost. Razpošilja DAVIDE VERS0LATTI, Trst — | — tudi poštne zavoje olloa Barriera veoehla 4.
Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na „Inseratni oddelek" našega Usta
alt na Upravo.
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-keea opravila.
I o naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in že 16, da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
EUGENIO VENUTI
Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga
(zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke.
trst, piazza S« Caterina št. 3*
I. nadstropje.
XKKXXKSSKK2§XKKKXK
fi Prodajalnica manufaktur. blaga S
X EtlRlCO de FRAMCESCHI x
X	— TRST —	X
y ulica NaoTa 53 — vogal Piazza Goldonl jggr
S — s podružnico — 2 ulica delle Poste 10 - vo^al ni. ValdlrJvo
^ Velika izbera bombaževin in volnenega blaga, perila za moške, ženske in otroke,
Jt pletenin, nogovic in drobnih Jg
H Cene mene. predmetov Cene mene.
i
V prodajalnicl manufakturnega blaga
G.LColombani
ulica Vincenzo Bellini št. 18 Proda se vsakovrstno blago po
MT nizkih cenah.
Specijaliteta : bluze in obleke za gospe.

Struchel S 3eritsch
Trst, Piazza Nuova
- vogal ulica S. Caterina

zbera perila, volnenega blaga, trliža, preprog, zaves, pletenin in modercev. Perkal. Satni zefir in balisti. Žida.
Čipke, v«xlla, obilvl -- Drobili predmeti.
II!
SO
Skladišče kož
vteh vrst črno h barvaio, vsoh vrst 3 rumen* In črno za dovljarjo In todlvja z to-lavnlco gornjih dolov ftovljov (tomaJe). TaleMo kožo drno In rumeno (Bokekalb). VolMa boljo vroto za barvano dovtjo. Nmtbo a* voo krajo doiolo Izvriule točno Ia Mfero
GIACOMO FREGNaN 41 S.
Trot, ul. Caeerma 11 [polog kavarno Sooialaj
Zobozdravnik dunajske poliklinike
izdiranje brez bolečin
PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejiem zlatemu. CENE ZMERNE. Barriera vooohia štev. 33
Krejačnica za civilne in vojaške obleke ter monture avstrijskega Lloyd* feosan^BOMOBa kakor tudi vsake uniforme	■——
ANTON GR0SSER - Trst, Corso 21, II. n.
z bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novoii\ Perfektni kroji.	Cene jako zmerne.
sa
Priporočamo našim gospodinjam
KOLINSKO CIKORIJO.
SLOVANI ! P°dP'raiu samo sv°ie narodno podjetje JLOJJJJJjJ J
SLOVANSKO
KNJIGARNO in PAPIRNICO
JOSIP GORENJCA, Trst, ul. Ualdliluo 40.
Stran IV
„EDINOST" št. 207
V Trstu, dne 25. julija 1909
r~ nSEESS
Spedicijska in - komisijonalna družba
v Trstu, Riva jrumula 14.
Talef. 21-60. Brzojavi: Balkansped. Žiro - račun pri Jadranski banki
v Trata.
% #	Sprejema v svoja dobro nrej^r.a skladišča vsakovrstno blago in
| t daje na isto predujme pod najpovoljnejšimi pogoji, daja carinska I ; posojila in' ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun

svojih odjemalcev najkuiantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve % na vse kraje hitro in točno. ============
Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno.
V £
Makso Smolensky
==_=== TRST	=
generalno zastopstvo in zaloga večkrat odlikovane pivovarne in (ječmena) tovarne kneza A J. Schwarzenberga v Prctivinu (Češko) za Trst, Primorje, Istro, Dalmacijo, države sredozemskega morja in dežele ruiečega morja.
prodaja pivo v sodih iti v steklenicah
svitlo Izvozno pivo (a Ia Pilzen) črno granatsko pivo (a Ia Miinch?n)
Zaloga za Irst in notranje dežele nI Gaetano Donizetti 3, tzlef. 2284
Izvozna pisarn* ulioa TORRE BIANCA št. 20, Telefon 2315. Pri naroči u od najmanj 12 steklenic	prosta vročitev na dom. vsSfc;
Belvedere št.
se je odprla
nova čevljarnica,
Prodaja se izdelano olmvalD ter novo p meri
Poprave se Izvršujejo po n ajzmemejšlh cenab
Za obilen obiak ae toplo priporoča pod geslom : SVOJI K STOJIM 1 udani
Josip Godina
©mil Fino
bivši nrar t Sežan
Pozop!S
Pozor!!
fi Nova prodajal obuvala	175.000 K t" 011
g REMIGIO BONO
" Trst, ulica Madonnina I
Velika iz bera in specijaliteta vsakovrstnega obuvala za možke, za ženske in za otroke po jako zmernih cenah. Vsaki kupec dobi poseben blok s številko. Dotični, ka-teremu naleti št. 50, dobi ? dar m nJLS š/C ©n par čevljev. ^HB
Sl^COOOOOOOOOO
fiRTORO RflCK
Trst - ul. Gaspare Gozzi 3 - Trst
Kovaška in mehanična ddalnica ter stavbinska kovačnica.
Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje železna vrata, dela za stavbe i. t. d Največja natančnost ter zmerne cene,
NAČRTI ZASTONJ.
:: moškega in ženskega perila ::
sem nakupil ob priliki neke konkurzne licitacije. Prodajo se radi pomanjkanja prostora :: :: :: ::
vnnclro cnairp iz najfinejšega na-zenanis al	ravnega chiffona s
ipristnimi švicarskimi čipkami in ajonr, jako solidno
zdelane po K 1*85 komad po poštnem povzetju.
Vrhu tega ženske hlače iz najfinejšega nltn.
chiffona s pristnimi švic. čipkami po K 175 komad.
EMANUEL ROTHOLZ
Dunaj Vil, Neustiftgasse štev 77,
Dopisovanje v vseh jezikih. Naročiti je najkasneje do prihodnje srede.
Mm prttieh
posebne mletve iz zaprtih bolhačev prodaja se samo v mirodilniei
AcMlle Blir junior
Trst nI. Ponterosso št. 10
NB. Preskrbuje se vsakovrstne pošiljatve z največjo natančnostjo i« po jako zmernhi cenah. Dopisa-vanje v slovenskem in nemškem jeziku.
ima svojo
nm proda-flr
t TRSTU ul. Vinc. Belil?! 13
apnenega karbida
sudčeki od lOO ks: kron 26 ; 50 kc? k. on 27; zrnati kron 29 zi lOO kg, - Čiste teže, ombalaža zastonj. ---------
PADLO PATHIZI, TRST
ulica Sati Lazzaro štev. 9
DE
Edfna od c. kr. namestništva avtoriza-v*na obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in V3eh mrčesov, stenic in vsei drugih živalic
CARLO JENULL
Dela<nica in zalega TRST, ulica Teaa
Zaloga obuvala
■bh in las£na delalnica hbb
PAVEL ViSENTINI
Trst, ul. Giosiie Carducci 31.
Velika izbera moških ia ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
JBHI>p> po zmernih cenah
ST.ims ■■■■	.......................... UMI III.......
8» r.
'M
z i oi-rltNI V
» ' * JASA
š




>0 * <?
msh
jjOKREPLJUJUCI ZELUDflČNI EUSIRl Glavni zastopnik za Trst, Istro in Goriško :
Virgilio Ctallico
TRST. via Giulia št. 17. — TelefoD 1979.
fivst. kreditnega zavoda
za trgovino in obrt
(Glavnica in reserve 185 milijonov kron)
se bavi j o
z vsemi bančnimi operacijami.
HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE
po 3 V/o
Rentni davek plača direktno zavod.
Pohrana in uprava vrednosti.
Zavarovanje vrednostnih papirjev proti nezgodam ln irebanjn. Knpo-prodaja tu- In inozemskih vrednot, dlvlz in denarja.
RAČUNI NA BANČNI ŽIRO IN TEK. RAČUN.
Inkaeo-efektov, dokumentov, nakaznic in izžrebanih srečk.
/vn Kreditna pisma ^
Cheques. nakaznice, poštne spremnice.
Predujmi in posojila na vrednostne papirje, delnice,
srečke, biago, Warrants, ladije itd.
Carinska posojila. — Carinske garancije.
POSOJILA NA DOKUMENTE NALAGANJA. Ženitovaojske kavcije za vojake in menjava že obstoječih kavcij.
t II
VSE
Tvornica dežnikov in solčnikov
GIUS. FEERATA - TEST
Tovorna: ul. Kontenicco 13. Proflnjnlnlca: Corso 36.
Izbera palic za sp^eSiode.
Izvršujejo se poprave In prevlačenja. "gg
■ g

Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „0NI0N"
(Filijalka Banke Union) v Trstu
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera ijaml.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
T kronah ali v inozemskih vrednostih
Tjložne kn]ižiee
fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo
H
po jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
Inkaai
efektov, dokumentov, odrezkor in izžrebanih srečk.
Kupo - prodaja
ta- in inozemskih vrednot, valut In diviz.
Hirsch & Coi
Mehanična žaga
OBHTrllJSKI ZAVOD Z MOTORJEM PARO.
Pelalnica amerik. pohištva
za moderno opremo pisaren.	q
O Telefon št. 22-70	ulloa Medla Štev. 27 - Trst. Q
^OOOOOOOOOOOOOOiiOOOOOOOOOOOOOO^I
Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po
■b 3Vio mm '
Kentnl dftTtk od hranilnih vlog plačuje zavod Bana.
Daje predujme	|| Prejema in hrani deposite
na vrednote in karate parnikov L t. d. ||	ter jih točno upravlja.
Lzda^a in kupuje po dnevnem kurzu
(prosto vsakorinih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Eanco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite V nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO.
Daje predujme	jj Odpira carinske kredite.
na blago, police, warrants i. t. d. j j Kupnje in prodaja blago v komisiji.
ODDELEK ZA SLADKOR.

