Odgovorni vrednik Dr. Jane* Bheiwei*
Tečaj JUL.
saboto
#
junia (ranoletna) 1852

List
Od Udaj pregovor
Ga v zakelj dene".
V)
(Konec.)
Ko zašije drugo jutro zora, Vsih straní valí se gosto ljudstvo In nabere brezšteviJna množ'ca Se na tergu pred cc
skini dvorom
Gledav
napol
se oknj
Krog in krog
po tri verste visoko
Pride car iz svojega poslopja Vsede na visocem se altanu,
?
Za njim
aka, d
proda
7
Pa junakoma pomigne k sebi Da namesti smertnega orožja V hrabre leve iima
dolge žaklj
Pa koračita junaka moćna
Na boj
V V
eden zoper druga
Zdaj ozrè se ljudstvo na Spanjola Meril je tri vatle in tri palce, Krepka kakor jeklo mu je
>
je roka
Pod njegovo nogo tlak se trese Bliska se oko mu polno ognja j
? 7
Zdaj
nad Ravbarjem Slovencem
7
1
Bila mu do tal je brada gosta In nazaj od tal do pasa zopet Krepka, kakor jeklo mu je roka, Da drobil je z njo železne podkve Bliska se oko mu polno ognja. Ravbarja zagrabi španjski vitez
7
In tri čevlje d
nad zemljo ga
Pa ne more stlačí ti ga v zakelj Pa zagrabi Ravbar mi Spanjola

Ga
grabi mi
krepko ramo
In šest čevljev dvigne nad zemljo ga Trikrat ga zasuče mi nad glavo , Pa potem zmasí ga v žakelj komaj
?
9 V
Ter nad glavo žakelj mu zaveze ,
, zmaga mi Spanjola. Zdaj poklekne Ravbar pred cesarja,
Ga zaveže
Cesar pa se d
iz prestola
In pripelje v dar mu B
?
Ki je Tako
bila vsih lepot lepota
koncala
pravda
In pregovor: — pravi stara zgodba »V žakelj dene ga« od tod izvir

kjer jih je o m aj
Mimeiijshe s hustě je.
(Nadležne vertne pol&e pokončati)
b
5
položi nekoliko
?
se
malo minutah bos vidil verbe
o. Tako
vse polně polžev, ki se potem pokončaj naj se verbe pokladajo, dokler je kaj polžev
umiti. Si ga na to vižo umil, s kas nato moko po tresil, ga spravi z mehkim pèrtam rahlo v pravo lego nazaj. Krava naj se postavi potem z zadnji
^ M>MM ^ A f JI ^ J M9 Časnik „Landw. Dorfzeit."
da je ta pomocek že mnogokrat poterjen
ma nogama visji. pravi,
bil. Mi ga naznanimo za poskušnje, brez da
bili se sami poskusili.
(Konja v stali odvaditi
ga
7
da
z *>
adnjima no
gama ne berca) se mu eno stopnjo zad nog ža
kelj s slamo nabasan natveze, «v« u« vuvui^u stropa visi. Konj bije proti žaklju, žakelj pa opiazi
na
vervih spod
druziga, do
konja po nogah ; tako se tepeta eden kler se konj tega ne navelića in bercanja za zmi rej odvadi.
Mrasovec Mrasovcam ••
kako naj začnó Kras pogojzditi.
Velik o , sila veliko se je ževgovorilo in pisa rilo o pogojzdenji goliga Krasa. Če bi bilo mogoče ta namen spolniti s samimi besedami in pisanjem, bi bil že prihodnji blagostan Krašovcov dobro na snovan.