v Trstu, dne 25. julija 1909
»EDINOST« St. 207
Strar V
London, nojuete mesto na suetu
Piše Cecil Pleško.
London, 19. 7. 09.
XIV. Parlament.
Angleži so tisti narod, v katerem si je germansko gotski slog skozi vsa Btoletja ohranil svoj več ali manje dobri glas. Posebno zanimanje zanj pa se je vzbudilo v pričetku minulega stoletja.
Pogorel je bil tedaj stari parlament in arhitekt B a r r v je dobil naročilo, naj napravi načrte za novo stavbo. Barrvju se je pridružil za notranjo opremo P n g i n. Tako so pričeli graditi novo Btavbo na mestu stare, kakor je odgovarjalo tedaj splošnemu navdušenju: v strogo poznogotskem slogu.
Zadnji izrazek v razvoju gotskega stavbenega sloga je bil angleški Perpendi-cular S ty 1 e, kjer niso bile linije pri oknjalu nič več tako valov ito-krožaste, ampak priprosto-ravne. Obok nad oknom ni imel več lancetne konice, ampak je bil lahno potlačen, tako, da je prehajal polagoma že v renesančni slog. Ker se je vršil ta prehod v dobi kraljice Elizabete iz hiše Tudorske, je dobil ta slog tudi ime Elizabethan ali Tndor-Stvle.
V slogu te najpozneje gotike je sezidana orjaška stavba angleškega parlamenta. Čas njegove vstvaritve pomenja obenem najsijaj-nejo dobo probude in oživljenja bogate gotike na Angleškem. Poslopje samo so zidali sedemnajst let (1840—57).
liazteza se neposredno ob bregu Temze. Njegova fasada proti vodi meri skoro tisoč čevljev dolžine. Trije mogočni stolpi, na sredi in na vsakem koncu po eden, kakih sto metrov višine, poleg njih neštevilo majhnih, ki izginjajo vsak sam za-se in tvorijo le v celoti veličasten harmoničen tltis. Pogled na parlament z nasprotnega brega Temze gledalca naravnost fascinira. Vedno in vedno prihaja človek v njegov vidik, zre tiho v dolgo fasado, "nepremično, kakor d i bi si hotel za večno zapomniti njegove obrise, njegove sence in zlato rdeče svetli-kanjs njegovih visokih oken v zahajajoči soični luči.
O njegovem notraajem načrtu pa tožijo Angleži, da je zarisaa; ravno tako tudi z aaagnezijo pomešani vapnenec, neke vrste <lolomit, ki je vporabljen na zunanji strani poslopja, ne vzdržuje londonske klime : premehak je ia zato se krha neprestano.
Stavba je veljala nekaj nad sedemdeset milijonov kron, ima okolu sto stopnic in tisoč sob.
Noben narod ni spojen tako tesno s svojim parlamentom, kakor angleški. Zbornica je tukaj v resnici izraz ljudstva ia vrhovni vladar, tako, da pravi znana angleška pri-blovica: „Parlament napravlja lahko vse, Burno ne iz ženske moškega". Tako samozavesten ne mere biti noben parlament več v Evropi Primerjati bi se dalo kvečemu Francijo in Italijo ; v nobeni meri pa Avstrije in še manje Nemčije. V Avstriji iela vlada preko pa r 1 a m e n t a, kar hoče in če jej zbornica ni po godu, Jo pošilja lahko v^ak hip domov, ali jo celo raapušča, Ministerstva sestavljajo kakor je drago gotovemu ozkemu krogu. Se slabše je v tem ozira na Nem-frk.m, kjer ne poznajo parlamentarnih ministrov niti v tako majhni in nedolžni izdaji, kakor jih imamo v Avstriji.
Angleški kraljevi dvor je pač središču vsega angleškega družabnega življenja. Toda s politiko ne stoji niti v najmanjši zvezi. Kadar se sestaja nova zbornica, ne prihajajo poslanci na kraljevi dvor, kakor je to v Nemčiji in Avstriji, ampak kralj se dovaža v parlament k svojim po-lancem.
Angleški parlament razpada, kakor ve čina zbornic v Evropi, v dva dela : v spodnjo in zgornjo zbornico. Poslopje je razdeljeno v dva dela tako, da zasedajo poslanci spi dnje zbornice sevt-r, poslanci gospodske zbornice pa jug.
House -of Peers, gospodska zbornica, tudi House of Lord s. šteje petsto-petdeaet členov • k sejam pa jih zahaja le dvajset do trideeet, a tudi manj : za sklepčnost je treba samo troje navzočih poslancev. Dvorana je opremljena zelo luks-urijozno. Pravijo jej „a gilded chamberu, t. j. pozlačena soba. Stene pokrivajo do polovične višine un.etelne parale, šipe v oknih so dragoceno pobarvane s portreti vseh dosedanjih kraljevin kraljic Anglije in Škotske. V osemnajste rib dolbinah stojć kipi baronov, ki so izsilili kralju Ivanu Maguo Cbarto.
Sedež so ideČe usnjati. Prava posebnost je w o o 1 s a c k : nekak velik, kvadratast divan. Kdor sćde na \voolsack, o tem sma-
trajo po stari angleški tradiciji, da ga ni v dvorani.
V dvorani se nahaja dalje na nizkem tro3topmčaBtem podnožju kraljevi prestol pod kresnim baldakinom. Na levi kralja je prostor za njegovo soprogo, eno stopnjico niže na desni od prestola ima svoje meBto vsakokratni prestolonaslednik.
Poleg drugih privilegijev imajo žleni visoke zbornice še tega, da se podpisujejo zgolj s svojim rodbinskim imenom. Drugače mora vsak Anglež pristaviti vsaj še prieet-nice svojega predimka pred ime.
Mnogo priprosteje je opremljeno House • f commons, poslaniška zbornica. Angleži jej pravijo, da je „business-like", kakor biro.
Členov šteje šeststosedemdeset, a prostora ima samo za štiri sto šestinsedemdeset, Ce je zbrana zbornica polnoštevilno, nima dve sto poslancev nikamor sesti. Porazdeljajo se v takem slučaju po obeh spodnjih galerijah. Stalnih sedežev noben izmed poslancev nima. Kdor prej prihaja, tudi tukaj prej žanje. V splošnem zadostuje, da si je založil kdo svoje mesto s klobukom ali suknjo. V zbornici sedĆ poslanci navadno s klobukom na glavi. Odkriti se mora vsakdo le pri svojem prihodu, ko pozdravlja predsednika.
Predsednik poslanske zbornice se imenuje Speaker t. j.: Govornik. V zbornici je jako važna in spoštovana oseba.
Njegov sedež stoji pod posebnim baldakinom, na mizi pred njim leži ogromno pozlačeno žezlo parlamenta, „Ma«eu nazvano. Oblečen je v črn talar, kratke hlače do kolen, svilene nogavice, obut je v šolne s srebrno zapono, na glavi nosi častitljivo vla-suljo, katere beli lasje mu padajo globoko doli na rame ; okolu vratu ima obširen ovratnik starinske oblike, kakor jih vidimo včasih Da podobah plemstva iz minulih časov.
Poslanci zbornice govore ves čas njemu in ga nazivljajo pri tem s sir! Debat se ne vdeležuje nobenih, le kadar je število glasov enako. Tedaj oddaja še on svoj c a s t i n g-v o t e t. j. : odločilni glss.
Predsednikom volijo le tega, ki ni močno politično eksponiran, katerega fini takt in mirnost sta splošno priznani, in nikoli ne postaja predsednik oseba, ki ni obema strankama po godu.
Poslanci ne sede v polukrogu okolu predsedniškega mesta, kakor je na Dunaju, v Belemgrfidu, Budimpešti, ampak v dveh dolgih vrstah, tako, da je sredi dvorane prazen prostor. Poslanci gledajo zato drug drugemu v obličje.
Seje pričenjajo šele zvečer. Oficijelni začetek je naznanjen za Četrto uro popoiudne, ali redsokedaj pričenjajo pred 7. ali celo deveto uro. Zato trajajo seje vedno pozno v noč. Ob desetih zvečer je navadno najživah-neje. Navzočih mora biti za sklepčnost vsaj štirideset poslancev.
Glasovanje je jako originalno. Predsednik poživlja poslance, da zakličejo svoj nnow ali „ave". Po jakosti glasu presoja, kako misli večina. Ako opozicija prigovarja, potem pritisne predsednik na gumb električnega zvonca, obrača peščeno uro, ki poteče v dveh minutah, nato kliče svoj „Order !u „Order!" ; prvi eksekutivni uradnik zbornice Sergeant-at-Arms zapira duri. Kdor je zunaj, ostane zunaj ; kdor je v dvorani, mora glasovati. Poslanci stopaj« sedaj ali v desno ali v levo stran dvorane. Desniea pritrjuje, levica odklanja. Posebno v to ime-n'>vi-.na tellerja preštejeta vsak svoje poslance in n u znanja ta številko predsedniku.
Dolgačasnega ali nepriljubljenega govornika začenjajo motiti s tem, da pokašlju-jejo, ropotajo. Govorniške liste ne poznajo. Predsednik podelja be3edo tistemu, ki se je dvignil s svojega prostora. Ako se pa je oglasilo več naenkrat, potem kriče poslanci, koga hočejo prej čuti. Ostali se morajo udati rgive way". Med svojim govorom ne sme nihče imenovati ime kakega drugega poslanca. Poslanec, ki bi dejal „Slavna zbornica", kakor začenjajo na Dunaju poslanci svoje govore, bi predsednik takoj pokaral. Govornik nima nikomur drugemu ničesar povedati, nego predsedniku in če hoče govoriti o drugem poslancu, ga sme označiti le z dotičnim volilnim okrajem.
Zeleznato Kina-Vino
bolehne in rekonvalescente
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojaćiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus.	HT Izborni okus.
Lekarna SerraVallo - Trst
Novo pogrebno podjetje (Ofljteiinđr.)
z bogato opremo za§ vsakovrstni pogreb
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana.
ZALOGA
VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno.
Se preseli meseca julija t. I. v Corso
_blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni)._
r
II
II!
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3—6	od 9—1, 3—6
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuka z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija.
iEl
Izdiranje zobov brez vsake bolečine.
Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku.
X
NAGLUHI
ki trpijo na niesih, ako hočejo ublažiti ali ozdraviti bolečine, naj rabijo mojo
novo, poboljšano slušalico
Ista se mora nositi v ušesu. — Cena komadu K 7, dva komada K 13. Pošilja po povzetju
-Alojzij Sohaumann, Dunaj V
Loitgebgasse 7 -
Prospekti zastonj ln poštnine prosto.
OLIGON :
elektro-majnetiinl aparat
o;dravi in pomaga tudi pri najhujših boleznih, kakor n. pr. revmatizem, protin, ischias, nespečnost, mrtvoud in druge bolezni. Vse podrobnosti se nahajajo v prospektu. Cena velikemu aparatu K I O, malemu K O. - Pošilja samo po povzetju
Alojzij Schaumann
Dunaj V, Leitgebgaiie it. 7 ■ -
ISJS A. TOSORATTI
TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico it. 2, po jako zmernih cenah
zefir angleških ta narodnih tovarn.
Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne predmete.

;; Pomladna In poletna sezona
Novi dohodi blaga za moške obleke zadnjih novosti po cenah, da se ni bati konkurence v dobroznani prodajalnici
Maccari & Pross
TRST, ulica Malcanton štev. g
Specijaliteta črnega blaga.
Na željo pošljejo se uzorci poštnine prosto.
Kupujte „Nor. kolek".

Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar &
Tovarno: Katram, Asfalt, Karta a za pokrivanje, les al Ceneaft, Karbollaej, Naftalina „GBOSSOL" itd. itd.
za tedaj priznane kak ar Mjfcsljs Is aaj-trajneje mazilo, ki ebranj* sovs (• stare plasti na a^faltfcntfi kartonih, skrite* ploščah in vsakovrstnem lajsaHus.v.v/.
Asfaltirani kartoni, iaolatorni kartoni, losa i oomsnt, karboliaoj, karbo*aa $ kislina, asfalti ia dragi proizvodi ia asfalta ia katrana, opobtla oga, | st aa stroj«, mazila aa voiovt, priznano in najbolj« insak« (registrira««) | aa vafOB«, mast-Taiolina aa koso, mast aa orodje, voiHk aa ĆotIJo iti |
Tovarna In pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.

Zivnostenska banka pro Čechy a Moravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko)
08U1OTU lete 1868. Menjalnica: Via Nuova Itov. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori : Via S. Nioold 30 Mmm leto 1868.
CENTRA LA t PRAGI- — Podružnice na Dunaju, L Herrengasse 12, v Brnu, Budjej ovitih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, ProstSjovu in Taboru. — CENTRAIiA v PRAGI.
ESK0MPT MENIC IN INKAS0. BORZNA NAROČILA
- - Tekoči računi in računi na bančni žiro« - -STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTI - - - - DOKUMENTOM VKRCANJA. - - -
'<L UPU JE IX PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA -- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. - - - -
Akcijski kapital : K 80,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi približno 10,000.000. — Brzojavi: Žlvnostenak*, Trst
- TELEFON: 21-57 -
4ao vložne knjižice Žlvnoat banke 4V2 o/o zidnlžnice Živooate. banke 5V2 o/o delnice Zlvnoeteneke banke
U$odno obresto vonje:
femu
Stran VI
»EDINOST« Št. 207
V Trstu, dne 25. julija 190S
Tevtrrse in delavnice pohištva is stavbenih Ježkov v SOLKANU pri
■ ■ Gorici. ■
L-4US	lir i
*	drž. kotel, štfksn
^vsm-aimT- 'jforr* ^vBneB
v Solkanu
ZALOGE: SOLKAN.
TRST, vtaCtiserm« 4 B
Osrednjo ravnateljstvo.
v - „'i	_
SEdMOV-	IIIII llil H HIIB'UMlIl ll ||H
zaloge i
REKA. Via Pile 2 SPLIT, nzssvoi obali
Brz.: ZADRUGA - Trst| Teief. št. 1631 interurbas | Žage v Soteski (Bohinj) |
Letna produkcija = K i,000.000 J
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marija Alarmi
ul. Poste Nuovfl
Alla cittik di Loadra
Ponte della Fabra 2
(vogal Torrente) Velik izbor izgotovljenih oblek za molke in deiti kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi is r&rnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavskt obleke. Tirolski ioden. Nepremočljivi plaSči (priatc angleški). Specijaliteta: blago ti- in inozemskih tovarn: Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejš modi, točno, solidne in elegantno po nizkih cenau
Točne ure prodaja
£milio jmuller
aijag i«dnejia ia naj tiar«j ia pio-dtjalnica ai t TRSTU
vta Ponttrosst, ege! Nuova & i
telika izbera verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi
stenskih ur vsake vrste
unuiTii liti irittiuis ibsg.
ANTON SKERL
mehanik, saprlseSenl iavedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. U
ZastoDiit tovarne tolss in mototoles, M"
Kapeljsrs ia salog* električnih iTcnćkoT, infil In prodaja irr: mofonoT, conofonoT, in fonografov. Zaloga priprav zt, točiti pi* Laitna delavnic« ta popravljanje »troje*, kole«, motokolaa !t-
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah
TELEFON štev. 1734.
Krčmarji in - - gostilničarji!
V ul. Giulia št. 16 se je odprla velika zaloga na drobno, ■tekla in porcelane, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah.
Se priporoča udani
^ Gustave Marco. ^
Prodajalnica usnja :
Crst, nI. fHoiino a Uento 7.
Bogata izbera telečjih barvanih kož, izbornegt kozjega usnja in francoske teletine kakor tudi tu- in inozemske krznine
po cenah, da se ni bati konkurence
Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilježim j
udani AG0STIN0 di LIBE RTI.
i
Tgsmpr
r ^
Trsov.-oMna zadrusa u Trstu
via 3. Francesco d' Assisi 2, I. n.
kjer je bila prej „Trž. posojil, in hranilnica". Poštno-hranllniSni račun 74679. TELEFON 16-04
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni Član, in jih obrestuje
411 01
^ |2 |o
Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po
260 tednih dobi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realiznje
ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži so po S 20 ln po K 2
Nad al j na pojasnila se dajejo v urada med uradnimi uiarni, ki bo : ob delavnikih od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop.
TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA SSffjSK
M
Q> to
Vsi Slovenci v slovensko trgovino!
V. Dobauscliek, Trst
ulica Giosue Carducci II
Velika izbera moških in deških oblek kakor tudi srajc, pletenin, Bpodnjih hlač, ovratnikov, ovratnic, naprsnikov, nogovic itd. Jope, hlače, telovniki, površniki itd. Velika izbera oblek, hlač in srajc (lastnega izdelka) za delavce. - Črni klobuki in kape-
Neverjetno Izdelujejo se moške obleke po meri po K 26
LASTNA SFECLJALITETA! — Moške obleke iz finega do najfinejšega blaga od kron SO*— do kron 90*—
Lastna krojačnica.	Lastna krojačnica.
O
S
to
O
to
o 3 to X*
2Č0VI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek
Alla citta di Trieste, Trst aliP%CaTrod«°
Vehka izbera moških oblek od K 14 do 44-, deških od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga ta- ln Inozemskega blaga za obleke po meri, ki ee izvršujejo v lastni deialniei. Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. ---
,;Alia citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prei TorreRte)
Zobni ambulatorij
HANS-a SCHMIDT
prej sc druga
---Dr. A. Mittak-a - •
ulica della Zdnta 7, I. nadstropje.
IVAN KRŽE - TRST
V Pfazza S Oiovannl štev. 1 1H
as
ai
a
Prodajalna izptovljenili oblek in perila za
PrlporoAa svojo trgovino ■ kuhinjsko po* ■odo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, emajla kositaija, ali cinka, nadalje paaamsnteije, kletke itd.
Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno ia stekleno posodo za vino.
■ Razpošilja na deželo. =-=
Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin, Škafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, refiet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to stroko ipadaječih predmetov.
Postrežba na dom. Cene zmerne.
- • - Trst, ulica Carlo ghega
i prej hl i a pri lani)
se 24. avgusta zapre.
Ob tej priliki se prodaja blago po jako nizkih cenah. Prodaja se tudi police, stoli in vse priprave za prodajalnico.	Udani
Ignacij Potocnig - Trst
ulica Riborgo — vogal ul. Beccherie
nnnnnnnnnnnnnnnn
V dobroznani žganjarni ——
FERDINAND PEČENKO
v ulici Miramar štv. 1
dobijo Be vedno
pristne pijace I. vrste, kakor d. pr. Žganje, siivovec in brinjevec ::
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindi in šemade
uuuuuuuuuuuuuuuu
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači
—(Vhod po glavnih etopnloah) TELEFON 952
ima na razpolago
Jekleno varnostno celico
ki je vama proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer :
ia celo leto kron 30 . pol leta , 20 „ četrt , „ 12 sa en meieo , 6
Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke.
Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno
shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti.
Oddaja hranlne pniloa, katere so priporoča posebno etarliem, da ■f ta naJnoveJH ln najnapelnejl način navajajo fttedltl svojo deoo
Nadaljna pojasnla daje zavod ob uradnh urah.	5
Mehanična delalnica gj
AlnrlR Lantschner I
zapriseženi cenilec Trst - ulica Geppa št. 12 - Trst
Ekskluzivno zastopništvo in zaloga avetovnoznane tovarne koles (bicikljevin motociklet STIKIA tvr-dke Joeh Puch & Co. v Gradca Hiirkopp k Neumann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo priti klin. Zaloga in upeijava elaktr. zvoncev. — Sprejme kaboršnosibodi popravo v svoji stroki.
© ® © ©

Puilpisani naznanja slav. občinstvu, da je odprl v Trstu, ul. Domen. Rossetti 35
Pekarno-slaščičarno
s prodajo moke
prvih ogrskih mlinov, kakor tudi vina in finih tuzemskih in inozemskih likerjev,
ter raznovrstnih sladčic.
== Postrežba na dom.
JAKOB JELEN — TRST.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt * Soban
TEST, ulica Đonato Eradamante 1 i
j je preskrbljena s krufiom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke najbolje
vrste. — Svež kruh 3*krat na dan. — POSTREŽBA NA DOM.
Il/flN POLftTO
Velika zaloga manifaktur-
nann hhno ur» ogledal, slik In po liCUJcI UidSjti mari izde|anih oblek
po najzmernejših cenah. Plačilo na mesečne ali tedenske obroke,
Pisarna: ulica Jtfadonnina št. 34 1. nadst
Mirodilnica
flnton CJrsich
Sarriera vecchia št. 14
ZALOGA
barv9 čopiče v, po vlak in mazil za pode, izrezov za slikarje (štampo/), zatnaškov in dišav.
:: fAlHOVlUHlOR ::
R Cociancich
Trst, ulica Ugo Foscclo Fiiialka : clica deli' Industria štev. 668
telefon 19-6 Zaloga kraifoniekčznn, em- Izdelanih barv, posebna orSna za čiščenje poda.
prodaja na drobno in debelo. % _ ^
PEKARNA
jtf elehiore Obersnu
ulica P. L. da Palestrina štev. 4
prodaja sveži kruh
trikrat na dan. Postrežba na dom za družine In Javne lokale
Specijaliteta biškoti lastnega izdelka.
Giovanni Isiersich
TRST, ulica Moliuo a Vento št 7
Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin. -Škafi, brente, kade, železne in steklene. -Potrebščine, namizje, koši in rešeta ter ▼ratne lončevine. Svetilke vsake velikosti.
Cene da se ni bati konkurence.
Sprejema zavarovanja človeškega živ-jenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

SLA VIJ A

vzajemno zavarovalna banka v PRAGI <__
Rez. fondi:41,335.041 01 K. Izplačaneodškod. in kapitalije 97,814.430 97
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko- narodno upravo.
7sa pojasnila i^je jcneraim zastop ? ljiljani cigar pisarne so t iastnej banćnej M.
oosrodulb uuoab str. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. \ Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne „ podpore v narodne in občnokoristne » :: 11	namene.
V Trstu, dne 25. julija 1909
»EDINOST« gt. 207
fctraa VII
Hermangild Trccca
Barriera vecchia Štev. S
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
mr venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetic s trae kovi in napisi.
Slike na porcelanastih ploščah za spomenike
Najnižje konkurenčno ceno.
V novi prodajalnici ■=
Elvira LauriDcicb
Trst, Via Nuova štev. 49, Trst
dobi se velika izbera J "Lj
tončevitt in kuhinjskih^potrebščin iz najboljših tovarn^ ^
PO JAKO ZMERNIH ;CENAH. .
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sffllitične in koine bolezni
ima svoj ambulatorij g| y Trste v nlici San Jficolo štev. 9
(nad Jadransko banko)
Itreji&i ti 12 d« 1, li efi 5. li pol le fi. li pol khL
Veliki moderni .v.
Kinematograf
ulica. Medla 40
Edini v Trstu za plačne ?sprBfle. - Največja Hepićnost
^^	I. proitori 20 atotink; II. prostori 10 stotink
«rf	isiHC1 - jR ■ 1t*> " i", »"»I		
	tf?tj ta? ■ ■ UR • tfj^i1 y		uS
			
R. Gasperini - Trst
Telefon 1974- — Špediter — Telefon xq?<
Prevozno podjetje
c. kr. avstrijskih državnih železnic. Sprejme
razcarinanje kakoršnegasibodi blaga I2 mitnic, dostavljanje na dom, posiljatve, potega kovčegov.
Naj dogovorne j še cene.
Angelini l Bernodon
TKST, ulica San Mcolo 13 -■■■■■■■■-
Uvoz in izvoz
orožja >" streliva
Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi ksruzno perje za pastelje
m. ud. 3EEQUEHZ1
ilics LbIei ia Palestrma 2 (oiei ni- Coraes).

k
Pristni kranjski
lanenooljnaii
Ura z verižico.!
= popolnoma zastonj. =
Da seznanimo cenj, čitatelje z ca5o tvrdko, kakor tudi z našimi žepnimi urami za gospode in gogpš, sklenili smo darovati vsakomur, ki nam pošlje za poštne stroške E 1*— (tudi v znamkah) kraino uro z verižico ===== ia naš iiustrovani cenik. ==
Pišite takoj na tvrdko ur
HENRIK -' WEISS
Dunaj 99. Poštni predal.
Oljnate barve
v posodicah po 7a> 1 kakor tndi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski ktej
(kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljfii.
3(arbolinej 1. vrste Jttavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fidolf JCauptmann
v Ljubljani
Prva kranjska torarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike!
Teodor 7(om
TRST, ulica Miramar štev. 65
Stavbeni In galanterij. klepar PokrlaČ streh vsake vrste.
Sprejemajo se vsakovrstna dela in poprave po = NIZKIH CENAH =
Del a dobro ln zajamčeno.
Poslovodja Franjo Jenko. ^
Gostilna „Ml buon ritrovo"
TRST — Ulica Stadion št. 19	z lepim hladnim vrtom.
Toči me Istrsko, d al mati ti »ko, vipavsko pristno vino; PIVO ĐBEHEB prvo vrste.
___POMAGA KPHIBJA. gRAŠKI TER A IS.	AHSBBJ FUELA5, lastnik.
■ — — —— ■ ^^
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalniea v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1908 K 346,l5i.37iais. — Glavnica za zavarovanje živ ljenja dne 31. decembra 190$ K 973,108.481-17. — Plačana podražila od leta 1831 do 31
decembra 1908 K 939,749.591*91.
S 1. jannvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne posroie police nadariene največo kalantnostjo.	J
Povdarjati je sledeče ugodnosti polloe:
I Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSiti vojaSko službo, ako je vpisan v polah Črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l00/oe od zavarovane evote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost Joka P0111^^^08^ plačevanja, samo da se plačevanje izvrgi v teku 6 mesecev po preteku
H. Veljavnih po preteku 6 meseoev od izdanja :
a i zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati m bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v ksterejsibodi deželi tega sveta (Svetovne police), b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju.
III.	Veljavnih po pretekn enega leta po Izdanju polloe:
a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju da postane nesposoben za delo.
IV.	VelJ avnlh po preteku teh let od Izdanja :
a)	Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razam slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec amrl valed Bamomora ali posku-Šenega samomora.
(c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 J/2 °/{. Društvo sprejema zavarovanja za
Življenje, požar, prevažanje in ulom.
Tvrdka vstanovljena leta 1877.
BSDSESaBBBSi
Schnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad: ulica Nicolo Machiavelli št. 32.
Skladišča: ulica Gioachino Rossini.
Naslov za bnzojavke:
„Universum" —Trst
Telefona:
urad: St. 14-09. — Skladišče: St. 61,
Prodajajo po zmernih cenah s
Sesaljke za vino in vodo na transmisijo In na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotil na paro. — Priporočajo svoj tehnični nrad
za izdelovanje in oskruuenje vsakovrstnih strojev za obrt
---Ceniki ustoig.---
Prodala potnih in usaKourst. družin košev lastnega izdelka
ulica Campanile 11. — piazza Ponterosso.
GOSTILNA
„fM'antica Pompei'
TRST
Piazza Carlo Goldoni 4
Ulica Giosue Carducci t Izvrstna kuhinja taljanska le nemška. Pristno vino
TVRDKA
Adou Kostoris
skladišče oblek za moške in dedkt
Trst; via S, Giovanni 16, i. n.
(zraven Restavracije Cooperativa ex Haeker»
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
flajdogovornejše eene.
POZOR! Skladišče ni v pritiijču ampak v prvem nadstropju.
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu pribavljanju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani v lekarni
Praxmarer.Ai flne Mori' Trst veliki trs
A Sredstvo za barvanje i as A
„Effektor-
E. L IN K. zakonito zavarovano (brez strupa) odlikovano zlato kolajno, Šastnim križoem in Častno diplomo OUNAJ, PARIZ, LONDON, je za zdravje zajamčeno neškodljivo, barva trajno osivele in ru-iečkaste lase in brado, obrvi — ne da bi izgubile barvo pri nmivanjn oziroma v tepli kopeli — črno temno-kostanje-to, svetlo-plavkasto in temno-plavka-tto. Veliki karton 2 gl., za poskuinjo 1 gl. Mitnl omot 15 kr.
£ClM^ fr\zert kosmetik in spe-• JfelRft cijalist za barvanje las.
OUNAJ, 1., Spiegelgasse 19 (vis-ž-vis Doroteum)
Barvanje las v posebnem kabinetu zug^spo-t»ln gospe. Električni aparat naj no v. zlstema '3SB
IZDELANE S HIOI
AMTlMIKOTIMIČMO M
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme .,lnseratni oddelek*' v ulici Giorgio Galatti št 18 (Narodni dom) polunadstropja, levo. Urad Je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoiudne. Po noči se vsprejema v „TIskarni Edinost4'.	:
oooo Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji, Cene zmerne.	Poč k a j & Kogl
Hotel Balkan oooo
Stran VIII
* EDINOST« St. 207
V Trstu, 25. julija 1909
: aiuva prodajalnica ur :
liORBERT HflCIlTIGALL
TRST. - Ul. Nuova 41. - TRST. (Palača Salem). Navadne, zlate, srebrne in ko-▼inaste ure. Specijaliteta krono-metrov regolatoijev i. t. d. z garancijo.
Poprave se izvršujejo najnatančnejše. Stenske nre se pride ponje na dom ter se jih dostsv-
tja brezplačno.
BUUUttttUUBMMUMMUi
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Internaoijonalno prevažanje in selitve
---na vse kraje---
s posebnimi zaprtimi vozovi.
frva slovenska zaloga in tovarna pohištva
Andrej Jug, Trst;
CENE BREZ I0NITOCE. uUca sv. Lucijo ft 18 (za dež. sodiščem) SVOJI I STOJIM!
ti
s »
C
Bs
e
s — _ «
z —
FILIP IVANISEVIC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu t ullol Valdlrlvo It. 17 (T*l«f«n 1406) r kateri prodaja na malo in veliko. — Nada]j« priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AJl'Adria alle« limova St. 11 in „Al fratelll dalmatl,, mllea Kmteeehe It. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste.
== V mirodilnici =====
JAario Ferlip
sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3
vogal nlice deli' latria, blizo iol Mi M VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BABV, SiP ŽEBLJEV, PETROLEJA,
Bt«IIilmi*k aa pitanje tvloj, krav, konj, lt*. lak
nunCOOXT-Ja v Izubijani. Prodaj« u drobno Ia debel* •
t. trni Mizi k Ci.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na iibero,
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon St 71 Romano IV
rdsf. 16-27. Trst - Ulica Camrtori 15 - Jrst
Ul
cr O u
o.
xn O 1 O.
It