Ali nić se ni čuti, da bi bile besede djanje rodile. Le malo prebivavcov Krasa menda zapo pade in previdi važnost te prenaredbe, kterih te-lesne in dnarne moči ne zamorejo speljati, cesar
želijo in za potrebno spoznajo. Kdo pak se smé
I	I	I • i	• 1	• 1 • «	V v •	1
prederzniti
5
da
terjal
5
naj bi ta pesčica domo
ljubov vse svoje življenje in premoženje v blagor zaspanih soseďov potrošila ! Dokler se prebivavci Krasa v ta namen ne z e dini te . po uku previdnih
rodoljubov se pogojzdenja svojih golicav sploh ne lotite, bojo vse namere za pogojzdenje Krasa enake
oblaku prešle
, kteriga, ko slimo , da nam je zaželjeni
ob veliki suši ravno mi dež donesel, nasprotni
vihar v daljne kraje přežene. Prebudite se tedaj ravnajte po navodu v ta namen združenih možakov in namen bo rodovitno delo postalo. Zedinjeni
5 5
m s
pripomočjo v podporo naprošeniga via darstva zamorete vse zaderžke in težave zma
gati.
Kaj da človeška moč premore, lahko vidite
iz del na ze lez ni ci
od
kterih se našim spřed (frišno) nikam še celo sanjalo ni. Čez močirje peljejo terdne
ceste, zidani mostovi stojé
in po ravni poti derví (Pomoček zoper trut jali prepad teletnika ali do 5000 centov blaga.
, kodar ni bilo mogoce ne živini ne ljudém gaziti. Celi hribje so prederti.
parohlapon, ki
vleče za sabo
maternice pri kravahl. Če je kravi teletnik vùn
stopil
?
vzemi za dobro pense k
(Breinl
?
J°
stolci ali zmlij prav drobno, in potresi s to moko delà rad za
po tem teletnik (maternico) krog in krog, kteriga on moraš pa popřej z mlačno vodo čisto vsenesnage
Perva potreba za pogojzdenje Krasa je pa razdelitva pašnikov ali gmajn. Nihče ne
druge; le kdor je zagotovljen. da bojo
, njega otroci ali dedci dohodke njegoviga truda vživaii, se bode z veseljem teškiga delalotil. Kdor
178
pa vidi, da bodo Iakomni sosedje v kratkim celi up zialnim učiteljem in slavnoznanim rodnljubam ».Macu
* A	m	• m	• V «V •	1	1 • V	•	f •	I	• I	#	1 f J	t « 1	y.	- -	mm - mm
njega truda vničili, ga zboljsanje zemlje malo mika
?
nam
»
_	in s cesarskim vradnikam g. Snideršičem, m
zíasti na Krasu, ker trebljenje kamnja dá veliko	kterima sim bil že iz Tersta znan. To celo posestvoje
opraviti, in v pusti zemlji vsaktera rast le pocasi	res krasno in vredno, de vsak popotnik ga
napreduje.
ogleda
5
Hvale vredno je pa tudi to, de je mestnjanam za spre-Po speljani razdelitvi kaže vsakterimu last- hajalisče odperto. Horvatam sim očitno vstregel, ko da iz svojiga delà narpoprej kamnje po- sim jim na vprašanje : jeli mi Maksimir dopade? od-
niku ^HHHHHB^I^HpBPHHm bere, s pobranim kamnjem ograjo s suhim zidom kritoserčno
en
PSV,*^, ^	........	" fe ' J v ~	------
napravi, po množici svojih ovác vsako leto
kos ograde překopá, potier ovce neko
liko nocí v prekopani ograji spati pusti
da mertvico pregnojijo , in v tako vdelan svet je
senželod, jesenovo, berstovo,rešelikovo
akacjevo séme ali tudi séme še drugih lesnih
plemen z as ej e.	.
Veselje bo viditi, kako čversto bode séme na
tako pognojenim prostoru kalilo, in drevjiče rastlo.
četerto leto se bode v tako nasnovanim sa
Tretje,
dišu znalo veliko pregosto stojećih drevesic vim vzeti in drugod posaditi.
Se dobro vé, da sadiše mora biti zagrajeno, in tako dolgo v miru ostati, dokler verlii drevjiča
gobcu živine ne odrastejo. Kako naprej ravnati bo delo samo kazalo.	J. 0.

Voit il a U sreći in blagostanju,
za mestjane in kmetovavce.
(Konec.)