>o O U CB
O £2 n
ro
M »
< o
Ml
(P <
•a o
ca*
fi. jttillovatz ;
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tndi ni k ©lo vanj a.
Pošiljatve tudi na zasebnike.
Edina ugodna prilika
za kroSnjarje in prod^alce krojnega blaga.
40-45 metroo snmoznlSR
BLAGO ZA BLUZE [angl. eefirj 80 cm Široko, tenko
najnotejte blago. HODNI ZEFIRI za obleko, bhise in srajce. KANAFES za posteljna pogrlnjala i žive bsarej. 0XF0RD za mob srajce ; jako trpek)« kvaliteta. KRI SET za spodnja krila, ttmne ali rdeče barve. H0DR0 BLAGO za kuhinj*e predpasnito kakor
tudi za domafe oblAe. ' Dolgost oštSkov 6 do 15 m«ov. I<fi ao ^r. I ^Jgez^og^g^OT^^aini^ ^^i^jt^Se kraiiU'tfr |
V slučaju, da blago ne ugaja «ne se t* o j denar, na kar je podati zavoj nefrankiran.
NaroČiti je najmanj 1 poStni zavoj 40*45 metrov po poštnem po v« t ju.
Pri naročitvi je nzrt&i tndi zafctljani aortiment.
Vrhu tega so na prodaj jako fini UBEUEJII RUMBURŠKI OSTANKI in GRAVL za perilo in balo. 4fl metrov, po ielji sortirano, Kron 18*90.
TKALNICA : B. KORNER N&chod — Češko.
Pošiljatve tudi na zasebnike.
Moja pred štiridesdtimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana
tovarna sodov
svrBuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino ipirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne, boiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike.
Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44
Čevljarski mojster
Viktor Schenk
priporoča
svojo zalogo : raznovrstnega: obuvala
za gospe, gospode in otroke.
Prodaja najboljii biks Fredin globin, cavalier.
Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 a
— — (hiža Tnui) bogato založena — —	gjj
prodajalnica manufaktur. blaija
in drobnih predmetov z bogato izb ero blaga za pomladn. sezono S
Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic 3S in nogovic po najzmernejših cenah.
Aurelio Hertfe
Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec
Trst, Copso štev. 30
■prejme merenja: ekakorpo racije, ln talac i jo Itd. splotno vsa geometrična dela,
C. kr. priv.
Siunione Adriatica di Sicurtž
Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance 31 decembra 1908. ccccccccccr^cc^ Zadružna glavnica (od kojih vplačano K U,200.000)....... K 8,000.000
Rezervni zakladi dobitkov..... 9,800.000
„ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov "... „ 1,499.547 Setervni zaklad premij za zavarovanja ............. 114,268.492
Čavarovnja na življenje v veljavi
31. decembra 1908 ...... 410,343.550
Vplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1908] „ 640.371.656 DrnŠtvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb •Jonm kakor tudi prevozov po suhem in moiju* »k'epa pogodbe za zavarovanje življenja po razEo; »ratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za *ivlien>a ai; po smrti zavarovanca, doto otrokoa.


Prodajabica Vincenc-a Pibrouz
Trst, ulica Poste nuove štev. 3, Trst
velika izbera hišnih in kuhinjskih potrebščin. q
Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera <]<]<] predmetov, pripravnih za darove. O > O
Ledenice, kopanje itd. po jako zmernih cenah
5IOVA MESNICA KMh\i
ško meso, najfineje telečje in jančje, kokoši, vampe zmernčjših cenah.	=
prve vrste, kakor tudi gra-in osoljeni jeziki. — Vse po naj-= Udani O. »o vran o.

Artistični zavod za izdelovanje
oeoo°o»e« klišejev o°oo°oo°o
po raznih fotomehaničnih zistemih
& Daris
St
Trst, ulica S. Nicolo št. 34
^	TELEFON ax-i8	^
Pekarni in slaščičarni —
BIAGIO MADOfti, TRST
ul. Ghega st. 7 in ul. Caserma št. 12
»ta preskrbljeni s sve im kruhom 4-krat aa dan, kakor tudi s slaščicami in sladkimi prepečenci prve vrste.
POSTREŽBA NA DOM.
Fran Žagar
priporoča ivoj o
Prodajalnico jestvin
i&T in zalogo plinovih mrežic
ulica Commerciale 15
Ima na razpolago vino lastnega pridelka,
teran in belo vipavsko. Razpošilja proti povzetja paket« po 5 kg vsakoršnega jestvinskega blaga : karo čaj, rlž, testenine, olje itd.
TRST
Ulioa Aroata št. 1. k
=1 TRST
Prodajalnica zgotovljenih oblek za možke, — — dečke in otroke. =
Za poletno sezono: izbera trpežnega in elegantnega blaga zadnjih novosti. Volnene obleke za možke in dečke od K 12 naprej. Črne obleke raznih kvalitet in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega alpagaša. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Specijaliteta: Približno 3000 parov hlač bombaževine lastnega izdelka za delavce. Velika izbera vsakovrstnih srajc in maj. Modri in rumeni jopiči za mehanike.
Vrhu tega: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri, ki se izdelujejo po najelegantnejšem kroju, solidno in po zmernih cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ceni, naj obišče prodajalnico oblek v Tratu, v ulici Arcata št. I.
VITTORIO PISCUR.
«f Zaloga steklenih šip
JS F. llormann, Trst ^
ul. Caserma st. 17
KriBUli, zrcala, stekleni ventilatorji, okvirji za slike, posode za ribe, Btekleiie in bakrer.e črke vezanja v medi in svincu, artistična delavstek'u. Sprejme vsakovrstne poprave in naročila za hiše pre-— nočišča, verande itd. itd. — ^
KttK*»)SKKKKKK
n h n n
UBDBDaflHBDI.
- Stiskalnice' za grozdje*
s poboljšanim mehanizmom z dvojno pritlskaJno močjo, premikanjem na roko In zipira-nJem obročev s zapahi •**
■ Strugalnice • " za grozdje " Mlini za sadje
Trst Bsluedere 32

>Ja\nemu oTjcinstvu se priporoča
MINERVA ~
v ulici de!!' Acquedotto 22
X»tl!nej8i likerji po najzraemeJSlh cenah. — POSTREŽBA TOČKA. H>, razpolago so fostom razni slovenski, italijanski ln nemški tukajšnji ln
... zunanji časopisi.--
JOSIP KRANJC, lastnik.
- Stiskalnice * ■• za sadje "
s poboljšanim mehanizmom z dvojno pritUKalno močjo, premikanjem na roka in zaplra-■•• njem obročev s zapabi "*
■ Navadne sti- ■ skalnice -" za grozdje "
JOSIP POTOČNIK
krojačnica, Trst, Piazza Don o ta 4
Izdeluje vsakovrstna Uro-JaSka dela — civilne In vojaške obleke totno In hitro. Ima na razpolago uzorce tuzeimkega in Inozemskega blaga. - CENE ZMERNE.
H ■
Vse po najnovejših zistemih, trpežno in preizkušeno.
Vrhu tega stroji za pripravljanje krme, slamoreznice, stroj! za rezanje gmoljk, zabrnikov, stroji za izparjanje, ročaji itd.
iz tovarne poljedeljskih in vinogradnišlah strojev iz livarne ::::::::::::
Franz Eisenschimmel & Com. Raudnitz o|E.
== TRGOVINSKA CENTRALA ===
Franz Helidior, Rudolf Bficher
Dunaj 311.2 LoweDgasse štev. 37 ilustrov. ceniki zastonj in post. prosto. - Iščejo se zastopniki in razprodajalci
Odprlo se je
novo veliko skladUče
POHIŠTVA
in tapetarij
Faolo Gastw£rth
y ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
e veliko izbero popolnih sob v?akega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: —
Zadnje novosti te stroke.
Zamore ei vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti.
Oglase treba nastavljati na Inseratni oddelek „Edinosti"
i
V Tratu. dne 25. julija 1909
> EDINOST c gt. 207
Stran IX
Odhajanj? m prihajanje vlakov k. državne železnice.
Izvleček iz voznega reda, veljaven od (. maja 1909.
(časi za prihod, oziroma odhod bo zaznan j en! v Brednjeevropejakem času.)
Odhod iz Trsta (Campo Marzlo)
Trst—Rovinj—Pula iDimij)
5 55 0 Ber^elje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (Direkt« voz L in II. razreda)
7.08 0 Eerpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Da- i naj j. ž.)
8.52 D Herpelje—Pula (Direktni voz I in D. ra«
4.20 0 Eerpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (Divača Gorica-Dunaj j. ž (Direktni voz I. in n. raz.
8.10 0 Hc-rpelje (potem brzovlak) Pu*a {Direktni vc I. in II. raz. i—Divača—Ljubljana—Dunaj
Zatavna vlaka ob neoeljsh in praznikih: 2.15 0 Ricmanje—BorSt—Draga— Rerpelje Trst—Boje—PereS.
6.10 M Koper—Btre—Poreč in medpoBtai.
9.20 M le do Buj.
3.10 M Koper—Baje—Poreč in medpostaj.
7.10 M Koper in medpoetaje (le do Buj).
Tr«i - ti erica—Jesenice—Deloveo —Dunaj—Draidaae. Berlin—Monakovo
5 50 0 do Gorice (PrvaČina—Ajdovščina).
7.4 S B Gorica Prvačina--Ajdov§čina) Jegenice, Beljak (Direktni voz L in H. raz.) Celovec. Dunaj j. ž. fDirk. voz L in II. raz.) Linec. Pr*gs (Direktni voz I., II. in UL razreda) Draidane, Berolin.
B.48 0 Gorica—Je^enicf-—Ljubljana—Beljak—Fran-zecafene—Bolcari —Gries—Inomost — Monakovo— Celo vec—Soinograd—Dunai (zahodni kol.)
'.00 0 Gorica—Jesenice—Celovec.
o Gorica iPrvačin« — Ajdovščina) Jeaenice — : Trbiž—Ljubljana—Celovec.
3-37 Goric.'-—Jesenice -Ljubljana—Beljak—Fran- t zensfe?te—Bolcan — Gries—Inomost—Mons-! kevo—Celovec—Linec—Dunaj (Čez LjnSnc, J
5.— B. Gorica—Trbiž—Dunaj.
7.20 0 Gorica in fmedpostaje).
3-45 B Garica—Jesenice—Trbiž—Beljak, Celovec j L-nec, Pra^a (dirk. voz I in II. razr■) Di>- ' ^^^ nv — Monakovo—Draždane—Berolisi
10 35 0 Gorica—Jesenice (Čez Podrcžni. o v Beljat (Dirk. voz L in TI. rs.z.) Incmost—Monakovo
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.35 0 Gorica (in medpostaje).
Prihod v Trst PhIr—(Rovinj)—Trst.
7.59 0 Iz Herpelj (in medpostaj).
9.42 0 iz Pjie (direktni voz L in II. razr.) Rovinja. ( —Herjelje (Jesenic in Gorice),	•
3.33 D iz Pule (t. g.) Dunaj a—Ljubljane.. Divače- [ Herpelj in medpostaj.
7.00 0 iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub j liane—Divače—Herpelj in medpostaj.
10 26 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zvezo:* \ brzovlak iz Danaja—Ljubljane j. ž. Divača : -He pelj.	|
iz
Prihod iz Trsta.
Iz Italije preko Ćervinjana in Kortnina. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia.
8.45	B iz Kormina preko Nabrežine. 0.40 B iz Kormina (zveza z AidovSčino) in
Ćervinjana.
I.26	O iz Kormina preko Nabrežine. 2 40 O iz Italge preko Červinjana.
<.30 O iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 7.07 O iz Červinjana.
7.46	O iz Kormina (zveza z Ajdovšč,) preko Na-
brežino.
8.35 B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine.
II.00	O iz Konnina in B iz Červinjana.
Iz Dunaja \Ot;cnde in Londona; Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke.
6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 2 05 O iz Celja, Ljubljane (in Zagreb-Reka). 5-35 O z Dunaja <iz Zagreba). 9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 iz Nabrežine ; 11.50 iz Kormina.
Opazke: Debele številke značijo popoiudne O = Osebni vlak in B = Brzo vlak
GOOOOOOOOOOOOOOg
g Giuseppe Orisi g
0	Uvoz in izvoz jajc in perutnine ©
1	O — Izključna prodaja perutnine — O
Trst - ulica Campanile St. 15 vii-a-vii Alberti
O priliki Binkoštnih praznikov veliki dohodi koko31. Specijaliteta: letošnji piščanci ra pečenje in praženje. Poulards, g-osi Q (stare tri leta), kakor tudi PURANI. q
»OOOOOOOOOOOOOOO
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obse kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme .,lnseratnl oddelek" v ulici Giorgio Galatti št 18 (Narodni dom) polunadstropja, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoiudne. Po noči se vsprejema v „Tiskarni Edinost". =====
Rodolphe Hdos, Crst, m. f^. 38»
E Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. ®
®	posebno za žage na paro in mline. g
Bombaž za čiščenje strojev. ®
TELEFON 11-45.