16. Red ni samo duša vsiga gospodarstva, te moć je polovina življenja. Opravi torej vse berž ob pravim času, in kar zamoreš danes storiti, ne od lašaj na jutro. Hrani tudi skerbljivo svoje gospo darsko in poljsko orodje, tergovske bukve, pisma itd., ter vsakimu odloči
svoje mesto.
17. Porok je večkrat plačevavec. Ko te po roka hočejo, je to znamnje, da tisti, za kteriga
imas
dober stati, ali nima zaupa
, ali ne denarja. Dobro prevdari tedaj, preden greš za poroka; bolji je perva zamera, ko druga.
18. Ne obupaj koj, ko te hudi časi in ne sreća zadenejo ! Po dežji sije sonce, in po ža losti prihaja veselje, in tako tudi nasproti. Živi pobožno in pametno, da boš za vse pripravljen; naj te tudi nobeno napotje ne oplaši, na sebe in na Boga zaupati. Bog oblači, Bog prevedri.
19. Otroci včasih hitro
apravijo
kar sta
viši trudovito pripravijo. Mnogokrat se zgodi, da premoženje, kteriga so stariši težavno in počasi nabrali, u rokah zapravljivih otrok ob kratkim na vse štiri vetrove razleti. Kdor tedaj noče, da bi teško zadobljeno imetje in trudovito pridelane de-narje enkrat njegovi otroci lahkomiselno potratili in
zapravili, naj jim prigodno nekaj denarja u roke da, ž njim po svoji volji ravnati, pa naj pažljivo gleda na-nje, kaj da počenjajo, in da denarje do bro obernejo. Otroci naj ne skoparijo, pa zarano
naj se vadijo, pametno hrano vati, ter skerbljivo
ravnati z denarjem pa z gine.
5
po niti pride, po vervi
J. S«
Polo v a nje
po nekterih jugoslavenskih krajih
Spis al M. Verne.
14. pismo.
Dragi
1
prijate!
četerti ure od mesta na ju
zhodni strani
ima Zagrebski skof veliko
ki se mu Maksim
lep
posestvo, krásen gaj
?
prav
Ogledal sini ga z gimna
noga
i
pustil
odgovoril: Biskup Zagrebački ima više kras kao su imeli negda svi dvanest apostoli skupa.
Tretji dan sim poglavno horvaško mesto spet za
>
in se nazaj proti domovini v Samab
podal
Samabor je velik lep terg v severno-zahodnjim
kotu te lepe ravnine.
Ter
or
steje do 450 his in mendo
gricu poleg terga
okoli 3000 dus. Stara farna cerkev stoji na nekim
proti jugu, in precej pod gričem je veliko lepo teržišče. Veči del terga pa se vleče dalječ po ozkim žlebu med visocimi hribi. Nad tem žlebam po kterim majhen potok teče, so viditi na visocim griču na desni strani potoka, krasni ostanjki starodavnima
>
y
grada ,
ki je bil nekdaj
ce se ne motim
kralja Otókarja.
ceskiga
Samaborci imajo blizo farne cer-kve tudi frančiškanski samostan. Tudi so nekje v tem
kraji fuzine in rudarija, kjer se baker ali kotlovina koplje.
Popoldne sim jo naprej potegnil, in kmalo sim
bil spet na Krajnskim, namreč pri krasnim gradu v Mok ri cab. V tem kaj prijetnim kraji, kjer se tri
slavenske dezele mejé, namreč Štajarska
?
Krajn
»
judska in Horvaška, sim z ganjenim sercam premisljeva! kako potrebna je prava in priserčna sloga vsim austri-anskim deželanam. Vsaka dežela naj le zvesto ohrani
sveto doto, ki jo ji je
Bog
dal, to je, svoj jezik,
svoje starodavne sege in svojo narodovnost, in živa bratovska vzájemnost naj kraljuje med narodi, ki so po rodu sinovi ene matere; — ali vsi vkup naj tudi s pravo ponosnostjo vedno spoznajo, de smo udje ene
velike družine, de smo deržavljani mogočniga austrian
skisra cesarstva.
to
Blizo krasniga Mokriskiga grada je vas , ki se ji Jesenice pravi, za kupčijo silno pripraven kraj zavolj lege pri ladjonosni Savi, in zavolj stika imenovane trojne meje. — Iz Jesenic pelje cesta med lepo obra šenim hribam in med derečo Savo skozi Catež čez
I	y	'	-	^
Kerko, ki se tii pri Br ezcah, žalim Stajarskim mesticu, v Savo izliva. Brežce £Rann), ki se lepo že od dalječ vidijo, so na neki visavi pri Savi, Krajnski vasi zime-
nam Catez ravno nasproti.
V
prijetni vasi pa se
nisim vstavil, temuč naravnost v Kerško vas sel
?
ki se
ji po nemško „Munkendorf" pravi
Kerška vas je še
v veliki lepi ravnini, ki se Kersko polje imenuje. Cez Kerko, ki veliko raznih rib in imenitnih rakov redi, pelje tù lep most. Od tod sim jo po lepim polji v L e-
s ko vec potegnil, kamor sim o mraku prisel.
Po
poti meje bil spomin popolnama zapustil, kar se mi ni prej še nikdar tako zgodilo. Ko se namreč po široki
, mi pokaže Zagrebski voznik prekopane tla rekoč: „Vidite gospodine, ovdi so bile kučea. „Kada so bile?" ga vprašam.
a	— kada"	*
lepi ravnini memo neke vasi poleg Save peljem
?5
A Bog zna
O
i
5
mi odgovori. In nikakor mi niso nekdanji Rimljani na misel prišli. Ko zvečer v Le-skovec pridem , povćm ta pogovor z voznikam častitimu gospodu tehantu Světlinu, s kterim sim že od mla-
dih let znan

in
ga
vprasam, lejga! mi odgovori, kaj ne vés nič
kaj je tam bilo. Lejga,
od Novioduna?
Čakaj, jutro ti bom dal starih rimskih denarjev, ki so bili tam najdeni. — la res mi da drugi dan nekoliko tacih znaminitih denarjev, namreč :
1. eniga neke plemenite rimske rodovine (Famil. Mami lia;,
ki ima na eni strani Merkurjevo glavo z operutenim klo-bukam;
— 179 —
2.	dva z napisam: M. Aurelius Antoninus Aug. leta
178 ali 179 po Kristusu;
3.	eniga z napisam: M. Commodus Antoninus Aug.
Imp. III. cos. III. leta 181}
4.	dva. kterih je eden srebern, z napisam: Gordianus III.
Pius, od leta 238—244 ;
b. eniga cesarja Valeriana od leta 254—259, ki je prav
slabiga srebra 5
6.	enisa z napisam: Claudius II. Gothi eus od leta 268
—270;
7.	pet Aurelianovih od leta 270—275;
8.	eniga cesarja Proba od leta 276—282, ki ima na zadnji strani napis: Providentia Aug.;
9.	dva cesarja MaksimianaHerkuleja od leta285—305;
10.	eniga Dioklecianoviga, ki ima zad napis: D. N. Dio-
cletiano Felicissimo Sen. Aug. — Skovan je bil, ko se je bil Dioklecian vladi že odpovedal, mende med letam 305—313.
11.	eniga M ak se n c i e ví g a, ki je bil leta 308 nasprotnik
cesarja Konstantina Velikiga. Na zadnji strani ima napis: Conserv. Urb. Suae, in tempelj s šesterimi stebri, med kterimi sedí ženska podoba, ki Rim poméni ;
12.	eniga z napisam: Val. Maximinus Daza, ki je bil so-
vladar cesarja z imćnam Galerius Valerius Maximianus Armentarius od leta 305—313. Skovan je bil v Sisku (Monet. sig. Sise);	.	.