ELEKTR. DRUŽBA.
INSTALASIJS1I BUEEAU - TRST
Ulica Lazzaretto vecchio štv. 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST.	TELEFON 14-90
Električne napeljave vsake vrste.
Velika zaloga elakričnega materijala
Ulica Lazzaretto vecchio 41.
ilabatr.a vlaka cb nedeljah in praznikih: 9.27 ti iz Herpelj in medpostaj.
— t
r
Po rsć —Buje—Trst.
8.1^ 0 iz Buj, Kopra ?n medpostai. 12.40 M iz Poreča Buj, Kopra in medpostaj 5.10 M iz Buj in medpostaj.
M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj
etakevc—Praga — Ceiovec — Jesenice— Gorica —Tra
5.45 iz Dunaja —Solnograda—Celovca — Mona-kova direk. voz I. in II. razr.) Inomosta Bolcana, Beljaka (k. g.)} Ljubljane, Jesanic -Gorice.
'•30 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj.
8 B i* Beroliua—Dražoan—Prage—Unca—Dum-ja—Celovca—Beljaka—Jesenic—Gorice (i: Ajdovščine).
10 10 0 iz Jesenic in medpostaj.
11.07 B iz Dunaja-L ub'jane in medp'Staj.
2.10 o iz Celovca — IrbiZa — Ljubljane — Gorice -(Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja.
6.50 0 iz Celovca —Monakova—=tnomosta—Bolcan* — Griesa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic— Gorice.
^.56 e iz Berolina, Draždan, Prage, (direktni vo* L, II. in UL razr.) Linca, Dunaja j. ž. Idirs: voz I. in II. razr.) Celovca, Inomosta, Be Ijaka, Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdovščine
ll.10 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane.
Zabavna viaka ob nedeljah in praznikih: 9.16 0 iz Gorice in mejpcBtaj.
Južna železnica«
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
V Italijo preko Červinjana in Benetk. 5.48 B preko Červinjana y Benetke, Rim. Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 9.00 O jireko Kormina v Videm in dalje 1210 O prtko C ervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim <se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma.
8.23	B preko Nabrež. v Kormin, Videm, Milan,
Kim.
9.00 O v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.07 O v Kormin (Be zvezo v Ajdovščino) Videm,
M: lan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9.15 O v Kormin (se zvezo Červinjan).
Do Gorice—Kormina—Červinjana.} 6.20 O do Gorice, preko Nabrežine (se zveze v
Ajdovščino*. 4.C0 O do Kormina preko Bivia. 9.05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
Trst—Ljubljana—Dunaj ( Reka-Zagreb-Budimpešta Ostende).
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto
9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
1.24	O v Ljubljauo, Celje, (Zagreb). 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko.
6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
Ob nedeljah in prazniikh : do 2.45 Kormina: 3.55
do Nabrežine.
I
1260 dvanajstoric zgotovljenih — obrobljenih —
Rjuh brez šiva
150 cm širokih in 2 metra 25 cm dolgih, iz garantiranega platna, ki je tkano iz najfinejša lanene preje, uporabljivo za vsako opremo, se prodajo vsled reduciranja produkcije po
2 kroni 80 stotink
komad. - Pošilja se po poštnem povzetju
najmanj 6 komadov. Naznan am cenjen, odjemalcem, da ostane za oddati po inventuri zopet približno
4000 m dobroohranjenih ubačenih najfin. rumburških
platnenih ostankov
(brez pogreška) dolgih 6 do 12 metrov, po 5O stot. meter; izbranih ostankov od 12 do 18 metrov po 55 stotink meter. Za trpežnost jamčim tudi takrat.
Fošilja se v zavojih p d 5 kg (približno 40—45 metrov) po poštn. povzetju.
POZOR! Za kar ne ugaja vrnem takoj denar, tedaj nikak riziko.
S. Stein ssr Hachod
na Češkem.
PRODfldAIiNlCfl PliETENIN
Simon Issmar^
rf^SF z lastno tovarno metel in krtač
nudi največjo in bogato izb. ro obloženih in neoblo-ženih popotnih kovčegov, ročnih kovčegov, navadnih košev, stojal, kvšev za perilo in papir, kakor tudi vsakovrstnih otroških vozičkov najfinejšega izdelka. Zaloga vsakovrstnih krtač metel, omel i n štorej
po naj .zmernejših cea ah.	—■
Prodajalnica na drobno TRST, ulica Poste 2. Zaloga ulica Macchiavelli 28 in Tovarna v ulici Commerciale,	^
Majcen Miloš.!
mizar - Trst - ulica Leo šte*. 2
BHHi priporoča slavnemu občinstvu
i! i svojo mizarnico.
I^lJ Iidelnje vsakovrstno, tndl
KBf NAJFINEJŠE POHIŠTVO
Nobena slovenska družina ne bi smela biti brez UŽIGALIC DRUŽBE „SV. CIRILA IN MET0DIJA !!
i
Točna in solidna postrežba.
| Pno mmn pUjetje n prevažanje noMštva in špedicij, podjetje | Rudolf Exner, Trst
===== VIA. DEIX*> STAZIONE Štev. 17 ==
Filijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do B metrov.
Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse avetovne proge.
Ssrejeia a tuđi pohištvo ia firme predmete t siraibo t lastia n to priprcTliena soba silađi&a.
■ EDINI TRŽAŠKI ZATOD ZA ČIŠČENJI V^PIIM Pl TANFR" K HB IN SHRANJEVANJE PREPROG wV^UUIfl ULLMIlLn • H
Točna in solidna postrežba.
POZOR! Use blago rešeno iz morja!
■ k
HOTEL "ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Caeerma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2'— naprej. Omni bus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Woschitz
Alojz Povh
urar s prideljeno delavnico Trst Via del Rivo št. 26 Trm
Izvršuje v^ako popravljanje žepnih in stenari? □r kakor tudi vsako zlatarsko in draguljarsko delo p<r< najzmemejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje - Slovensko podjetje I	■—
•V Pri naročilu iveh zavojev franko!
Edina izurstna prilika
za prodajalce krojnega blaga in krošnjarje.
Pošiljatve tudi zasebnikom.
40 do 45 mM
za 15 kron.
Blago za bluze (angleški zefir) 80 cm široko najnovejši, tenki uzorci. Modni zefir za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljna pokrivala (žive barve). Oksford za moške srajce (jako trpežna kvaliteta). Ia. pralna flanela za moško in žensko perilo. Modro blago za kuh. in domače obleke. Dolgost ostankov od 6—15 m. — Garantirano blago brez pogreškov, pralno in najboljše kvalitete.
gJT V slučaju, da blago ne ugaja, pošlje se nefran-kiran zavoj nazaj, na kar se vrne denar.
Najmanjše naročilo, 1 poštni zavoj (40—<>0 metrov), po poštnem povzetju. — Pri naročilu navesti je tudi zaželjeni sortiment.----
Zraven tega pošiljam najfinejše
rumburške ostanke ubeljenega platna uporabljive za vsako opremo in spodnje perilo = 40 metrov K 18*50.	=
Tkalnica 5. Slein
Nachod — Češko.
Veliki obrtnijski zavod
Cosovel [g pvanni cg
TRST
ulica Chiozza št. 32
Telefon 1990
Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence.
Umetni
fotografični atelje
pri sv. Jakobu ulic* Rivo št. 4a (pritličje) TB8T.
Irrriaje ▼»ako fotografi fino delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost (lokalov.por-eelanMte,ploiče » spomenik«, Itd. Ud. POSEBNOST
Povečanje vsaiatere fotouafljc.
Radi udobnoatl P. N. urttolktv tprt-j»i aar«čb« In flb Izvriiija mm i«M ali zui) MMta.
IWI
)
t: ■
Kupil sem veliko partijo
Zefirja, ■ oxforda, ■ platna
in drugega blaga, katero prodajam
po zmerni ceni
v prodajalnici Barriera vecchia 8
ZALOGA PIVA
steinfeld
iz tovarne
Bratov Zteiningfhaus
in iz me-čanske tovarne
„Filsner Urquel" v Plznu ,
• • v sodčekih kakor tudi v buteljkah. "
Z A L~0 G A
MattomjBVB Giesshobler
vedno »veže kisle vode pri
ANTONIO DEJAK, junior
TRST, via degli Artisti 9 in fi.
TELEFON SOB. ■
Stran X
>EDINOST« št. 207
V Trsta, 25. julija 1909
XXIV. redna velika skupščina .Dražbe k*. Cirila in Metoda v Ljubljani" ae bo vršila t i tdeljo, dne 8. avgusta 1909. leta ob 10. nri dopoludne na Jetenicah (v bifii gos p. Antona Trevna aa Savi št 16). Spored: l^Nagovor prvcmeatoika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo pore čile. 4. Poročilo nadzor-B-črva. 5. Volitev članov v družbeno vudatvo. H. Volitev nadzorniitva (5 členo*). 7. Volitev rt- icdoištva (5 čteDOv). 8. Izprememba pravil
9.	Slučajno*ti.
Dottavek: 1. Po prihodu skupščinar-je* ca Jesenice bo sprevod na Savo, kjer te b - *r6ilo zborovsnje v hiši g. Antona Trevna št. 16. — 2. Ob treh popoludue bo ljudska vp^iica pri g. Višnarju, ki jo priredita domači p lružnfci a sporedom: a) javna telovadba kola", b) srečolov, c) šaljiva poŠta, d) pro stp. zabava.
Skupoi obed bo pripravljen v gostilni g, Ja&oba Mesarja ca Jesenic&h, cena 1 K 50 strt. za osebo; udeleženci naj se za to primate do 1- avgusta pri samem gostilničarju, ali pri podružnici družbe sv. Ciril ia Metoda, na Jeiemcah. Obed se dobi tudi v drugih narodnih gostilnah, posebno pri g. g. Trevnu ne Savi, na „Pošti", pri „Sokclu", v gostilni V.šnarjevi in Hrovatovi na Jesenicah. Cena navadnemu kosilu 80 stot. na razpolago pa bedo še druga jedila. Kdor boče, da dobi tu pripravljeni obed, naj se oglasi do 1. avgusta pri navedenih gostilničarjih.
Koledar in vreme. — Danes : 8. pobio, nei. Jakob ap. — Jutri: Aup. — Temperatura včeraj cb 2. uri pop. 4- 29.0 Celi. — Vreme ?čeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. — Vreč*1. Tt-odenca za nevihte.
Loterijske številke izžrebane dne 24. julija 1909:
Gradec: 50. 22,76,53, 15.
Dunaj: 2, 20, 17, 25, 68.
Društvene vesti.
Zavarovalnica goveje živine v Skednju
priredi v nedeljo dne 22. avgusta javno tombolo v novih prostorih „Gospodarskega društva" v Štednju. — Dobitki bedo sune: Temo 2 jančka ; Ćinkvina 1 tele; 1. Tombola 1 junec; 2. tombola 2 prašiča. V*aka srečka 40 stot. Začetek cb 5 in pol uri pop. Po tomboli bo javen ples.
Svirala bo domača godba. V slučaju sla-bega vremena se tombola prenese na poz-E*-ji čas.
Pevsko društvo „Velesila" v Skednju bo imelo svojo pevsko zabavo danes dne 25. r. w. v gostilni m Gospodarske ga društva" v Škedniu- — Začetek ob 6. uri popoludne. Žaba*s ho trsja*a do 11. ure zvečrr.
Pevsko društvo „Kolo", se bi de udeležilo slatnosti pevskega druš.ra „Lipa" v Bazovici dne 1. avg. po deputaciji. Pevci in p<-vke omenjenega drutitva so naprošeni, da se v č<m največjem številu slavnosti udeležbo.
Odbor pevskega društva „Ilirija" vabi v«e svoje gg, petce in peTke da se zberejo danes točno ob 4. uri pop. v draženih prostorih, odkoder otidejo društveniki k "Tiroku", kjerjscdelujejo na koncertu ? prid 6traj kuj očim v Ajdovščini.
Naj torej nihče ne manjka. Odbor.
Mar. delav. organizacija
Skupina delavcev Lloydovega arsenala, tehničnega zavoda in sv. Marka N. D. 0. priredi v prid štrajkuječih v Ajdovščini danes ▼ nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri popoludne VRTNO VESELICO na vrtu „Gospodarskega društva" pri sv. Mar. M, zgornji i petjem, godbo in plesom.
Na veselici bo sodeloval iz prijaznosti pev«ki zbor društva „Ilirija" pri sv, Jakobu.
Darov;* Za moško podružn. Cir. in Met. «o darovali : gosp. Rajko Juitin iz St. Petra kron
10.	— O priliki krsta male Marice Obad nabrala družba K 5.—Ker sta položila Adelka in Alojz Košir zrelostni izpit z dobrim uspehom (prva z odliko) poslala K 5. — Te svote i rani uprava. _
Gospodarstvo.
Nova slovanska tovarna v Ljubljani.
Slovenci imo marljiv in napreden narod, vndar pa deloma vsled pomanjkanja velikega kapitala in deloma vsled prehudega priti»ka a strani naših gospodarsko močnejših nasprot n kov ne moremo tako hitro in uspešno ustvarjati novih trgovskih in industrijskih poti etij, kakor bi bilo to želeti. Zato ae tembolj razveselimo vselej, kadar slišimo o usta nevitvi kakega novega tovarniškega podjetja, pri katerem je slovenski kapital vsaj delno udeležen, če ne že v celoti. Bazveseliti se moramo odkritosično takega pojava, ker pri t- m takoj labko mislimo na vse različne ko-r Hti in ugodnosti, ki jih ima v živahnem • bratu cthajaječe se tovarniško podjetje za svoj kraj. Sklepati moremo ž a naprej, da bo t^mški konkurenci odvzet znaten del premeta in da ji ne bo več mežno z ono lahkoto de-it-ti kapčije v neših krajih, ko jej ni stal »preti mečan konkurent.
Pircčaii »mo nedavno, da je Kolinika tovarna za kavne primesi v Kolinu kupila od g. Irana Jebačina znano tvrdko »Prvo jugo-a lov. tovarno za kavne primesi" in da sezida
v Ljubljani popolnoma novo tovarno, v katero bo tvrdka investirala nad 500.000 K. — Delničarji tega podjetja so sami slovanski trgovci in med temi seveda tndi slovenski. Trgovcem • delničarjem je s tem dana prilika, da posvetijo vso pozornost razpečavaniu lastnih tovarniških izdelkov, podjetju samemu pa je na ta način zasiguran trajen obstanek. Kolinska tovarna ima za seboj mnogo bogate izkušenosti tako v dovršeni tehniki proizvajanja kakor tudi v premišljenem in sistematičnem uvajanju svojih izdelkov. Tudi na Češkem in Moravtkem je imela v početku svojega obratovanja mnego težkega truda, pred-no se fi je posrečilo izpodrioiti iz Čeških trgovin izdelke nemških velekapitalistov, ki jih poleg nezavednosti slovanskih kenzumen-tov izdatno podpirajo še gotovi višji krogi. Po vztrajnem delovanju pa je vendar pridobila na svojo stran češko trgovstvo kakor tudi iiroke mase konzumeutov. Dosegla je končno, da so konzumenti sami začeli zavračati nemške izdelke ter zahtevati slovanski izdelek. Ako more torej Kolinika tovarna po večletnem obstoju pokazati na tako krasne in presenetljive uspehe po Češkem ia Moravskom, tedaj smemo s precejšnjo gotovostjo izrekati nado, da si polagoma tudi v slovenskih pokraiinah osvoji celoten konzum.
Tehniška ureditev nove ljubljanske tovarne bo v vsakem oziru najmodernejša. Preskrbljeno bo za najsnažnejši način pripravljanja izdelkov tako, da glede higije ličnih zahtev najbrž nobena obstoječa tovarna te stroke ni tako dovršeno opremljesa. Način proizvajanja samega zagotavlja, da bodo izdelki odgovarjali vsem zahtevam konzumeutov. Cisto neutemeljeni bi bili torej morebitni predsodki o kakovosti izdelkov, kar pa bi seveda za podjetje ne prišlo ravno nepričakovano. Lahko pa že sedaj opozorimo Širšo javnost, da je čisto napačno domnevanje, da izdelki slovanskega podjetja ne bi mogli dosegati nemškega blaga. Saj smo omenili, kako si je Kolinska tovarna osvojila na slovanskem severu tako ogromen konzum in to ne samo vsied intenzivne reklame temveč v prvi \r»ti z izborno kakovostjo svojih izdelkov. Velika krivica bi bila torej, ako bi dajali predaost nemškemu blagu pred izdelki take slovanske tovarne, ki se že sedaj dobro zaveda svoje narodne misije in ki bo gotovo Še v večji meri kazala slovenski javnosti, koliko koristi more imeti ves slovenski narod od dobro uspevajočega narodnega industrijskega podjetja. Slovenski konzumenti na? si bodo v svesti, da koristijo tudi samim sebi, če dosledno vporabljajo le slovenski izdelek in tako omogočijo podjetju izpolnovati ono narodno nalogo, ki si jo je stavilo takoi pri ustanovitvi nove tovarne v Ljubljani. Dolžnost slovenskega občinstva bo torej, da bo odločno zahtevalo v vsaki trgovini izdelke Kolinske tovarne ter tako pripomoglo k hitrejšemu razvoju novega podjetja.
Predmet — kavna primes — ki ga bo izdelovala nova tovarna, se zdi v prvem hipu marsikomu neznaten, v resnici pa je to eden najpoglavitnejših konzumnih predmetov, katerega poraba se bo s časom še večala. Da cenjenemu občinstvu bolje predočimo, koliko potroši slovenski narod vsako leto za kavine primesi, navesti hočemo nekaj številk, ki govore dovolj jasno, kolikega pomena more postati za Slovence nova tovarna, če bodo kupovali v bodoče izključno njene izdelke mesto onih nemških, katerim so se po dolgoletnem vsiljevanju tako zelo privadili. Če računamo, da je med približno 1,600.000 Slovenci 125.000 rodbin s 6 členi in da porabi vsaka teh rodbin1/« kg cikorije na teden, tedaj se porabi na leto čez 400 vagonov ka-vin; h primesi ? vrednosti treh do štirih milijonov kron. Največji del tega prometa je dosegla do sedaj nemška industrija in vsi milijoni, ki so jih izdali Slovenci tekom let za ta predmet, so se stekali v nemške žepe. S temi milijoni so krepili Slovenci nemške industrijalce ter se pokazali ▼ tem oziru od njih popolnoma odvisne. Naj bi si torej slovenski konzumenti vspričo navedenih dejstev dobro zapomnili, koliko morejo koristiti domaČi industriji in s tem svojemu narodu, če pokažejo v bodoče več odločnosti ter Če bodo tudi pri tem predmetu dosledno izvajali geslo „Sroji k svojim". Potem ostanejo vsi ti milijoni v domačih rokah in bodo v naši seasl j i rodili oni bogati sad, ki so ga doslej vsled naše malomarnosti želi Nemci. Sedaj bomo imeli lepo priliko pokazati, da imamo dovolj smisla za gospodarski napredek n. šega naroda in da vemo zadostno ceniti veliko važnost nove slovanske tovarne. Predvsem imajo slovenske gospodinje dolžnost, da tuje izdelke nadomestijo s „Kolinsko" oziroma „Zvezdno* in „Ciril-Metodovo* cikorijo, da tako dejansko pokažejo svojo zavednost in narodno pro-bnjenost. One so gotovo v prvi vrsti poklicane v to, da kakor narodne gospodinje vporabljajo v svojem gospodinjstvu vsaj one redke slovenske tovarniške izdelke, ki so jim na razpolago. Če bo na ta način vsa slojen-ska javnost pospeševala razvoj novoustanovljene tovarne, ter ji pripomore do zaželjenih uspehov, tedaj se s tem v marsikom vzbudi podjetnost za ustanovitev kake drug* indu-
4	--
Le oni ne mara testenin, ki ni še ,Pekatet' okusil.
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza delia Borsa 10
Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Celovcu. Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni zaklad K 300.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in mergalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja. - Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi	—j-
Safe deposits.--Safe deposits.
JKenjalnica je odprta neprekinjeno od 8. ure zjutr. Do 7. ure zvečer.
Prva parod. velika trgovina
na Goriškem in Primorskem wm~ (Pred 25 leti poznana od Predila do Reke)
V skladišča (skladu) ima vsako vrsto Šivalnih strojev za Šivilje, krojače, čevljarje in domačo rabo - Stroji so rabljivi tudi za umetno vezanje. - V zalogi imam tudi Sivaluih strojev z svetovno znano znamko „PFAFF", kateri ne provzroćajo pri Šivanje nikakega ropota. - Na izbero imam najfineje in trpeine dvokolesa „Regent", „Helical-Premier*,t „Alfa", „Bover" in „Meteor-1. Najniija cena je Kron 10S, s prostim tekom Kron KO več. Za prodane Šivalne stroje dvokolesa jamčim po dogovoru ! - PlaSči za dvokolesa od K 6 naprej. - Lastna na novo opremljena delavnica za poprave Šivalnih strojev in koles. — Glavni zaatop kmetijskih strojev, kakor sla-moreznie in stiskalnic za grozdje in raznih predmetov, prve slov. tovarne K., £ K. Ježek, Blansko.
Ravnokar je izšel nov slovenski cenik. — Konkurenca je sploh izključena!
Opozarjamo ob tej priliki slavno občinstvo, da vpraSa pred nakupom po ceniku pri stari tvrdki
Pošteni zanesljivi (agenti) posredovalci se sprejmejo v službo.
Josip Dekleva v Gorici, via Municipio žt. 1.