13.	eniga Licinia starejiga (Licinius Senior) od leta 307
—324, tudi v Sisku skovan;
14.	Osem cesarja Konstantina Velikiga od leta 307—
337, večidel tudi v Sisku skovanih. Med temi je eden posebno znamenit z napisam: Vot. XX. (Vota vicennalia), ki na 20. leto Konstantinové vlade spomni, ki seje ob času Nikejskiga zbora v letu 325 slovesno obhajalo;
15.	eniga ravno tega cesarja, ki je bil, kakor nekteri ter-
dijo, v spomin prestave cesarskiga sedeža iz Rima v Carigrad v letu 330 skovan;
16.	eniga v Sisku skovaniga, carevića Fl. Julia Kris pa,
Konstantinoviga sina in sovladarja, desetiga in zadnjiga
leta njegove sovlade, tedaj leta 326. Tega reveža je cesar Konstantin v naših krajih, namrec v Poli v Istrii — nar berže po krivici — umoriti dal;
17.	dva Konstantina mlajiga, ko je še carević bil, tedaj
od leta 317—337, eden v Sisku, drugi pa v Kartagini (Signata Moneta Carthagine) skovan;
18.	štiri cesarja Konstancia, eden skovan med letam 325
in 337, drugi trije pa med letam 337 in 361, dva v Sisku, eden pa v Trevirih (Signata Moneta Treviris);
19.	dva cesarja Valentiniana J. od leta 364—375, oba v ':,	Sisku skovana;
20.	dva z napisam: D. N. Val ens <$Tc. od leta 364—378;
21.	eniga, v Sisku skovaniga, cesarja Graciana od leta
367—383.
No tričav iz slovanshih hra Jer.
V
1% Primorja v Kastvi 31. maja. Zelja, ktero
so Novice v 42. listu razglasile, da bi natanjčin pretres Babudroviga zdravila zoper stekljino resnico ali pa sleparijo odkril, tlí tudi v našim sercu ; teško ča-kamo, da bi se umni možje, zdravniki, ranocelniki in lekarji probudili *).
Véra in zaupanje v letó zdravilo med našimi Primorci sta tako čudna, da dvojiti nad njim je greh, in dvojbo izgovoriti, prederznost. Očitno se pripoveduje, da v vsi nasi Liburnii ni se nobeden po Babudrovim zdravilu stekel. Ni tega še 8 let, kar je pred našim mestam běsni pčs, pred kakor je iz neke štacune puška v njega pocila , eniga berača in deklico FrančiskoPav-liničovo ugriznil. Beraču je naš verli domorodec dr. Vlah ugriz nanaglama izrezal. rano s smodnikam po-žgal, in ga tako srečno řešil. Deklč pa je steklo, in štirdeseti dan za grozovitno smertjo umerlo ; vsi drugi pa , pravijo, so se po Babudrovim zdravilu smerti oteli.
V priložnosti, ker je moj stričević Matevž M. ugriz-njen bil, sim jez vso svojo moč napél, da bi v tem zdravilu kaj znaniga dobil; alj nisim nič druziga kakor menda stolčene spanjske muhe z dvojnim nepoznáním
*) Zelja se je deloma že spolnila v 43. in 44. listu, Vred.
praham zamešane zapazil. Tudi zdravnik slavniga uspo-mina rajni dr. Lipič ga je enkrat pregledoval, in v Padovo, da bi ga kemijsko preiskal, sabo uzel; alj kaj si je od tega zdravila ta imenitni mož mislit, ne vém. Zvedilo se dalje ni nič.
Jez sim v zdravilstvu ptujic ; ne smém in tudi ne morem šerpa v ptujo pšenico gnjesti: naj se tedaj modri in bistroumni zdravniki za korist človeštva na staro skušnjo naslonijo, nove poprimejo, in na natanjčni pretres uzdignejo. Menda je že čas, da se stara šlepa-rija odkrije in kaznuje, ali pa resnica spozna in na-dari	Andrej Marotti.
1% Brašlovč 31. vel.tr. (Nove delà slovenskih u me tni kov). Veselje je viditi, kako se umet-nija tudi med nami povzdiguje, in de delà vsake umet-nijske verste na svetio izhajajo, ki so v resnici hvale vredne. Toliko veči veselje je pa tistimu, ki so mu take delà v vlast prišle. Med take srečne se šteje tudi
Brašlovška fara.
i > L v	„
Ze v listu 51. tečaja 1848 je bilo po „Novicah" oznanjeno, kako verla stranska altarja sta nam gg. Langus in Tomic v cerkev spravila. Ta dva altarja lepoto velkiga, ki ga je leta 1772 Celjski podobar Galo umetno zdělal, in Banko iz Krajnja pozlatil, mnogo povikšata. Od 9. tega mesca stoji pa tudi ena stranskih kapel ozaljšana, kakor si ne moremo lepši že-leti. Umeten podobar Tomic iz St. Vida nad Ljubljano nam je postavil včs nov altar „7 žalost D. M." s pri-mernimi oboki in stebrama in prečudno lepimi podobami. Žalostné Matere podoba z mertvim Sinám v naročji bi se mende ne dala bolj po resnici izraziti. Poleg kle-čéča Magdalena še celo lepoto mnogo povzdigne. Tako po resnici ste izdelane dvé podobi ob stranéh sv. Fran-čiška Saverijana in sv. Terezje. Kar tronu altarjevimu posebno primerno stoji in mu vse lastno lice da , je 6 obrazkov, njih 5 okolj štatve do naročja eden pod njo.
Ta čisto nova Tomcova misel je dosihmal od mnogih pretresovavcov — ki vsi od kraja celo delo, kakor mu gré, hvalijo — se vso posebno hvalo dobila.
Tomic, pobožnosti bolj postreči, ni gledal na svoj dobiček, in je naprosil izverstniga izobraznika g. Pa via Kiln la izobraziti mu po dani meri 6 dogodb iz Ma-riiniga življenja, ki s štatvo tistih 7 žalost kažejo, ki jih keršanska pobožnost že od nekdaj posebno častí. G. Kiinl je to delo slavno doveršil in se skozi in skozi praviga umetnika skazal.
Tako imaš, dragi bravec, altar pred sabo, ki bi v vsaki mestni cerkvi bil na svojim mestu. Tudi kine z barvami je včs pristojin.
Je pa navada tù okolj, de bolj imenitni altarji razun trona še veliko sv. podobo v svoji sredi imajo. Pobožnim farmanam, ki so s toliko gorečnostjo skerbeli, de bi se altar 7 žalost D. M. kolikor mogoče , vredno napravil, se želja ni mogla odreci, de bi tudi ta nov altar tako storjen bil; sosebno , ker je poprejšnji bil po tem načinu narejen.
In tù nam je pervi malar na Slovenskim, gospod Langus v Ljubljani, podobo izrazil, ktere smo serčno veseli. V Mariinim obrazu se vidi tista velika britkost, zravno pa popolna vdanost v Božjo voljo, kakor si jo
nad kraljico marternikov mislimo. Mertvo telo Izveli-čarja, nja lega, britkost svetiga Janeza in Magdalene; vse je pred tebó, kakor si dogodbo v resnici misliš. Vse te osebe storijo med sebó gomilo, ki sama na sebi in v razmeri z okolico nicesar drugače zeleti ne pusti^ kakor je. — Altar je prečudno lep, naj se v sredi vidi podoba ali štatva.
*) Ravno to je tudi namen »Novic« bil, ko so vzele to rec v
svoj list.	Vred.
180
Ta popis jo zato nekaj dalje razpeljan, de fare, zavolj neutrudljiviga podučevanja šol ske mla
ki bi si rade kaj k cerkvi . pripravile, vedó, kam se dosti, Vas Planina nikoli zabila ne bo.
oberniti sméjo, de gotovo dobro delo dobijo.
S tem pa
Bog
z Vamif
9
de bi se kteriga druziga podobarja ali izo
Predstojništvo Planinske soseske 30. meja 1852.
ne želím
brazevavca čast le za las pomanjšala. Dan današnji se na mnogih krajih lepe nove delà po cerkvah najdejo,
\ovicm
%
mnogih krajev
ki svojiga m oj stra
hvalijo; de
mem gredé le Vr ans ke
Cesarski patent od 27. maja 1.1. naznani, daka
fame cerkve opomním, ki jo je g. Rosenberger s ženski zakonik (postavne bukve za štrafiuge ali kazni) pomocjo g. Rangusa iz Gradca toliko verloozaljšal. od 3. sept, leta 1803, pomnožen in prenarejen po Tudi podružnice Vranske fare so vse lepo prenovljene, novih določilih, na svetio pride, in da ima od 1.
ker so ondašnji fajmošter, častiti gospod škofijski sve-	septembra t. 1. ta kazenska postava kot edina postava
tovavec Andrej Zdolšek mnoge darove svojih po-	za kaznovanje hudodelstev, pregreškov in prestopkov v
božnih farmanov za Božjo čast modro obraćali, in za	celim cesarstva, zunaj vojne granice, veljavna
pozaljšanje cerkva tudi velik del svojiga premozenja	biti. Pod to postavo spadajo od tistiga časa tudi vseti—
obernili, ki so si ga v boljših časih prihranili bili. Tudi
skarne hudodelstva
9
pregreski in prestopki,
za to
moji g. umetniki drugim umetnikam niso delà ne vos- ima tiskarna postava od 13. marca 1849, kjer je do
ljivi, pa to je gotovo, de ga bodo dobro in pošteno do- sihmal veljavna bila, ob veljavnost biti.
veršili, kteriga prevzamejo
Mihael Stojan.
zastava (kaucia), ki se bo
Prihodnja
Križovo,
ženo v Kostrioniško faro k rani božji službi ; pa ker sta
Od sv. Križa pri Slatini 28. maja. Na veliko časnike ali novice vložiti
mogla
za p oli t i s k e
9
16. dan t. m., gre M. C., dervar,
9
bo
segla do 10.000 fl.
s svojo Presv.cesar, ki se je pred binkoštnimi prazniki v Pra go
podal
9
presv. cesarju Ferdiuandu ob njegovim
godu
se v kerčmi nekaj časa pomudila, prideta se Ie okolj 8rečo vošit (ne pa k odkritju spominka, kakor smo zad-poldné domů. Alj! kako sta se prestrašila, ko pridši njič rekli), je po slovesnim ondašnjim sprejetji binkoštni
Kar
pondeljk spet na Dunaj nazaj přisel, o. dan t. m.
pa
blizo svoje dervarske bájte velik dim zagledata.
je mogoče hitita , pa ko do bájte prisopihata, je že vse	gré po Donavi v Pešt in Budo. Peštiški časnik po
prah in pepél, in dva sežnja proč najdeta svoje pol-	piše red sloveeniga sprejema , h kterimu je primas vse
drugo leto staro dete, skorej vse sožgano in njega gla-	škofe, deželni poglavar pa vse plemenitaže in viteze ce-
víco od silne vročine razpočeno. Zdaj kličeta svojiga	sarskih redov povabil, ki naj se tudi procesije na sv.
druziga 4 leta stariga
sina , kar precej dalječ od po
resnjiga telesa dan vdelezijo, ktero bojo, kakor ecer na goriša zaslišita žalostěn glas; ko se temu približata , Dunaji, cesar z nar veči slavnostjo tu spremili; ogerski
zagledata svojiga druziga tudi strašno opečeniga otroka, časnik (Spiegel) pravi, da si je dal cesar za te slo
m • •	1	•	^	V g	V # .	i	i t «
ki je pred ognjem bezal, pa cisto zmoten ravno na tisto vesnosti novo ogersko obleko napraviti, ki brez biserov
stran
9
kamor je od vetra gnan plamen švigal.
Tudi
in orozja sama 20.000
veljá.
Celih ali na četert
to dete je drugi dan po strasnih bolečinah umerlo. Ravno (flike) razdeljenih bankovcov stare sorte po 1 in 2 fl.
ne menja nobena bankna kasa več; posebno prošnjo
lz Hamburga
tem starišem je pred nekimi leti
nar stařeji sin po og
nji na pasi zg
oril.
^	Jf	Cl	11V III V AljVi il v M V U M MMIIimtlU A^MUM ▼ V V J ^
Stariši po kmetih! ali še ni- m0ra vložiti, kdor jih hoče še spečati.
mate dosti žalostnih izgledov : Kako strašno se nemar
nost in zanikernost otrok e brez var ha pusati

kaznuje!
Janez Kalin
9
nadfajmošter.
je prišlo na Dunaj nekoliko zlatiga peska, ki se ga sedaj toliko v Kalifornii dobi; —» černimu pesku, kakor ga imamo navadno za pisanje potresti, je podoben,

Planine. Očitna hvala in zahvala! Hvalo le da se bliši.
Poslednjič smo spomnili govora uče
in slavo verlih mož in sosebno iskrenih rodoljubov in niga barona Ham m er-Pu r gsta 1 la o „znanosti več
——	—„„j------1------1 jezikov"; danes povémo na dalje, da je rekel: da sta-
šolskih prijatlov ste „Novice" zmiraj rade razglasovale
tedaj tudi v takim primerljeju
pu
timo in Vam pričujoče verstice izročimo s prošnj
k Vam prihi- rodavnim omikanim ljudstvam sta zadostila 2 jezika
9
da
gerski in latinski
9
čeravno se je takrat se vec jezi
bi blagovolile jih v
oj list sprejeti
kov
or
ts
ovorilo, kot dandanašnji. 300 jezikov se je
S*
Sram bi nas bilo, ako bi zamolčali, kaj je nepo- vorilo v teržnim mestu Dioscurias na Pontu; rimski je
zabljivi gospod J
B
9
ki nas je 6. dan t. m. zik se
je pozneje pogubil,
dokler se je po cerkvi spet
zapustil in se v Komendo poleg Kamnika preselil
razcvetel. En sam jezik na svetu bi razvitje narodov
šim zen
Planinskim otrokom bil, kterim ni bil samo prija- nosti zaveral. Ni prevec
9
v
ce
omikani človek dandanasnji
k, temuč tudi njih mili prijatel, ki si je s svojo saj 3 jezike razume. V austrianskim cesarstvu je zna-
Vsak Austrian naj zna
neizmerno ljubeznijo do otrok ne samo serca in popol
nama zaupanje solarj
in solarc, temuč tud
njenih
in cele Planinske fare pridobil
starsev
je tudi revnišim otročičem černilo, peresa kviče daroval
gosp
B
nost več jezikov živa potreba.
2 jezika: nemški jezik in pa jezik tište dežele, v kteri
služi. Govornik je po tem na lep izgled cesarja poka-
saj
popir
bu
zal
ki razun druzih Europejskih jezikov govori 4 po-
jih zraven keršanskiga nauka tudi glavne jezike cesarstva: nemškiga, ogerskiga, slovan-
Cesarstva še ne bo tako berž
priljudnosti in lepiga zaderžanja zunaj šole, potrebne skiga in sadjoreje in marsikterih drugih dobrih reci učil, in verh
laški ga.
ga te
»
se d
nadomestoval
na Francoskim, ker nek spis v Napoleon ovi m vrad-
mescal. 1. bolniga učitelja dobrovoljno nim listu pravi, da še ni treba republike prem e-
babo Laffarge, ki je pred
niti.
Tisto
grozovito
Resnično je bilo žalovanje starsev in otrok
ko je
nekimi leti svojimu možu zavdala in je bila obsojena v
v nedeljo po sv. Filipu in Jakobu verli gospod od nas vedno ječo, je Napoleon oprostil, slovó jemal, svoje ljubljene otročíce
Ena nesreća za
m jih poslednjikrat danih naukov opominjal.
Bogu priporočeval
Dragi gospod Janez! vémo
»
da Vaša blaga duša
drugo zadeva kristiane v Bosni. Komaj so se bili Omer-Pašata znebili, je unidan njih veliko mesto Sarajevo do zadnje kersanske hiše in kapéle popol
očitne hvale ne iše, ktera dostikrat tudi nevredne do- nama pogorelo, samo serbska cerkev je ostala. Turki so
, — vunder nas živa hvaležnost sili. Vam s temi divjali pri ognji kot razbojniki; so kristjane bili, ma-
leti
versticami
serčno hvalo izreci in Vas zagotoviti, da za- gazine s sekirami sekali, kradli in ropali. ]Ne ve se se volj castivredniga vedenja in obnašanja sploh, zlasti pa začetek ognja.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.