i
Neva prodajalnica ur In dragocsnestl
G. BUCHER
(ex drug Drag. Vekjeti)
OORSO itev. 36 — TRST
luind iiinui muni. itn Tuni.
S. jati Izbor zlatanlne, s rebra In«, rfraf .cenartf ta Sepnlh ur. Kupuj. In zmenjuja staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejem« ■arolbe In popravlja viakovntnp, srebrnlao 3 Ia iepn. ure.	O.a. imeme.
HHJOtKHKJOOOOCOOO*
A. Jerkič
Trst, ulica Belvedere 24. Trst ZALOGA
kož in usnja,
potrebščin za čevljarje v veliki izberč
po zmernih cenah. KWKKKKWK»WKX«KK)t
V novem kinematografu
i..ORFSO
Zrst, via piazza piccola (za magistralno palačo, trst.
bo daneB in naslednje dni:
Ameriško brodovje, po vesnici; Fatalno srečanje, drama ; Mala najemnina, drama; Mrežica, komično.
:OXXXXXXXXXXXXX)OCN
7acphni Holrličlri llPOl trgovski kurz, gospodinjska fjud-ArdOGUm UCKIlOm llbCJ ska šola Šolski sester v Trstu
——Mi	■ I I	I ■	■■	U
Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 K ; šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se
otvorijo prvi 4 licejalni razredi. w Na zahtevo se dopošljejo prospekti.	Na zahtevo se do pošljejo prospekti. O
v:xxxxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxx>
čil
Mednarodna agencija za potovanja
Josip Skerl in drug
Trst - ulica Felice Venezian štev. 5 - TRST
Izdaja voznih listkov za vsa mesta, toliko za železnice, kolikor za parobrode.
Potovanja hitra, ekonomična in ugodna.
Odhod vsaki dan iz Trsta na vse dele Amerike po po najnižjih cenah in z naj-
boljšimi transatlantskimi društvi. Naslov za pisma: „UNIVERSUM- Josip Skerl in drug, Trst, ul. Felice Venezian št. 5
Naslov za brzojave: „Skerlco" - Trst.
V Trstu, dne 25. julija 1909
►EDINOST« St. 207
Stran XI
strije, kateri io dani v glcvemkih krajih vsi predpogoji za dobičkano§no obratovanje.
Vesti iz Goriške.
x Okrajne razstave goveje živine. —
Naznanjamo govedoreje-m. da se bodo vršile tudi v ietoSnji jeseni okraj ae razstave gaveje živine « podeljevanjem daril v smislu zakona o izboljšanju govedoreje. Važnost teh razstav je potrdila mnogo številna vdeležba v mino* iih letih ; zato »e je nadejati, da začcejo go-vedorejci že sedaj s pravilnim o»krbovanjem pripravi »ti evo a živinčeta za letošoio ra78'avC|
x Nezgoda. V trgovini Konjedic-Z^ec v gosposki ulici ie nekemu uilužbencu eksplodiral motor kolesa, »sled česar sta bila precej močno poškodovana la>tnik in uslužbenec trgovine.
x Že zopet tatovi Včeraj so obiskali tatovi znano Jmesnico A. Fogarja na »oškem mostu. Oinesli so okoli 50 K v denarju in nekaj blaga.
Ob tej priliki naj omecimo, da zadnje čase skoro ne mine dneva, da ne bi uzmoviči obiskali to ali ono trgovino ; vendar pa policija doslei ni iztaknila niti eneg* storilcev,
x Radi neozdravljive bolezni ae je včeraj vrgel iz tretieaa nadstropja možke bolnišnice oni brivec Ktmel iz ozke ulice, o katerem smo pred časom poročali, da e! je bil v hipni zmedenosti porezal žile. — Včeraj je porabil Komel trenutek odsotnosti strežajev, da je akcčil na dvorišče ter n»tal mrtev.
x Iz goriške okolice. Listne uši so se letos ponekod pckaztle v velikanskem Ste rilu, Nabaja se jih na v»akovr«toih ra»tlinah, prav veliko pa jih je n*» breskvah ; celo orebi so popolnoma uši*i. Škodo delajo te živalice ■ tem, da viesavajo rastlinski soki. Proti tem škodljivkam nimamo pravega pripomočka. — Napadene rastline posipavati po dežju ali ob rosi t pepelom ali gipsom, pomega nekolik pa ne dosti. Na posamičnih rastlinah jib š najprej zstaremo, č? jih poškropimo z lu^om ali miinico, kateri urno dodali nekoliko petroleja ali uatoke (fa*lo ).
x Za kmetovalce, Na vrzetah in ka^u;u napra»lja letos v mnogih krajih v-liko škode ličinka "kiuDotaja protzrrča gcmoljaste izrastke na koreninah (šknle, š;šk-). v kat( rih najdemo male ličinke, če jih prerežemo.
Pokončuje se ]ih t tem, da se obira napadeno perje, ki se poznava po tem, da »e nagiblje in usahuje. Ča pogledamo natančneje, najdemo v perem ličinko, ki jo treba zmastiti. Izrite korenine, v katerih se nahaja ta škodljivec, je treba sežgati. — Keberčke (msjhne rilčkarje) je treba pobirati in uničevati.
x Ob žetvi. Kraški pregovor pravi: o sv, Mohorju (12. julija) mora plenica dozoreti, ali pa zgoreti. Letos ni ne eno, ne drugo.
Vsled vednega deževja ie je zorenje plenice zakasnilo ; edino v nižjih, gorkejših legah n. pr. okoli Doberdoba se lahko opazuje, da se je z žetvijo že začelo, čeravno je klusie še precej zeleno. Da bi pšenica letos zgorela na polju, radi tega ni najmanjšega strahu, kajti najitaresši ljudje ne pomnijo, da bi bilo o tem čatu toliko dežia. Pravi čas ž^tve pri vsakem žitu je tedaj, ko je ulema porumecela in je postalo zrnje tako trdo, da se da na nohtu še upogniti in prelomiti. V tem času ni videti nobenega soka, in zrnje je tako trdno, kakor n, pr. napol trd vosek. V tej dobi je nehal potovati redilni sok iz bilk in listja v zrnje in žito ie dokt' zrelo za žete*. Če hočemo imeti zraje za seme, pušča se g* bolje še nekoliko časa dalje stati; da zrnje popjinjma dozori; če hočemo pa imeti iz žita dobro moko, je bolje, da požanjemo predao zrme prezori, ker bi tako dobili bolj pusto moko.
LetoB bo kazalo žeti ob prvi priliki in •nopje sušiti pod streho, ker bi zrnje na polju po dolgem deževju lahko začelo kaliti.
Iz Ajdovsčine-Šturij. Dne 22. t. m. zvečer •mo imeli v Šturiji prijetno zabavo. Zbralo se je n&mreč naše štrajkujoče ženstvo, ki je raznovrstnim orodjem priredilo mačjo godbo •tavkokaza Antonu Terčelju. po domaČe To-niću in njegoremu sinu, poneirećeDec-u »ta* dentu.
Ta človek te je izrazil nekoč: „Škodoval tem že delavstvo in mu bom še". To je namreč barvarski mojster in je kakor tak iz gole neTošljivosti preprečil poboljšanje plač, če je ie mogel.
Nekoč ga je presil neki delavec, naj pri ved i barvarnice posreduje za neko malo posojilo in mu v nagrado poklonil petelina. — Terčelj je ras sprovel delavca k vodji v pisarno, ali med tem, ko je navidezno priporočal vodji delavčevo prošn o, je namiga val z glavo, da — ne. jQ delavec res ni dobil posojila.
Ta človek se ne meci za štrajk i a vedno nagovarja druge, naj se podajo na delo in ie naložil todi svojemu sku, naj mu pomaga na tem početju.
Gomori sa o njem ša razn h stvari, s katerimi pridemo na dan. ako bo pjtrebao. — Temu primerno ga tudi mi vsi — primerno cenimo, vodstvo tovarne pa mu je poskrbelo križec za zasluge... In vendar bi mi ne omenjali tega, da ni mož nastopil s tožbo radi žaljenja časti proti enema naših voditeljev, tov, Vadnialu in si a tem nakopal «o-vraštvo vseh štrajkovcev.
Vesti iz Istre,
Novo društvo. C. kr. camestnišUo je vzelo ca znanje pravila novega društva „Hrvatska sckolska župa Vitezić".
Zadnje brzojavne vesti.
Novo miniateratvo Briandovo na Franooakem.
PARIZ 24. Briand je sinoči priobčil predsedniku Fallieresu, da vsprejme sestavo kabineta. Ministerstvo bo sestavljeno nastopno : Briand, notranje stvari in bogočastje; Louis Barthou, pravosodje; Pichon, unanje stvari; Cochery, finance ; Dumergue, uk in umetnost; Millerand, javna dela, pošte in brzojave; Jean Dupuy trgovino in industrijo, Ruan, poljedelstvo ; Trouillot kolonije ; Viviani, delavce in socijalno skrb. Vojna listnica se izroči enemu generalov, listnica mornarice enemu admiralov. — Državnimi podtajniki so bili imenovani: za finance Renault; za vojno Cheron ; za mornarico Sarrany ; za lepe umetnosti Toujordin-Baumetz.
PARIZ 24. Govori se, da je za vojno ministerstvo namenjen general Brun ali pa poveljnik čet v Oranu Liautay, za ministerstvo vojne mornarice pa admiral Fournier ali pa Lapeyrere. Listi nimajo o novem ministerstvu še nikakih komentarjev.
PARIZ 24. Admiral Boue je prevzel listnico ministerstva mornarice, general Brun pa vojnega ministerstva. - Ministri in državni podtajniki so se ob 11. uri zbrali na posvetovanje v pravosodnem ministerstvu.
Turčija.
SOLUN 24. Včerajšnja slavnost povodom obletnice proglašenja ustave je bila impozantna in se je izvršila v redu.
SOLUN 24. — Včeraj je poslanca iz Dibre Ismail pašo zadela kap, ko je na albanskem shodu odhajat s tribune.
Potovanje carja Nikolaja na Francosko.
PETROGRAD 24. (Petr. brz. agen.) Koncem tega meseca odpotuje car Nikolaj na Francosko in Angleško. Italijanskega kralja obišče koncem septembra. Vladarja se sestaneta v kakem italijanskem pristanišču.
Boji Špancev v Maroka.
MELILA 24. Kakor se efeijelno poroča, so Španci včeraj v novem boju potisnili sovražnika oaza5. Pri tem je na španski strani padlo sedem častnikov. Dvanajst častnikov in 260 vojakov je bilo pi ranjenih. Ni še zuatuo, koliko je padlo vojakov.
Bern 24. VII. kongres medaarodnega instituti za socijolog jo je danes končal svoja posvetovanja. Prihodnji kongres se bo bržkone vršil 1911. v Rimu.
Javna zahvala.
Ker se o priliki svojega odhoda iz Doline nismo mogli vsakemu posebej zahvaliti, izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem, v prvi vrsti DolinČanom za izkazano ljubezen, katero so nam vedno skazovali. Zahvaljujemo se dalje pevskemu in tambur, zboru »Vodnik« za divno serenado, krasne darove in prisrčno odhodnico.
Bodite uverjeni, napredni Dolinčani, akoravno smo oddaljeni, v duhu ostanemo z Vami.
PROSEK, dne 24.|VII. 1909.
RODBINA BUNC.
S?
mr tiskane be< Najmanj!«
SJJZ^.
MALI OGLASI
ratunajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se raiunajo enkrat ye& pristojbina stane 40 Plača se takoj
ino ** nkrat ve?. Ofa .0 stotink. ^ 1
z^tDl
frisnanoredilno sredstvo R zdrave in fe otoke kaker fudi za bolne na želodcu. Obvaruje io fejuje otročjo driske io bJuvar.je.črevEsnl fer. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell.
Izvoz jajc, ?a j nega, kakor tudi navadnega masla. ::
Postrežba na dom.
Luigi Musico
TRST, VIA SAN MAURIZIO 9
Postrežba na dom.
Štajerskih in furlanskih kokoši in razne divjačine. ::
Oglas«, poslana, osmrtnico, zahval«, mals oglase In v občo kakoršnokoll vrsto oglasov sprejme „Inseratnl oddelek" v ullof Glorgle Galatti it 18 (Narodni dom) polanadstrop]s, levo. Urad Je odprt od 9. zjutraj do 12. Ii od 3. do 8. popoiudne. Po oočl so vsprojom v .TIskarni Edinost".	=—
Najkrasnejši izlet
postaja Divača. Solidna in hitra postrežba. Tekoča voda. Kopališče. Krasna senca poleg reke. Na razpolago je tudi \eč zračnih sob za letoviščarje. Za-obilen -obisk se priporoča lastnik IVAN DUJC. (1196
|AA:n C4nlfn mizarski mojster, Trst, nlic»
JOSI P O UJI Ta Belvedere štev. 8, isvrduj«
mkofriini m'f*^ dela.	38
Par
dobrih polagalcev parket dobi delo, akord. PovDraSati: Primožič, Reka, Kavarna Fiume. *	1287
Gostilna „Al Ginnasio" nL„S^
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obiBk H. K o s i č.	1273
D«Ailnm vso pripravo za vinotoČ (Spazio vini)
rroaam Naslov Edinost.	1299
domaČ slivovec vdobi se v večjih in manjših množinah pri Ant. F a t u r, Prem, Notranjsko . Cena po dogovora.	1300
Pristen
HnCrinH v službi in lepo urejenim atan^-UUopUlI vanjem, imajoČ več osirotelih otrok, išče tako družabnico, četudi brez dote, ki bi imela srce napraviti vse srečne. Prednost: udove brez otrok ali priletne gospodične. Ponudbe: „Osiroteli", po*te reBtante, Trst, centrala.	_1310
Išče
qq meblovana soba za dva mladeniča v 50 okrožju sv. Jakoba. Ponudbe do če-
trtka na Inseratni oddelek Edinosti.
1311
RirilfOli 8^oraj nov» prosti tek, „Styria", se DII#ll\wlJ proda po nizki ceni. Ulica Giulia 37 pritličje (desno)._ 1312
Išče
štev. 26.
sedlarski pomočnik za sedlarsko in lakirarsko delo. — Ulica Commerciale
1305
y najeni 86	8°ba> kuhinja in^jTt v Ru-
ianu št. 339, Kampanja Redivo. —
1306
Proda se ^anjarna 8 prav*c° prodaj«
in pive v steklenicah, Rocol 437.
1302
l/.L-l n „init TRST, ulica Giuliani il SS
KObal Anton Trgovina jest vin, - ST.U
blago — cene zmerne.__1608
laeih (°cet) naj bolj Se vrste zalaga tržaška to-JOolIl varna jesiha Maksimilijan Dua, Tnl
ulica Antonio Gaccia itav. 11. — Pevaioni tri ali v steklenicah.
PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH 1
JOSIP OPPENHEIM
"I urar In IzdalovatsIJ časomarjov C
Za kupo-prodajo S'/S"«
na BABINI, Giacinto Gallina 4._1301
Esposito & Bassa SCS5T
'Jllo* &«r> Antoni« I. Trgovina mamlaktai. blagi ru, rvdmatoT ter sukna za ženske oblaka
ia
Hodniki posteljna pogrinjala, zavese, preproge, UC2IIIKI itd. na mesečne ali tedenske obroke. LEVI, Madonnina 43, I. — Na naroČilnih pismih je napisati naslov jasno._ 1289
p..n|l ] Naznanjam slavnemu občinstvu, pri-I UZU I ■ jateljem in znancem ter posebno po-tovalcem in voznikom, da sem prevzel gostilno —-»Obrt. konsumnega društva* v Bazovici, katera razpolaga s senčnatim vrtom, igrami za kro-glje, hlevom, lopo ter sobami za prenočišča. Točim izborna bela in črna vina ter pivo L vrste. Gostilna je preskrbljena vsako uro z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Ivan T r e v e n, gostilničar.
NnifQ sloveaska brivnica ulica Sette Fontane 13 nUVd se priporoča slavnemu občinstvu za mno-gobrojen obisk Anton Novak. Svoji k svojim ! 1279
Gostilna Potočnik na Bledu
lepa stanovanja za letoviščarje, senčnat vrt, okusna jedila, pristna vina. Zmerne cene.	1285
V M nnrilfi priredijo fantje dne 25. j u 1 i j a IVU DI IVI -veliki ples na okrašenem dvorišču gostilne „Zega", katera bo preskrbljena z izvrstnim teranom in sladkimi Struklji.__1293
7-1 rinnicnvariip v hrvat8kem< nemškem JLO. UUploU » dlljc in italijanskem odnosno
tudi slovenskem jeziku, za uredniška ali komptoarska dela ali za Botrudništvo pri kakem listu, išče name-Ščenja Hrvat. Pojasnila daje InBeratni oddelek Edinosti.	1250
NannlicIfO iQ sicilijanske testenine po 56, 64, nd[JUIJolVC 72 stot. Najfinejše italijansko olje po K 1-12, 1-20, 1-60, 2-00 liter. Sicilijanski pardajser po 28 st. škstlja. Trst, ulica Farneto 3._1060
Malo stanovanje riščem Be odda v najem. F. Grgič, Sv. Ivan (Bree) št 989. 1270
Tnronio uino v kaki zalogi prevzame umi-1 ULrdlJG Vlila rovljenec. Naslov pove In-
trsl Corso štev. 5 :(blizu knjigarne Vram)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur.
Stenske ure z modernim zvonilom.
PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po:zmarnth oenah.
Popravljanje se \im\ po flog. cenab in z garancijo
<K	Zdravnik in ranocelnik	^
Dinko Zecilnzić |
specijalist
ca otroške bolezni
v ulici Stadion 6, !. n. Telefon 18, IV (gledal Fenioe). ter ordinira od a. do 3. ure popoiudne.
DRAGOTIN STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, Potne torbe
Ovratnice, Mii\ \i naliče,
Speoijaliteta: Potrebščine za hrlbolazce.
Zavaroval. Me živine v sv. Križu
priredi
seratoi oddelek Edinosti.
1288
krojaškega pomočnika sprejme takoj Maks Kovačič, Krojač v Postojni Št. 122. 1295
Dobro izurjenega
Na finroriicl/om bllzu kolodvora je hiša na uurclljollclll z velikimi gostilniškimi prostori in velikim vrtom na prodaj. Več pove Ins. oddelek Edinosti.
1289
dne 1. avgusta t 1. ob 5.7* uri pop.
javno tombolo
s plesom, pri kateri sodeluje kriška godba.
I.	Dobitek (člnRvlna) 100 kron
II.	Dobitek (tombolo) Z00 kron
K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
OPOMBA. V slučaja slabega vremena vr«i se tombola prihodnjo nedeljo.
Cement - Portland
■ „SAIiONA" H
Družbe „SPALATO"
Anonimno delo. druStvo eementa Portland SALONA.
letni prolzuodi: 10.000 ungon.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
j
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30
D Zaloga cementa ^^
__ Tovarne Portland - Cementa —	n Alti Alt^nili ISloŠč
mm društvo z om. Jam. v Spljotu — »» CemeniillB r1VOU
S SILVIO MALOSS1
II Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89.
Stran XII
EDINOST" št. 207
V Trstu, dne 25. julija 1909
Filijalka v Opatiji
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA -- VREDNOSTNE PAPIRJE —
mHNTE, OBLtlGACIdKj ZflSTAVHfl PISJUA, PRIJORITHTH, DEL HICE, SREČAH i. t. d. i. t. d.)
-- — VALUTE IN DEVIZE
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NABGdLA oo SAFE — DEPOSITS <><>
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---
-----ZAVAROVANJE SREĆK.
g^r MENJALNICA.
VLOGE NA KNJIŽICE.
0/ — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN /a VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SBj ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.
STAVBNI' KREDITI — KREDITI PROTI; ---DOKUMENTOM VKRCANJA.
Uradne ure
12., 2-30—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst.
Telefon: 1463 in 1793
mnmnHan*
" 600 tiucatou obrobljenih "
Wi ševa
150 cm Širokih, 2 m 35 cm dolgih, iz garantirane tkanine, ki je izdelana iz najboljše lanene preje, se prodajo vsled reduciranja produkcije po K 2 40 komad. — Ravnotake - - -
rjuhe, najfinejše Kvalitete
iz najfinejše lanene preje, uporabljive za - -- -- -- -- -
najfinejšo opremo
- po K 2.60 komad. -
Xaročiti je najmanj 6 komadov po poštnem povzetju. Za kar ne ugaja,
-	- se vrne denar in stroške. -
POZOR! Prosim, da se ne zamenja mojega blaga z drugim konkurenčnim, ker imam samo najboljše blago.
-	- in je vsakdo večkrat naroči. - -XB. Ujuhe boljše kvalitete so daljše nego
one navadne kvalitete.
Ins. F. Bednarz &
dar silil
TRST
tehnični zavod - Ulica San Cazzaro št. IS
Molori na plin, benzin, nafto in petrolin.
toplovodi.
Centralni
Pojdite v
fcopelji na Miljskem obrežju
(lastnik Gerardo — Postogna) —
Vstopnina za odrasle 20 st., za dečke pod 12 leti 10 st.
Vstopnice se dobivajo na parnikih miljske družbe, ter stanejo z vožnjo — vred tja in nazaj 50 stotink. —
NB. Ob nedeljah in praznikih so veljavne le one vstopnice, ki se kupijo — na parniku „GIAN PAOLO". —
Odlikou. tržni, iovljarnico
„Caizoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21
--Za pc letno sezono — —
: obuvala
R. Horner V™ Mod
TK/ILNKfl PLATNA
na ČEŠKEM.
MT POZOR!
U gostilni »M
(bivša „ALLA GROTTA*)
RST — ulica Tivarsella štev. 5
(v bližini južnega kolodvora)
toči se najbolje istrsko vino po 64 vtn., za družinsko potrebo po 5 6 via,
Kuhinja vedno dobro preskrbljena.
Postrežba točna.--Cene zmerne.
I Za turiste, potnike, lovce |
in vee one osebe, ki morajo mnogo hoditi, je j] I
LTSIPOHION - PRENDINI1!
jako priporočen. fi
Lysiponion-Prendini je čudovito mazilo % ki varuje noge proti mehurjem, žuljem # :: in gorečici po dolgih pohodih. :: ft CENA ŠEATLJI 1 KRONA. #
Zaloga v Trstu : Lekarna Prendini in ^ Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve-čjih prodajalnicah in mirodilnicah. ^
ifMMljlfljlflllMllfll
i iioja tu- in lno~om. vin, iplrita, likerjev
in razprodaj r na debelo in drobno V,
Bti
Novici m Novice
ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno s::
Mutteo Stoppar ::: Trst
ulita S. Giacomo It 1 (Cono) - FIIIIalRa: ulica Gius. Caprin št. 9
kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov bomboniere in slađščio	po zmernih cenah.
Vina in likerji prav dobri v botilkah. Telefon 1464
m
iz črnega in barvanega usnja za goapode, gospe zs dečke kakor tudi plamenih čevljev.
Zadnji uzcrci, kroji in barve,.
Delo solidno in natančno. — Jako zmerne cene.
o V«
i verižic:-:
Iz double zlata popol. zastonj
/. KLOBUČA RNA
G. Doplicber
Trst, Corao 34
Klobuk! prvih tovarn.
Potne in športne fcape po : : : zmernih cenab. : : :
DAMIELE PILLin i
TBBT - ulica Acquedotto 94
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in -__________________ živega apna.
V svrho reklame za na*e novo izdelane verižice iz double-zlata in razširjenja našega ilustrovanega cenika
Sm« tako verižico iz double zlata lam
proti Kron 1*— (tudi v znamkah).
Po povzetju Kron 1*70 .*.
S. Schwarz .'.
Wien XVII/1, Htrmayrga8ae 5.
>n
Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči.
J"
Trat 1 £
Via tiet!« Acqti« 8, nasproti Gaffe Centrale
Velik izbor francoskega šampanjcu, penečih d»-r^itmh italijanskih in avstro-o^rsbih vin. Bordeaui ' argunder, renskih vin, MoseLla in Chianti. Ruin. * njak, rft7.ua žganja ter posebni pristni iropinoveo i ivovee in briujevec. Izdelki I. vrste, došli ia do-t.ćmh krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. pošiija se po rovzetjn. — Ceniki na zahtevo in frank*. — Rasprodaja od pol liti a naprej,
Zalega moke prve vrste*
M. Rupnik & C.e - trst
uliea Squaro nuovo št. 11.
Zastopstvo In davno zolosa
najfinejših urst pšenične moke In krmnih Izdelkov
— poznatoga valjčnega mlina —
VINKO MftJDlČ-a v Kranju
Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trst
Zaloga moke prve vrste
'4*	Jlffll J
giulio Mitm
TRST, ulica Giosue Carducci
:: :: TELEFON ste v. 813
Kirnr?ično orodje, ortopedični aparati, 3Ioderei, umetne roke in nope, berglje.
kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati ia
Inhalacij o. -s s s s s s s j
BKLADIBČH potrebščin ia fe.lrnrglon.ci, zlra?-ljeaje.. Potrobaolne iz jnera ln ne^rodlrnogc.
: : : : : : : : blaga ::::::::
Jrst, crg ponterosso št.
blizu vodnjaka. -
Frodftja porcelana
•tekla, ponev iz litega železa, žlic Id vilic, drobnih predmetov in Igrač. Krta-iice in »etle Lz aJame ln žime. Glavnik!« torbe za nakupovanje, listnic« in mo-šnjiČki, vse po iiajzrnernejšili cenah.
F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana
^^^^^^^^ opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino	—
Zarezanih strešnikov sistem Harajte, zidnkop jm orste.
Peči, štedilnike itd. Takojšnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj.