XV. letnk. V Gorici, 25. julija 1907. 30. številka. lov ensKo. ljudstvo' naft Izbija vsak četrtek ob 10. uii dopoldne. Hokopisi ie no vračajo. Nefrankovana pisma bo ne (prejemajo. Cena listu znaia za celo leto 4 krone, za pol leta 8 krom. Za manj premožne u celo leto 8 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena liitu b K, za druge isiele izven Avstrije 8 K. Rokopiie »prejema „Narodna Tiikarna11 v Gorici, ulic« Vet-t arini It. 9.' r ^BBI Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. NaroCniiio in naznanila s pr e j e in a upravnišlvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSču nasproti me-•tnem vrtu, pri Vaclavu Itauingartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Comu) ji. 14. po H vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat t2 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici. Živinoreja. Silno važno je sedaj vprašanje o ceni mesa. Resnica je, da je meso silno predrago. Treba je odločno nastopiti proti oderuhom, ki tako tirajo ceno mesa kvišku, ceno živine pa potiskajo nazaj. Stranke se danes pečajo z vprašanjem, kako odpomoči temu. Mi smo tega mnenja ako bo imela naša živinoreja potrebno podporo, — ne podporo, ampak le pravično varstvo, se bo lahko povzdignila in s tem tudi odpo moglo draginji mesa. Dolžnost države je, da pojpira poljedelstvo, da pomaga kmetu pri živinoreji in vprašanje mesa bo samoposebi izginilo. — Živinoreja pri nas v Avstriji sedaj Bilno nazaduje. In zakaj? Zato, ker se poklicani gospodje tamo gori na Dnnaju niso za kmeta nič brigali in podpirali vse prej, le tisto ne, kar je koristilo kmetu. Maj navedemo le en vzgled. Na Nižje-avstrijskem bo kraji, kakor nalašč ustvarjen za živinorejo. In vpndar se ravno po najlepših lakih krajih kmetje danes ne pečajo s živinorejo, ker imajo po teh krajih svoja lovišča mni visoki gospodje, ki so s svojim lovom onemogočili živinorejo, le da so oni imeli zabavo. Tukaj, mimogrede povedano, kuka ven naš neumni lovski zakon. Torej država mora dobiti smisel za kmeta I Se pa dobe ljudje, ki kmečkim koristim naravnost nasprotujejo. To so socialisti. Ti zahtevajo, da 8e naj državne meje odpro tuji živini, potem da bo pa meBO cenejše. S tem bi bil naši živinoreji zadan smrtni udarec. Naši po-slanci so se temu takoj nprli z vho silo. nSlovenski klub" je prašal vlado, kaj ona v tem oziru misli. Zahteval je od nje, naj javno obljubi, da Rusiji in dragim LISTEK. Vrvica. Francoski spisal Guy de Maupassant. (Konec.) Tedaj se je spomnil starec, razumel in jeze ves rdeč vzkliknil: „A, ta cigan me je videl? Poglejte, kaj je videl I To le vrvico je videl, da sem pobral, gospod župan.“ In pri tem je potegnil konec vrvice iz žepa. Toda župan je neverjetno migal z glavo: „Tega mi vendar ne bodete pravili Trščan, da bi Matjan, popolnoma verodostojen možak, imel to-le vrvico za listnico*. Trščan je ves razjarjen dvignil roko, kakor k prisegi, pljunil v stran in ponavljal: „Pa je vendar resnica, najčistejša resnica, gospod župan. Vedno bom to trdil, na mojo dušo in na moje zveličanje I t Župan je nadaljeval: „Ko ste listnico pobrali, ste še precej časa stikali po blatu, če ne leži še kje kaj denarja." Težko je sopel starec, jeze in strahu ves iz sebe. .Za božjo voljo!... za božjo voljo L. Kako je mogoče tako lagati, da se poltenega človeka sprari ob dobro ime." bolgarskim državam sploh ne dovoli uvoza živine, ker so tam vedno kužne bolezni. S Srbijo oaj pa sklene tako pogodbo, da Srbija ne bo imela nobenih ugodnosti in da bo morala plačevati visoke uvozne tarife. — Zanesti se smemo na naše poslance, da bodo svojo dolžnost tudi za-naprej storili. In ravno v tem vprašanju se je pokazalo, kako prav je, da se naši poslanci niso združili z liberalci Hrvati in Srbi. Sedaj so lahko nastopili za našega kmeta, če bi bili pa z onimi skupaj, pa bi ne bili mogli, ker oni vsi drže v tem oziru s Srbijo. Štrekelj in drugi liberalci, izvoljeni od kmetov še niso v tem oziru nič storili in bodo tudi težko kaj storili. Liberalni Hribar je naravnost sovražen kmečkim koristim, kar je pokazal tudi takrat v Ljubljani, ko so kmetje hoteli zvišati ceno mleku od 8 kr. na 10 kr. pri litru. Kar preganjati je začel uboge kmetice, ki bo vozile mleko. Hribar je poglavar liberalcev. Ro bi bili torej zmagali povsodi liberalci, potem bi imel naš kmet v državnem zboru svoje najhujše sovražnike za poslance. Kraški Štrekelj se mora ravnati po Hribarju Naši poslanci bodo vedno in povsodi delali za kmetovo korist. Vspešno delo bo pa mogoče le, če zmagamo tudi 'za deželni zbor. Med Italijani je upati, da padejo pri deželnozborskih volitvah liberalci; gledati moramo, da bodo poraženi tudi pri nas na celi črti. Potem bo v deželnem zboru res mogoče kmetu koristno delo. Dfželnozborske volitve bodo torej silno važne. Državni zbor. Naši poslanci na delu. ForUuci „S.o v enakega Kluba11 so stavili sledeče predloge: Toda vse mu ni nič pomagalo. Nikdo mu ni verjel. Nato je poklical župan Matjana, ki je ponovil in vzdržal svojo trditev. Celo uro sta se prepirala Trščan in Matjan in kričala drug na druzega. Nato bo preiskali Trščana, toda ničesar niso našli. Ko je videl župan, da ničesar ne doseže, je odpustil Trščana in mu povedal, da bo javil celo zadevo državnemu pravdništvu. Hitro se je raznesla ta novica. Ko je stopil Trščan na cesto, Be je vse trlo okolu njega. Vsakdo ga je izpraševal, ta reBno, oni v šali, toda nikdo se ni hudoval nad njim. In starec je vsakemu pripovedoval o vrvici, toda nikdo mu ni verjel. Vse se je smejalo. VBi so ga vstavljali in tudi on je vstavljal vsakega znanca in mu pripovedoval svojo povest in svojo jezo na Matjanovo hudobnost in obračal svoje žepe, da bi pokazal, da nima ničesar. ^Presneto znaš ciganiti 1“ se mu je odgovarjalo. Trščan pa se je jezil, obupaval, da mu nihče ne veruje, in vedno ponavljal Bvojo povest, da bi pokazal svojo nedolžnost. Stemnilo se je. Čas je bilo odriniti. S trt mi sosedi se je podal na pot in jim pokazal mesto, kjer je pobral vrvico; in prav do doma ni govoril o drugem nego o tej vrvici. Vlada naj predloži načrt zakona, s katerim se določi za delavce v rudo-kopih in drugih, zdravju škodljivih pod jetjih, osemurno, za delavce v tovarnah in drugih obrtnih obratih pa k večjemu deseturno delo. Nadalje so predlagali, da ae odpravijo fidejkomisi ter zemljišča o primernih cenah prodajajo med kmečke posestnike. Dalj« predlagajo, da se podržavijo premogokopi. Slovensko stališče. V proračunskem odseku je v imenu »Slovenskega kluba11, dr. Korošec izjavil sledeče: Nahajamose v prisilnem položaju, ali glasovati za proračun, ali pa pripustiti vlado s par. 14. Vsled tega položaja se iz glasovanja ne sme sklepati na razmerje strank do vlade. Dejanja sedanje vlade nam Slovencem ne delajo zaupanja do nje. Ponemčevanje v vseh uradih traja nadalje in zadnja imenovanja za šole in sodnije bo nam novo potrdilo za to. Postopanje vlade na Krku, kjer se je prepovedalo otroke poučovati krščanski nauk v materinem jeziku, žali naše narodno in versko čustvo. Glede vseučilišča za Jugoslovane, glede slovenske gimnazije v Celju, glede ljudsko-šolskega vprašanja na Koroškem, Goriškem in v Trstu še vlada vedno noče nastopiti pota pravice in jednakoprav-nosti. Kot sastopniki pretežno kmečkega naroda pogrešamo zelo občutno krepkejšo zanimanje vlade za kmečke zahteve. Naj le navedem postopanje uradov pri nesrečah po toči. Nekatera glavarstva nimajo v tem oziru nobenega smisla za ljudsko nesrečo. N. pr. glavarstvo v Ptuju je jako počasno, in še le kadar se poslanci zglasijo, pošilja žendarjo po okraju, ki pa škode ne vidijo več, Ce Slovenci glasujemo za Ko je prišel domov, je še lezel v vse koče pod bregom in povsod pripovedoval o Bvoji nesreči. Toda nikdo mu ni verjel. Po noči je skoro zbolel same vznemirjenosti. Drugi dan, okolu ene popoldne je izročil Seničarjev Jhka, hlapec pri Možini, Fortunatu Preku njegovo listnico z vso njeno vsebino. Seničarjev Jasa je našel listnico, kakor je sam pripovedoval, na cesti, ki vodi iz B. v G. Toda ker ni znal čitati, jo je neslel domov in izročil potem Preku, ko mu je njegov gospodar povedal čegava da je. To se je kmalu izvedelo po vsej okolici. Ko je prišla ta novica Trščano-vemu očetn do ušes, se je hitro odpravil na pot in pripovedoval sovaščanom, kako da je srečen, da se je našla listnica. „Edino Matjanova laž mi še teži srce“, je govoril. »Kajti nobena reč ni tako huda, kakor če se pride vsled laži ob dobro ime11. Celi dan je klepetal o svoji povesti. Pripovedoval jo je na cesti ljudem, ki bo ga srečali, v gostilni voznikom, ki so popivali, in celo v nedeljo pred mašo in po maši ni dal nikomur miru. Celo popolnoma neznane ljudi je vstavljal in jih nadlegoval s svojim pripovedovanjem. Sedaj je bil pomirjen; toda nekaj, sam ni vedel k>j, ga je še dražilo. Zdelo bo I proračun, storimo to, ker nočemo vlade s par. 14. Finančni minister je izjavil, da je za različne uime določil 3 milijone. I). Žitnik je še izjavil, da poslanci vladi dovole provizorij, da bo ona bolj upoštevala IjudBke potrebe. Kmečki stan pred vsem potrebuje pomoči. Zahtevamo tudi svojo univerzo v Ljubljani. Govoril je na to še o raznih slovenskih zahtevah. Ko so govorili še nekateri govorniki, je odsek provizorij dovolil. Predzadnji torek je posl. Povše podpiral predlog čeških agrarcev, naj vlada zviša pomoč za poškodovane po uimab, za vodovode, uravnave rok in je govoril sledeče: Takoj začetkom zasedanja smo slovenski poslanci predlagali, naj se ta kredit zviša od 4 na 10 milijonov. Morda nikjer tako, kakor na Krasu, v Istri in Dalmaciji prebivalstvo ne pogrešajo zdrave pitne vode. Vode in hudourniki poplavljajo polja in travnike tor delajo močvirja. Opozorjamo samo na ljubljansko močvirje! Zato so zanemarjeni pušniki, zanemarjena je vsled tega tudi živinoreja. Dajte pomoči našim kmetom in povzdignila so bode živinoreja, da bodemo mogli po primernih cenah nalagati b klavno živino mesta in industrijske kraje ter jo tudi izvažati v inozemstvo. Podpore pa morajo biti izdatne in hitre, da bode mogla izboljšanja zemlja preživljati domače prebivalstva, ki Be izseljuje v Ameriko. Južne dežele so sploh malo dobile od države. Zato moramo odločno ugovarjat;, da bi se te podpore delile po davčni moči posameznih kronovin, kakor zahteva poslanec Iro. (živahno pritrjevanje.) Tudi ne moremo odobravati, da vlada dovoljuje podpore na več obrokov. Ljudje moraje delati dolgove ter plačevati obresti na račun mu je, da se mu ljudje posmehujejo, če jim pripoveduje o listnici, ljudje še niso bili popolnoma prepričani o njegovi nedolžnosti. Za hrbtom ga obirajo, se mu je zdelo. Prihodnji torek je šel na trg v G., Bamo da bi zopet govoril o najdeni listnici. Matjan je stal v vratih, ko je šel Trščan mimo, in se mn pričel smejati. Zakaj ? Ogovoril je Sodarjevega Martina, ki ga pa niti ni hotel do konca poslušati, temveč ga sunil v trebuh, mu rekel .cigan11 in se obrnil. Brez sape je ob«tal Trščan, vedno bolj vznemirjen. Zakaj ga je imenoval cigana ? Ko je pri Jordanu sedel za mizo je zopet pričel svojo staro pesem. Neki kmet iz Hotemaž mu je zabrusil: „Beži, beži, stara navada ! Poznam jo, tvojo vrvico 1“ Tržčan je jecljal; „Toda, saj Me je vendar našla listnica. “ A oni ga je zavrnil: „MoIči, dedec I Eden jo najde, drugi pa prinese. Saj se poznamo.* Trščana je bilo, kakor bi ga bil kdo na led posadil. Sedaj je razumel. Dolžili so ga, da je on pustil listnico nazaj prinesti po svojem sokrivcu. državnih podpor. Z ito upimi in ztlitavamo, du so zviša Kredit na 10 milijonov. (Burna pohvala. Govorniku rtastitaj^.) Predlog je obveljal skoruj soglusno. Starostno zavarovanje. Nato sledi predlog Luegarjov, nuj se izvoil odsek 20 članov za proslavo GO letnegi jubileja vladanja ceiarjevegi. Navzočih jo bilo v zbornici okroglo 400 poslane«'' l.ip?nr n,nnio|ini“ n^lloe, naj vlatla v sponi n Časarjevega jul) leja naloži 100 milijonov kron kot glavni kapital za zavarovanje. za starost in onemoglost. (Živahno odobravanje, dolgotrajajoon ploskanje.) Starostno zavarovanje moru biti za vbb stanove, tudi za obrtnika in kmeta. (Živahno odobravanje, burno ploskanje.) Vlada pa pri tem ne sme skopariti, kakor svojčas pri postavi o vodnih C6s'ah, ampak mora globoko poseči v žep, da bo ljudstvo kaj od tega imelo. (Odobravanje.) To pa naj bo v večne čase združeno z imenom našega dobrega cesarja, ki je svojim narodom naklonil pravično volivno reformo. (Živahno odobravanje.) Cesar Franc Jožef je pravi ljudski cejar. (Živahni bravo-klici; viharno odobravanje. Češki in poljski socialni demokrati se izgubijo iz dvorane, da bi jim ne bilo treba glasovati za 100 milijonov kron za starostno zavarovanje; tudi nemški socialni domokrati glasujejo proti predlogu. Manjkajo tudi Vsenemci. K sr je v zbornici, vse soglasno sprejme predlog Luegerjev.) Dr. Krek. Pri drugem branja provizorija je danes teden govoril jako lepo dr. Krek. Izjavil je, da stoji »Slovenski klubu napram vladi popolnoma objektivno. Treba je doseči popolno enakopravnost, tudi vnarodnemoziru. Potrebujemo Slovenci uradništva, ki izide iz ljudstva, ki gre z ljudstvom. Zato moramo zlomiti birokratično državo in ustanoviti demokratično. Tudi v šoli hočemo enakopravnosti. Hočemo slovenskih gimnazij, slovenske univerze. Naši talenti Be izgubljajo, ker nimajo prilike za izobrazbo. Narodna zahteva naša je tudi, ako zahtevamo zakonov proti oderuštvu in izkoriščanju ; zahtevamo tudi združevalno svobodo. Naš program je boj proti kapitalizmu. Tudi se bomo borili z dragimi strankami proti nadvladju Ogrske. Pod Ogrsko razumem privilegirane stanove plmenitaše in bogataše. K tem prištevam tudi one zastopnike duhovščine, ki služijo slabi državni stvari bolj ko pa dušnemu dobru svojih vernikov. Govornik nadalje krepko povdarja, da Bosna spada k Hrvat-ski in protestira proti Weckerlovi izjavi. Hrvatska pa spada k Avstriji. Zaman ves trud, odtujiti Slovence Hrvatom. Hrvatje imajo v naši monarhiji važno nalogo. Govornik je končal: „Dejstvo je, da državna misel trdno korenini v naših srcib. Niso nas tega učili, še celo iztrgati so nam jo hoteli; a to se ne posreči nikomur. Mi hočemo, da vsi narodi države žive, mi hočemo, da živi pravična, močna Avstrija, vlade dolžnost pa je, pokazati za to pot." (Viharno odobravanje.) Nato je še govoril ministerski predsednik, ki je pozival k delu in dr. La- Hotel je ugovarjati. Toda vse omizje 86 mu je smejalo. Ni mogel več dalje jesti in sredi kosila jo je odkuril med občnim zasmehom. Vrnil se je domov. Sram ga je bilo in jeza ga je dušila tambolj, ker je uvidel, da mu nikakor ne bo mogoče dokazati svoje nedolžnosti. Krivična sumnja ga je zadela v srce. Znova je pripovedoval svojo povest in jo vsak dan podaljšal z novimi ugo-govori, ki jih je iznašel po noči, ko ni mogel spati, in neprenehoma prisegal in se veril, da je nedolžen. Toda čim bolj se je opravičeval, tem manj se mu je verjelo. .Laže, kot pes teče", se je govorilo za njegovim hrbtom. Čul je to, in grozno ga je peklo. Od dne do dne je bolj hiral. Šaljivci so si pustili pripovedovati poveBt o »vrvici" in ji toliko verovali, kakor se veruje staremu beraču, kadar govori o vojskah, v katerih je bil, in o junaških činih, s katerimi se haha. Koncem decembra je legel. Okolu sv. treh kraljev je umrl. Se ko se mu je že mešalo, je še vedno zatrjeval svojo nedolžnost in jecljal: .Kratko vrvico... vrvico... tukaj-Ie je gospod župan...“ ginja, ki je povdarjal hrvaške zahteve po šolah v Istri. V petek in soboto pa jo proračunska debatu nudiiljovala. V petek jo govoril dr. Kramar in agrarec Prašek. Za Prašekom je govoril ličevič, ki je izjavil, da glasuje za proračun, kor je vlada začela resno pospeševati gospodarsko povzdigo Dalmacije. Govoril je znani vsenemški divjak Malik, ki ga pa je dr. Benkovič krepko zafrknil. V soboto je govorilo več govor-gorornikov, mod njimi tržaški socialist Pittoni, s katerim se je sprl posl. Bi- I ankini radi dalmatinskega olja. Silno strastno je govoril češki jud S t r a n s k y. Za njim sta še govorila katoliški Čeh dr. Hruban in framazoa Masaryk. V čeraj je bilo branje proračunov končano in proračunski provizorij sprejet. Danes definitivna volitev predsedstva. Jutri zadnja seja. Za Primorsko! V svojem govoru je min. predsednik baron Btck isjavil z ozirom na akcijo v gospodarsko povzdigo Dalmacije, da se bo vlada začela pečati tudi z gospodarsko povzdigo Primorske in južnih Tirol. Darovi. Za »Šolski Dom“ je prijela uprava „Prim. Lista11 24 K 20 v, katere so darovali ob sklepu šolskega leta slovenski in hrvatski bogoslovci v Gorici. Novice. Nadvojvoda Leopold Salvator se je v nedeljo zjutraj ob 1/26 udeležil sv. maše pri sv. Ignaciju, pri kateri so peli pevci „Kat. del. društva" in pevke od sv. Ignacija. Visoki gospod je cel čaB pred altarjem jako vzgledno prisostoval mašni daritvi. Ljudstvo je bilo ginjeno nad pobožnostjo nadvojvode.] Nadvojvoda je v pondeljek zapustil Gorico ter se podal na Tirolsko. Prevzv. knezonadSkof Sedej se je v nedeljo mudil v Celovcu. Včeraj se je vrnil v Gorico. Peljal se je skupaj v Celovec b tržaškim škofom Naglom. , Biskup Mahnič je bil dne 14. t. m. sprejet od sv. Očeta v avdijenci. Iz politične službe. — Listi pišejo, da pride voditelj okr. glavarstva v Gorici dvorni svetnik grof Attems v namestništvo v Trst namesto vpok. grofa Ma-renzija. V Gorico pride puljski okr. glavar baron R e i n 1 e i n. V Pulj pride grof M era n iz Štajerske. — Imenovan je okrajni zdravnik Berger za dež. zdravst. nadzornika. Blamirani Gabršček. — Znano je da sta Gabršček in Kavčič vložila proti preč. g. dr. A. Pavlici kot namišljenemu uredniku „Prim. Lista” tožbo radi žaljenja časti. Preiskava pa ni dognala nič drugega kakor to, da so priče izjavile, da g. dr. Pavlica že več časa ni urednik »Prim. LiBta. Sedaj je sodišče poslalo g. dr. Pavlici sledeči sklep : „Uva-ževajo, da na sklep podpisanega z dne 14. junija 1.1. zasebna obtožitelja gg. Ivan Kavčič in Andrej Gabršček, mesto da bi na dokončano preiskavo podala obtožnico, sta predlagala dopolnitev uvodne preiskave, in vrhu tega, da se spisi in vloga odstopijo c. kr. državnemu pravd-ništvu, da postopa proti Ivanu Bajtu radi pregreška proti tiskovnemu zakona; uva-ževaje, da, po izvršeni dopolnitvi, obtožitelja, na njima dne 3. t. m. vročeni sklep podpisanega z dne 28. jun. t. I., s katerim se jima naznanja izvršeno dopolnitev ter jih vabi, da podasta obtožnico tekom 14. dni, sta z vlogo z dne 8. t. m. predlagala novo dopolnitev; uva-ževaje, da je po vročitvi sklepa gori omenjenega z dne 28. jun. t. I. pretekel rok 14. dni, ne da bi obtožitelja podala obtožnico; uvaževaje, da ni dopustna druga dopolnitev uvodne preiskave, videvši §§. 112 od. št. 2 in 109 k. p. r. ustavlja se uvodno preiskavo uvedeno z odlokom podpisanega z dno 4. junija t. 1. proti gg. Ivanu Bajtu, odgovornemu urednika »Prim. Lista“ in dr. Andreja Pavlica, stolnemu vikarju v Gorici, zaradi pregreška razžaljenja časti glade v št. 22. »Prim. Lista14 z dne 29. maja t. I. na tretji strani priobčenega članka pod naslovom „ln tako naprej v znamenju laži" in obenem odstopijo spisi tukjšnemu c. kr. državnemu pravdništvu kakor predlagano. C. kr. okrožna sodnija, odd. VII. Gorica, dne IS. julii« 1907. Preiskovalni sodnik : Mašina". S tem je Gabršček za eno blamažo bogatejši. Nova tnkozvaun »kmečka stranka" na Goriškem je začela igrali silno sumljivo vlogo. Zaupali ji sploh nismo nikdar nič, a sedaj so jo začeli spoznavati celo oni, ki so ji kedaj kuj verjeli. Njeno glasilo je sedaj »Elinosl", tisti list, kije pisal, da je zahteva kmetov po spremembi lovskega zakona neumnost. To je agrarna ljubezen do krnela I Zadnjič enkrat smo označili lažnjivo pizanje „EIino8ti“ o shodu v »Centralu14, danes prinašamo njeno poročilo o shodu v Kojskem. Glasi se: „Shod slovenske kmetske stranke na Goriškem. Pišejo nam: Shoda te stranke, ki ae je vršil minulo nedeljo, se je udeležilo kakih 150 ljudij. Shod je sklical števerjanski župan Josip Klanšček. Prvi jo govoril Ivan Mermolja iz Vrtojbe, ki je pojasnjeval program kmetske stranke ter svaril ljudi pred na novo ustanov-Ijajočimi se kmetskimi zvezami. Govornik je naglašal, da kmečke zveze ustanavlja jedna prejšnjih političnih strank z namenom, na bi preprečila samostojni nastop kmetov. Žito pa naj se nikdo ne da slepiti od onih, ki astanovljajo te kmečke zveze, v katerih bi vladala volja druzih stanov, a kmet bi bil zapostavljen. Na to je govoril dr. Dermastija kakor zastopnik »Kmetske zveze14. Pripravljenih je imel kakih 10 ljudij iz Cerovega, ki so hrupno odobravali njegova izvajanja dočim so dragi zborovalci odločno prigovarjali. To pa je ono dese-torico tako razsrdilo, da so se začeli zaganjati v druge zborovalce in jih zmerjati |z liberalci! Dr. Darmastija ni mogel nadeljevati svojega govora zaradi velikega hrnpa, na kar je predsednik zaključil shod. Ob odhoda je dr. Dermastja zaklical med svojimi ljudmi: „Da, da, cerkve pojdite razdirati14 — kar je zborovalce še bolj podžgalo, da dolgo ni bilo konca kričanja/ Vse je od prve do zadnje besede izmišljeno in lažnjivo. Resničen je zadnji stavek le v toliko, da je tistih par „agrarcev“, ki jih je nekaj prišlo celo s Krasa, res kričalo na vse grlo izvzemši gosp. Večerine. Zanimivo je, kako hoče »Edinost44 omalovaževati ta shod s tem, da pravi, da je bilo le 160 ljudi. Ko bi se bil shod »agrarcem* posrečil bi bili piBali pa kar o 300 možeh. Mermolja ni prav nič govoril o kmečkem programa nove stranke in o kmetskih zvezah si ni upal govoriti, le enkrat jih je čisto na, kratko omenil. Čatil je namreč, da ni dobro zabavljati zoper kmečke zveze. Pač pa so možje burno pritrjevali dr. Dermastiu in ni jih bilo le 10, kakor poroča »Edinost", ampak ogromna večina. Poročevalec se je naravnost zlagal, ko pravi, da je dr. Dermastia zaklical pri odhodu: »Da, da, cerkve pojdite razdirat 1“ »Agrarci" so se sami razkrinkali, kaj so, ko bo začeli kričati o »duhovniški krinki14. To je spametovalo celo nekaj njihovih pristašev, da so jim obrnili hrbet. Primerjajte naše poročilo z onim »Edinosti11. poročali amo popolnoma natančno, ker nam je resnica nad vse ljuba. Oni ki so bili na shoda lahko vidijo, da znajo „agrarci“ ravno tako lagati ko njihovi bratci liberalci. »Eiinost14 pa zopet ostane najbolj informovani list. Shod framazonov se vrši v Pragi kratkem, „Sovenec“ piše o tem: »Falmi-nanten .svetovni" kongres. .Svobodomisleci" razpošiljajo program praškega shoda, katerega glavna točka je : laiziranje vse evropske družbe. Zanimivo je, kdo je oklic podpisal. Čitali smo za Luksemburg, Holandsko itd. sama neznana imena ljudi, ki očividno ne morejo postati drugače slavni, kakor da vpijejo, da so »svobodomiselni", to se pravi, da nič ne mislijo. likali smo, če je kdo podpisal ta svetovni oklic v imenu Slovencev. In našli smo ga: »Za Ilirijo — Lenart Lotrič v Železnikih*. Tako torej! Največja da-ševna korfjja v Iliriji je najdena. Lenart Lotrič v Železnikih bo laiciral evropsko dražbo, to je jasno kot beli dan. Iz tega si pa vsakdo lahko tuli ustvari svojo misel o resnosti .mednarodnega kongresa svobodomiselcav v Pragi". Ni vredno 5 K pristopnine I" .Soči" je tak kongres kajpada Bimpatičen; in njeni uredniki stoje na istem duševnem nivoja ko Lotrič iz Železnikov. — Črtica iz „srečue Francoske". — Socijalno-demokratični poslanec Da-foar, žapan mesta hsoudun je bil član nekega koncorcija, ki se je ustanovil, da bi kupoval na javnih dražbah različae predmete, ki jih je prodajala tamošnja vojaška uprava, ker jih ni mogla veš uporabljati. To sicer ni nič pregrešnega in nikomur bi se ne moglo radi tega kaj predbacivati. Ali poglejmo, kako je ta „d'čni svobodomiselni14 poslanec vso premeteno vpeljal. Združil se je z vsemi trgovci svojega okraja v že omenjeni konsorcij in pri dražbah so potem vedno pri pastili različne stvari za kako prav sramotno nizko ceno kakemu svojemu »nesebičnemu" tovarišu. Čisti dobiček pa, so si potem lepo razdelili med sabo in ta navadno ni bil prav inajhon. Mnogo predmetov, ki so bili vredni 500—600 K, so kupili na ta nedolžen način za 60 K. Poleg imenovanega po-Rlanca je bilo v tej dražbi tudi mnogo drugih takih »dostojanstvenikov", ki so na tak način pri belem dneva odškodovali državo; da je imela ta velike izgube, si prav lahko mislimo. Ali zameriti jim ne moremo. Vadili so bb v svojem »socialno-demokratičnem delenju" vendar ne svojega ampak tujega državnega premoženja. — Značilna primera. — Med raznimi neslanostmi, ktere so v zadnjem volilnem boja naši nasprotniki nasproti katoliškim strankam zelo radi pogrevali, je bila posobno krepka trditev, da so katoliške dežele »nazadnjaške", da pripravi katolicizem in krščanske stranke ljudstvo ktero jim veruje, ob vso veliavo. Poglejmo malo okrog sebe. Na Francoskem so si priborili nasprotniki katoliške vere vso oblast, v Belgiji pa vlada katolicizem. Potem takem bi moralo iti Francozom zelo dobro, Belgijcem pa zelo slabo. Kako je pa neki v resnici? Neki veliki protestantovski list primerja * Balgijo in Francosko na sledeči način: Obe deželi sta po večini ljudstva katoliški in tudi v drugih stvareh sta si zelo podobni. Glavna razlika med njima pa obstoji v tem, da vladajo, na Francoskem zadnjih 25 let tako imenovani »svobo-bodomiselci" v Belgiji pa tako imenovani, .klerikalci". In kaj opazimo pritem v obeh deželah? V Belgiji se blagostanje vedno bolj množi, na Francoskem pa vse propada in se vse pogreza v močvirje. In med tem, ko se v Belgiji število prebivalcev vedno množi, se na Francoskem počasi manjša. Ša bolj značilno pa je, da se v socialistično-radi-kalni Franciji zatira svoboda, tako da tako imenovani »klerikalci44 skoro ne-morejo več Vzdrževati; v »klerikalni" Belgiji pa je vsak in tudi »liberalec1* prost kakor riba in da vživati cerkev in šola popolno svobodo. Na Francoskem divja preganjanje, v Belgiji pa niti nihče ne misli na preganjanje političnih nasprotnik". Tako piše protestantovski list in ima popolnoma prav. Naši .svobodomiselno napredni" časopisi seveda nimajo poguma, da bi priobčili pbsodbo neke dežele, ki jim je tako zelo prirastla k Brca. — Vspehi »svobodne šole" in »socialno-demokratičnih učiteljev" ni Francoskem. — Na Francoskem je učiteljstvo po večini socialno-demokratično ki si pa še javno lasti pravico vzgajati mladine po svojih socialno-demokratičnih načelih. Vspehi te vzgoje Be pa kažejo v vedno večji propalosti mladine. Iz podatkov Alfreda Touillč je razvidno, da presega število mladostnih hudodelcev ono odrastlih skoro za polovico in vendar je število mladoletnih samo 8 milijonov, medtem ko je odrastlih črez 30 milijonov. A. Gnillot pravi t svojih kriminalističnih statistikah, da se opazaje pri mladoletnih hadodelcih neka brez-merna podivjanost in nenavadna pohotnost, ter da se izprijenci posebno radi bahajo s svojimi pregrehami. Mi-nisterstvo notranjih zadev je bilo prisiljeno v svojih poročilih pribiti dejstvo, da pojema na Francoskem veselje do dela in da se vedno bolj množi število postopačev, kterih je sedaj že črez 2000.000. 32.000 orožnikov mora braniti ljudi in njihovo imetje. Stvar je prišla že tako daleč, da primanjkujejo že ječe in da so morali v zadnjem letu na tisoče aretiranih postopačev zopet izpustiti, ker niso imeli prostorov, kamor bi jih bili zaprli, Taki so vspehi socialno-demokratičnih učiteljov in »svobodna šole". In ako se sedaj pri nas v Avstriji, ko so si pridobili lepo število poslancev vesele posebno radi tega, ker upajo, »da je prišel čas, ko se bodo vresničile njihove želje o svobodni šoli", tedaj se moramo mi še bolj zavedati, kako sveta je naša dolžnost, da se borimo proti svobodni šoli. — Krščanski možje slovenski! — Češkki in danajski krščanski možje že mnogo let zaporedoma vsako loto rimajo, prvi na S?. Goro pri Phbramu, drugi v Mirijino Cilje. Dunajčani so letos svojo božie pot opravili ravnokar (13. do 15. julija); bilo jih je z dragimi vred okolu 60000, med njimi dr. Lueger. Lepe navade posnemati je vedno koristno. Pa ne samo zato, da posnemamo ampak zato, ker je to sam} na sebi res lepo in dobro, smo sklanili, da poromamo tuii slovenski možje (katerim prištevamo tndi mladeniče) letos na V e-liki Šmarin na Sv. Vilarje. Možje I V teh časih, ko se boj med sovražniki in prijatelji imena Kristusovega vedno bolj ostri, ko sovražniki božji vedno bolj predrzno stopajo na dan in odkrivajo svoje nakane, treba, da tudi mi vedno krepkeje razvijamo in vedno višje dvigamo prapor Kristusov, vedno odločneje in očitneje z besedo in dejanjem kažemo, da smo njegovi. Ne samo ženskam prepuščajmo svetišča; možje pokažimo, da si štejemo v čast služiti Boga. Če si zloba upa nastopati pri belem dnevu, pa bi se krepost ne smela pokazati ? I Skupaj možje 1 Pojdimo k Materi Božji, pričat svojo vero, prisegat zvestobo Bogu I Zakaj ravno na sv. Višarje? — Višarje so idealna točka. Ž njimi je združene nekoliko taristike, ki je danes tako moderna. Na visoki gori se ložje dvig* duša v višave. Planinska in verska misel nas bo obenem dvigala in užigaia za visoke vzore, katerim služimo. Torej na Sv. Višarje 1 Upamo, da nas bo dovolj, da napravimo poseben vlak, ki bo na Veliki Šmarin okolu desete ure odšel iz Ljubljane in obstajal na VBeh gorenjskih postajah. Časa je le še nekaj tednov. Oglašajte se takoj ali neposredno pri centrali: Upravništvn .Slovenca' v Ljubljani, ali pa pri svojih čč. župnih uradih, katere s tem uljudno prosimo, da blagovole nabirati udeležnike in njih imena pošiljati na zgoraj označeno mesto. Kvišku: možje krščanski — na , goro višarBko I Karol Pollak, predsednik. Ivan Podlesnik, tajnik. — Poučni tečaj za učitelje, cerkveno pevce, organiste in pevovodje se bo vršil v Gorici od 19. do 24. avgusta z dovoljenjem naačnega minister-stva in v dogovoru z nadškofijskim ordinariatom. Priredi ga „Splošno društvo za cerkveno glasbo*1 na Dunaju. Predavajo : 1.) Gospod Julij B o h m, c. kr. dvorni podkapelnik o a) petju, o pouku petja in o metodiki pouka v petju; b) o študi-ranju in vodstva cerkveno glasbenih del; c) o izdelovanja orgelj. 2.) Gospod profesor Anton Forster, kapelnik Btolne cerkve in ravnatelj org-Ijarske šole v Ljubljani o harmoniji, mo-delaciji in kontrapunktu. 3.) Preč. gospod o. Mih. II o r n, O. S. B. v Sekava o Gregorjanjskem koralu. 4.) Gospod dr. Jožef Mautuani, vodja zbirke muzikalij v c. in kr. dvorni knjižnici o slovstvu cerkvene glaBbe od tridentinskega koncila do danea. 5) Gospod Karol Pfleger, profesor na učiteljišča na Dunaja VII. o pouku v goslih. 6.) Gospod Janez Sokoli, profesor na koperskem učiteljišču o pouku na klavirju in o praktičnem orgljanja. Zglasila sprejema vodja tečaja profesor Julij Bo hm I. am Hof 8 na Dunaju. Za vnanje vdeležence bo oskrbel krajni odbor ceno stanovanja. — Na naslov preč. kn. nadšk. ordinarij uta in preč. cerkv. oskrbni-štva na Placuti. — Preteklo nedeljo, dne 21. t. m. spet ni bilo pri prvi sv. maši g. organista Seghizzija. Radovedni smo, koliko časa bode cerkvena oblast molčala k takemu javnemu pohujšanju 1 — Nesreča pri kopanju. — V soboto popoldne se je kopal v Soči pri železniškem mosta 14 letni dragošolec Mirko Volarič, Bin pokojnega slovenskega skladatelja H. Volariča. Pri tem bo ga potegnili valovi vase, predno mu je mogel kdo pomagati. Trnplo so kmalu dobili in ga prenesli na njegov dom v ulico sv. Antona št. 12, kjer stanuje njegova mati vdova s še enim sinom in eno hčejko. Žalost uboge matere je nepopisna. Pogreb je bil v pondeljek ob 8h zjutraj. Lep venec s trobojnimi trakovi so položili na krsto sošolci. Pri tem žalostnem dogjdku se moramo zopet prašati, zakaj Soča vsako leto požre toliko žrtev. Kot prva žrtev letos je ntonil nadebuden 14 letni dijak mladenič, Ali ni tukaj tudi kriva tista nesrečna rok«, ki je zakrivil« tndi ža-lostno-grozni dogodek na soški cesti pred nekaj meseci? Vsako mesto, kjer skrbe kaj za blagor prebivalstva, so določena mesta za kopanje in preskrbljeno je za nadzorstvo in rešilna dela. Pri nas je magistrat sicer določil nek prostor za kopanje, a noben vrag bo ne briga, da bi napravil do tja kako dostojno pot, da bi bilo ondi kako nadzorstvo, kaj še celo kake rešilne naprave. Najbrže je slavni magistrat do danes sploh že pozabil, da je kedaj določil kak kraj za kopanje. Gospodom se dobro godi, voda zahteva svojih žrtev, mi pa kličemo glasno : kdo je kriv? — Predloga o trgovskih pomočnikih se je izročila v poročilo poljskemu poslancu dr. Dulembi. Že danes poudarjamo, da bodo naši poslanci z vso odločnostjo zahtevali, da se ob ti priliki v zakonu določi tudi službeno razmerje trgovskih uslužbencov, hlapcev, voznikov itd., ki jih sedanji vladni načrt izključuje. V odseku sta dr. Krek in dr. Gregorčič. — Društvo „Alojzijevišče" imelo je svoj redni občni zbor 8. t. m. Predsednik preč. g. Jan. Kokošar otvori zborovanje, na kar podaja g. prefekt Cigoj poročilo o šolskih vspehih. Gojencev je bilo začetkom leta 45, koncem leta 48. V prvem polletju so bile 4 odlike, 4 so padli; v drugem polletju so 4 odlike, 3 so padli. Z odliko so: Levoslav Plauišček prvošolec in na c. kr. pripravljavnici: Bagatelj Anton, Batič Jakob in Vrtovec Venceslav. Zdravstveno stanje gojencev je bilo še ugodno. Imeli smo le en slučaj prav resne bolezni. Žalibog je bolezen hudo obiskala predstojnike, g. prefekta in č. sestro prednico. Zdravniško pomoč podajal nam je tndi letos blagodušno in brezplačno gospod dr. Anton Brecelj. Hvala mul Gojenci so si utrjevali zdravje 8 telovadbo, igrami in sprehodi. Poučevali so se v petju, nekateri tudi v sviranja. Priredili so srediletno veselica 2. in 3. febr., ki se je vrlo obnesla. Glede versko-nravne vzgoje iskrena zahvala spovednikoma č. o. Aleksandru in č. o. Rafaelu I O gmotnem stanja poroča blagajnik preč. g. Fr. Setničar. Dohodkov je bilo: 9892 K 92 vin. Stroškov je bilo 8994 K 67 vin. Preostanek 898 K 35 vin. Preostanek je le navidezno tako velik, ker je všteto med dobodko posojilo pri „Gentralni posojilnici" 500 K in 4 akcije razpuščene „Hilarijanake tiskarne" 706 K, za katere se jo zmanjšalo premoženje. Pri tretji očki dnevnega reda se izvoli podpredsednikom profesor bogoslovja preč. g. Ujčič. Preglednikoma računov Bta izvoljena preč. msgr. Wolf in preč. gosd. dr. And. Pavlica. Slednjič potrdi občni zbor načrt zidarskega mojstra Faganela. Za pokritje stroškov, ki bo preračanjeni skoro na 2000 K se dovoli posojilo na Montu. V „Alojzijevišče“ se bo sprejelo letos kakih 15 novih gojencev. Prošnjo za vsprejem treba poslati »odboru Aloj-zijevišča" — vsaj do 20. avgasta. Priloge so: 1.) krstni list, 2.) spričevalo o cepljenja kozic, 3.) zadnje šolsko spričevalo, 4.) ubožni list in 5.) zapečateno priporočilno pismo domačega dušnega pastirja. Učenci, ki hočejo biti sprejeti, morajo biti iz goriške nadškofije, biti lepega obnašanja, imeti sposobnoat za učenje in veselje za duhovski stan, biti sposobni vstopiti vsaj v III. razr. c. kr. vadnice, stari vsaj 9 let, pa tudi ne smejo prekoračiti one BtaroBti, ki bi zaradi vojaškega nabora otežila njih vsprejem v malo semenišče. .Alojzijevišče1* ima izključno dobrodelen namen, namreč sprejemati in podpirati ubožne in vredne dijake. A da more izvrševati ta svoj namen, je odvisno od dobrih src, ki ga podpirajo z milodari. Žalibog se ti čimbolj krčijo — toda potrebe se ne krčijo in vsled vedno večje draginje prihajamo v zadrege. Marsikaj bi radi, marsikaj bi bilo koristno in potrebno, a ne moremo. Žito se obračamo do dobrih src ter upamo in prosimo, da ne pozabite našega zavoda, ki je edini slovenski zavod te vrste v Gorici. Oni ki je rekel: „Kdor sprejme kterega teh malih v Mojem imenu, Mene sprejme 1“ — povrača Btotero 1 Za »Alojzijevišče” darovalo županstvo Prvačina 10 K. Bog povrnil — „Slo venski klub 1 jo imel sejo dne 12 t. m. V tej seji je tudi določil svojo kamlidato za novo odseke,' ki se imajo še izvolili. V peticijski odsek (za prošnje) se izvoli posl. Pišek; v jnslični (pravni) odsek posl. Fon: v narodno-gospedarski dr. Krok in dr. Gregorčič; v kmetijski Povše in Koškar; v železniški Šuklje in dr. Gregorčič; v vojaški Po;ačniic, Pišek; v obrtni Demšar, G utinčar; v ustavni dr. Šušteršič; v jubilejni dr. Korošec. — Odbor proste kmečke zveze v državnem zboru je imel sejo v četrtek. Saji je predsedoval posl. Povše. Rizgo-vor je bil o živinskih cenah, o nagodbi z Ogrsko, o uvozu srbskih prešičev, ki ga vlada namerava odpreti. Sklenilo se je odposlati k ministrskemu predsedniku in poljedelskemu ministru posebno odposlanstvo, da popraša ministra o stanju nagodbe z Odrsko, kolikor se tiče kmetijstva, ter o pogijanjih s Srbijo — Vinska letina na Avstrijskem obeta biti lotos jako dobra. N* Goriškem, v Dalmaciji in v drugih južnih krajih kaže posebno dobro. Jako slabo pa je na Nižje Avstrijskem, kjer že 41 let niso imeli tako slabe letine. Mnogo vinogradov ki jih je uničil mraz, so kar prekopali, ker ae nadaljno delo ni splačalo. — Glasilo istrskih kršč. socialcev, puljski „Avvenire“ je prenehal izhajati. Mi bi to dejstvo gotovo zelo obžalovali, ko bi „AvvenireK ne bil večkrat tako srdito napadal Slovanov. — Nevesto ustrelil. Po nesreči je ustrelil v opavski okolici neki neprevidni kovaški pomočnik svojo nevesto From-mel. Nameril je na njo a samokresom, misleč, da ni nabit. A samokres je bil nabit in krogija je usmrtila nevesto. — Nesreča na železnici. — V pond. zveč. ob 7. uri se je ponesrečil na državnem kolodvora neki železničar. Prišel je med odbijalce. Prenesli so ga v bolnica. Podrobnosti nam niso še znane o nesreči. — Za Bamoslovenske napise v Ljubljani je nabralo ljubljansko prebivalstvo doslej 7172 podpisov. — Morski volk je 17. t. m. na severovzhodni obali otoka Krka potegnil v globočino nekega mladeniča, ki se je na odprtem morju kopal. Ker je sedaj v Jadranskem morju nebroj somov in je pred kratkim som pogoltnil na otoku Hvara neko učiteljico, bo posebna ladja odplula na lov na te nevarne živali. — Strašna toča, ko oreh debela, se je vsula 16. t. m. popoldne v Vremski dolini ter pripravila ijadi ob ves poljski pridelek. Vinsko trto je popolnoma uničila, ravnotako oklestila sadno in gozdno drevje, pobila opeko na strehah in steklo v oknih. Še drug dan je ležala na več krajih. Ž9 3. t. m. je zjutraj padala iu je na Vatovljah in na Barki vse razbila; zdaj pa po Vremski dolini. — Najnevarnejši nasprotnik avtomobila je vsaj na Bavarskem divja svinja. Že par slučajev se je primerilo da je prevrnila avtomobil. Dočim ves svet prosi pomoči proti divjim avtomobilom, zahtevajo sedaj avtomobilisti varstva proti divjim prešičem. — Iznajdba. — Poštni tehnični uradnik v Trata, g. M. Slavič, Istrijan, je izamil jako praktični stroj za obvarovanje telefonskih in brzojavnih postaj pred strelo. Angleška tvrdka Holtappeh mu ponuja za iznajdbo 180.000 K. — Strašno dejanje ciganov. — Cigani so pri vasi Albort Irsa na Ogrskem umorili posestnika Štefana Carma-ka, njegovo ženo in 17 letno hčer ter trupla vrgla v ogenj, kjer so popolnoma zgorela. Čigani ao nato oropali hišo. — Podražeuje moškega perila. — Tovarnarji moškega perila ao na svojem zborovanju v Plznu dne 14. t, m. sklenili povišati cene vseh svojih izdelkov za 10 odst. še tekom julija t. 1. — Stanje pavole. — Iz Amerike poročajo, da ao ae zelo poslabšale nade na letošnjo letino pavole. Ni sploh bode letošnja letina za 113 odst. za lansko, v nekaterih krajih še bolj. — Izpričevalo katoliškemu du-liovstvu. — Francoski učenjak Bartlin je izdal statistiko na ječo obsojenih ljudi raznih stanov od leta 1898 do 1901. Na 100.000 pravnikov je bilo na ječo obsojenih 48, na 100.000 zdravnikov 16, umetnikov 28, učiteljev 5. Na 100.000 duhovnih in oseb, ki ao pri duhovnikih nastavljene, torej cerkovnikov, cerkvenih peric itd., torej vseh ki žive cerkvenega | denarja (fabrica ecclesiae) pa samo 3. Poleg leg i jo dokazil, da si p roli nravnosti več pregrešujojo oženjeni, nego neoženjeni. — Angleški časnikarji o Slovencih. O svojem bivanju med Slovenci ho priobčili angleški Časnikarii jnko laskava poročila za Slovence. II talijo S ovenča kot dobro, odkritosrčno ljudstvo. Posebno hvalijo slovensko glasbo kot nekaj najlepšega v evropski glasbi. Jazik slovenski se jim zdi čudovito tajinstven, poln žalovanja, izhajajočega iz stoletij trpljenja. Krasote naših dežel so jih nepopisno očarale ter te krasote obširno popisujejo angleškemu občinstvu. Iz goriške okolice. g Smrtna kosa. — Umrl je v Oieku Jernej Gleščič, oče č. g. kurata A. Gle-ščič v Štanjelu. Bil je delaven in varčen gospodar ter si je a pridnostjo pridobil lepo premoženje. Star je bil okrog 70 let. Naj v miru počiva 1 V dobi 6 mesecev je č. g. kurat izgubil očeta in mater. Našo iskreno sožalje. g Namestništvo je potrdilo pravila „Kat. slov. izobraževalnega društva* v Solkanu. g Volitev župana se je vršila dne 24. t. m. na Vogrskem. Izvoljen je bil kmet - ponteujak Anton Žižmond, obenem cerkveni ključar. Zadeva ae je vlekla celih 6 let, ker ae je prejšnji liberalni župan nerad odpovedal županskemu stolu. V občini je splošno veselje. Zvečer so švigale v zrak rakete. g Iz Brd. — V svojem zadnjem dopisu sem skušal pojasniti, da bi bila države dolžnost, osvoboditi gospoake kmete njihove sedanje odvisnosti, da bi tako postali enako dragim svobodni državljani. Ali bi imelo to morda Blabe naaledke asa dotične občine? Nikakor ne, ampak ravno nasprotno, kajti čim premožnejši ao Občinarji, tem bolje za občino. Koliko bolniških stroškov in podpor mora dajati sedaj občina v slučaju nujnih potreb, ker če dotičnik sam ničesar nima, mora občina zacj plačevati in ga vzdrževati. Ako bi pa postali sedanji koloni lastniki, četudi le majhni, bi ne bilo treba občinam za njo plačevati in jim dajati podpor, kajti tudi v slučaja, da bi res ne mogli takoj česa plačati, bi imeli vsaj kredit in bi se ležje prevideli pri svojih soaedih, nego sedaj, ko ničesar nimajo. 7 dokaz moji trditvi so nam gorske občine, ki ne poznajo kolonov, in nimajo v primeri z briškimi občinami skoraj nikakih bolniških stroškov in izdatkov za podpore ubožcem. Kjer so Občinarji lastniki in ne koloni, bolj napredujejo. Kdor je po svojem premoženja vezan na neko občino, kjer ima svoje sorodnike, prijatelje in znance, veliko raje kaj stori in prispeva na korist in napredek občine, ker jo ljubi kakor svojo domačijo — nego oni, ki je danes tukaj, jntri tam. Tadi vsakdo ume, da bo lastnik z večjim veseljem obdolo-val svoje zemljišče in ga skušal v vsakem obzira zboljšati, nego kolon gospodov svet, ki je izročen v obdelovanje sedaj njemu, kleta pa kdo ve koma. Tudi v moraličnem obzira bi imela osvoboditev kolonov dobre nasledke. Odvisen kmot živi vedno v nekem straha pred svojim gospodom; bojočnost, hinavščina, klečeplaztvo, neodločnost in £o druge take slabe lastnosti ae tako rekoč v njem vkoreničijo. Take oaebe nimajo svojega prepričanja, ali pa vselej niti kazati ne smejo, njihova volja mora biti volja gospodova. Ako pridejo med tako Ijndstvo kakršnikoli .krivi proroki“, kako lahko ga ujemo v svoje mreže Pri občinskih volitvah se morajo sedaj koloni večinoma po želji svojih gospodov ravnati in ne dobe v obč. zaatop starešin, ki bi zagovarjali njihove koriati. Da ae pa premožnejši posestniki večidel malo zmenijo za reveža in njogove potrebe, je že splošno znano. Toraj je kolon tudi tukaj potisnjen v kot, kakor da bi bil na svetn menda edino za to, da drugim atanovom tlako dela. In vendar se najde tudi med revnejšim ljudstvom aposobnih mož, ki bi v obč. in dragih zastopih lahko marsikaj dobrega storili v javno koriat. V Brdih n. pr. na aplošao zelo ponaanjkuje vode, dasi je voda ne-obhodno potrebna. Premožnejši, ki so navadno tadi starešine, imajo morda vodnjak doma za svojo rabo, za drage ne ne zmenijo. To ni prav. Dobro pitno vodo poskrbeti ljudstvu bi morala biti prva skrb vsakemu obč. zastopu. Čital sem v „Soči*, da se je pojavila v Brdih nekje neka bolezen in dopisnik domneva, da je temu vzrok slaba voda. Ne ugovarjam, kajti po Brdih se tupatam pije luko vodo, da se človeku studi in da je res pravo čudo, da so še bolj pogosto ne širijo na lezljive bolezni med ljudstvom. Pri poteh se izkopljejo 2—3 m globoke jame, ki so ob dežju napolnijo z vodo, ki ae s poli izteka v nje. Voda spere cestni prah in razno nesnago v „ped“ in tako vodo potem ljudstvo uživa. To bi se ne smelo dovoliti, take jame bi se morale zasuti in občine siliti, da se preskrbe z dobro pitno vodo. Saj vlada in dežela rade prispevate v ta namen, toraj je potreba le malo več skrbi na to stran. Ravno v istem listu sem tudi čital, da sili celo pelagra v Brda, zopet migljaj merodajnim činiteljem, da je skrajni čbb, da se pomaga Bricem. Prvi korak k temu pa mora biti ravno osvoboditev kolonov. Ziradi tega pozivljemo pred vsem naše poslance, da se krepko za to zadevo potegnejo in ne odnehajo — kakor gotovo tudi mi ne odnehamo — dokler nam ne pribore naših pravic. Amen. g Kmečki shod v Kojskcin. — Za dne 21. t. ni. so sklicali agrarci shod v Kojsko. Vdcležilo se je istega približno 200 mož. Shod je sklical šte-verjanski župan g. Klanjšček, ki se shoda vsled družinskih razmer ni mogel udeležiti. V imenu agrarne stranke so došli g. Mermolja v družbi nekaterih gg. s l^rocn tu a i n i i ni i CtllO nQ7t]n|j VfAtlfl I tl i\iuuu| inv. j J 'w F “ Večerino s Tomaja. Shod, ki se je vršil v prostorih g. Mariniča, je otvoril g. Mermolja ter je bil po običajnem pozdravu izvoljen za predsednika podžupan g. Lenardič. Prvi je govoril g. Mermolja. Povdarjal je — kakor to stalno — da obstoječi stranki nista za kmeta ničesar storili. Vsaka stranka hoče biti ljudska stranka, pri tem pa vodijo voditelji kmeta za nos in se prav dobro iiuajo. Vže pred državnozborskimi volitvami so mnogi izrazili željo pristopiti k novi agrarni stranki, dasiravno kandidatu te stranke niso oddali glasu, ker so se vdali agitaciji od jedne ali druge strani. Ker stoji kmetski stan na robu propada, poživlja, da se združijo kmetovalci v svrlio rešitve v novi agrarni stranki, ki bode začela izdajati tudi svoje glasilo. Nato je dobil besedo dr. Dermastia. Pohvalil je misel združevanja, katero je povdarjal predgovornik. Ako vsak posameznik premišljuje svoje težave in pri tem vzdihuje, so ti vzdihi nalik glas vpijočega v puščavi. Kmetje se morajo združiti, se morajo organizirati t. j. ustanoviti si organizme, po katerih bodo povdarjali svoje težave, tirjali svoje pravice, izražali sploh svojo voljo in jo tudi uveljavljali. Poglejmo, da-li imamo t .ke organizme. Predgovornik je govoril o agrarni stranki, katere voditelji sami do danes še niso na jasnem, ali se organi-zujejo po društvenih zakonih ali s stranko z zaupniki in raznimi odbori, ali pa se celo pridružijo eni ali drugi stranki. Tako je izjavil naprošeni voditelj agrarne stranke dr. Franko na zadnjem shodu v Gorici. Taka je agrarna stranka, da o nje organizaciji nje voditelji sami še niso na jasnem; mogoče, da se celo priklopijo jedui ali drugi stranki. Nasprotno pa imamo »Kmečke zveze", politična društva, katerih namen je, da kmetu priborijo v javnosti ugled, vpliv in ono moč, ki jo potrebuje. V „Kmečkih zvezali" odločeval bode kmet sam o svoji osodi; določeval si bode svoje poslance ter nadziral njihovo delovanje. Govornik je poživljal, da naj se vsi zavedni kmetje združijo v „Kmeč-kili zvezah", ki naj postanejo pravi kmečki parlament. — Veliko odobravanje je sledilo tem besedam in z navdušenjem so posegli navzoči kmetje po načrtih »Kmečke zveze", ki so se v obilnem številu med nje razdelili. Na koncu govora sta pripomnila Mermolja in Vran, da stoje »Kmetske zveze" pod krinko Na vprašanje pod kako krinko, da stoje, sta odgovorila, pod duhovniško. Ko so to navzoči slišali, nastalo je ogorčenje in zaslišalo se je: Ptiči so pokazali svoje perje, to niso nič drugega kakor prikriti liberalci. — Ker je nastal šum je predsednik Lenardič zaključil shod. Ako so navzoči kmetje, agrarne „prvoboritelje“ tako imevovali, so pravo zadeli. Znano je, da je bil sedanji prodajalec v vrtojbenskem konsumu še pred nedavnim časom hud hiberalec. Vran, ki je sedaj zaupnik liberalne stranke v Tomaju, je svojedobuo agitiral za so cialnega demokrata Kermola, torej naj-Imjšega nasprotnika kmetskega stanu; potem je agitiral za Gregorina in ko-nečno je kot zaupnik liberalne stranke vodil agitacijo za liberalnega poslanca Štreldja. Načelnika te lieorgauizovatie agrarne stranke Fraukota na tem shodu ui bilo, nahajal sc je baje v kopsljih. Tudi ta je pri zadnjih državnozborskih volitvah agitiral za liberalce in na shodu pri Sv. Luciji zastavil vse svoje moči za liberalnega kandidata Gruntarja. In ti ljudje hočejo biti sedaj »nad-strankarski" agrarci? Kmetje so jih imenovali s pravim imenom, da niso drugega kakor prikriti liberalci. Spoznali jih bodo povsodi in jim pokazali pot od koder so prišli. Žal nam je, da smo mej temi ljudmi videli tudi g. Večerino iz Tomaja, o katerih blagih in dobrih namenili ne dvomimo. Upamo, da je tudi on spoznal to družbo in bode zastavil drugje svoje moči v resnično korist kmetskega stanu. g Ve-elifit »blovenske Čitalnice “v Dornberku ki ae je vršila v nedeljo, in ki je bila posvečena spomina S. Gregorčiča je v vsakem ozira dobro izpadla, kolikor glede ndeležbe, toliko glede proizvajanja obširnega programa. Po lepem pozdrava predsednika g. Fr. Kavčiča so nastopili tamburaši iz Črnič ter adarli znano pesem „Slava Slovencem". Kaj prijetno so doneli ljnbki glasovi tamburic. Za tem je imel slavnostni govor g. Kremžar namesto zadržanega g. dr. Dermastie. Le ta je v kratkih besedah označil pesnika S. Gregorčiča kot ljudskega pesnika, posebno pa še kot kmetskega pesnika, ki je že pred dvajsetimi leti napovedal preporod našega slovenskega kmetskega naroda in ki se je v istini izvršil, oziroma se vrši. Za govorom je nastopil pevski zbor .Slavčka" iz Mirna ter zapel pesem „Zvezda" jako dovršeno, za kar se more le častitati zbora in pevovodji. Kot četrta točka je bila deklamacija »Oljki", katero je deklamovala z oljko na prsih g.čna Ivanka Kavčičeva. Spretni deklamo-valki je bil poklonjen lep šopek. Zatem so nastopili „Zarjaši‘ iz Trsta s tambu-ranjem. Hvaležno ljudstvo jih je kar obsipalo s ploskanjem. Tadi mešan zbor dornberški je častno rešil svojo nalogo. Zatem so nastopili podgorski tamburaši, ki so se odlikovali tudi s pevskim zborom, posebno s pesmijo „Da sem jaz tičica“, morali so ponavljati. Tadi deklamacija »Hajdukova oporoka*' e bila v dobrih rokah. Deklamoval je g. Fr. Berce županov. Zatem so igrali igro trodejanko : »Čevljar", ki je vzbudila veliko smeha. Uloge so bile dobro razdeljene. Igralci so igrali, kot bi bili vsaki dan na odra. Čast jim 1 Ob ya9. nre zvečer je bil končan obširen vspored. Nato se je razvila na dvorišča neprisiljena prosta zabava, med katero se je pelo in tambaralo. Le prekmalu je prišel čas odhoda in zapustiti smo morali lepo zabavo in prijazni Dornberg. Čitalnici pa moremo le čestitati na lepo VBpeli veselici. Da bi spet kmalu kaj takega priredila I Iz kanalskega okraja. kt ,,kmečka /veza-* za kanalski okraj. — Dne21.t. m. seje vršil ustanovni shod „Kmečke zveze" za kanalski sodni okraj. Nad GOO udeležencev priča, da je ljudstvo vneto za »Kmečko zvezo". Shod je otvoril g. nadučitelj Rastja. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Košir, podpredsednikom g. Martin Berlot. Govoril je g. dr. Brecelj. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo g. govornika in ma med govorom nebrojnokrat uprav fre-netično pritrjevalo. Program „Kmečke zveze" je bil navdušeno sprejet. Navzoči so g. doktorju izrekli navdušeno zahvalo. Pravila „Kmečke zveze" je obrazložil g. Ant. Rastja. Vsi navzoči bo istim pritrdili, nakar se je soglasno izvolil pri-prsvljavni odbor. Voljeni so : Gg. Dra-šček Franc, Bodrež; Vidič Jožef, Logi; Rogač Val., Gorenjavas; Ipavec Anton, župan Ročinj; Križnič Jožef, Kras; Gomišček Martin, veleposestnik Deskle; Ti n ta Štefan, Gorenjepolje; Kovačič Karel, Avče; Bacik Anton, Vrh; dr. Ferd. Trkuč. Izvoljeni možje eo nam porok, da se nameravana »Kmečka zveza" ustanovi, ter da bo delovala v prid ljudstva. Pri ustanovnem shodn „Kmečke zveze" v Kanala, je brasil znani vsega-vednež K... svoj nikdar nevezani jeziček. No zahvali naj se, da ga niso postavili tja kamor resnično spada. Kmetje se pač ne bodo pustili voditi od paprav-Ijavcev tašk in lokotov. Kmetje se osvobodimo brez njega. V. A. iz Bodreža naj pa ve, da ljad. šole ostanejo in se jih ne odpravi, temveč tako preuredi, da bodo kmetn bolje koristile nego dosedaj 1 Tak je pomen govora dr. Brecelja I Ga-pito 1 Prve dni meseca avgusta bode priredil pripravljavni odbor „Kmečke zveze" za kanalski okraj Bhode v Lomu, Levpi, Kalu in Banjšicah. ki Iz Knnnla smo dobili sledeče: „Z ozirom na dopis iz Kanala z dne 11. t. m. št. 28 »Primorskega Lista" opažam : Čudno se nam zdi, da trdi Vaš dopisnik, da bo je veteranska Blavnost obnesla slabše fcakor so priprave kazale. Res je, da so je Rlavnost vršila sijajno. Take slavnosti Kanal še ni videl. Trdi se ondi nadalje, da se je slavnosti udeležilo komaj 1000 ljudi, ko se jih je v resnici 2500— 3000. Taka slavnost se toraj ni mogla vršiti na trgu. — Podpisano društvo je imelo v Kanalu o priliki slavnosti vse polno nasprotnikov in sicer zato, ker si je izvolilo zp knmico svoji zastavi pre-blagorodno gospo soprogo gospoda, ki je krščanskega mišljenja (sicer ne oziraje se na strankarstvo) in pa ker je društvo patriotično. — Slavno uredništvo je torej naprošeno, to pojasnilo priobčiti. C. kr. predstojništvo voj. vet. društva v Kanala, 20. julija 1907. A. Bajt, načelnik". ki Lep pogreb je imela v ponde-Ijek v Ročinju mati tamkajšnjega 6. g. kurata. Pokojnica bila je kaj blagega srca, miroljubna tiha. Ljubili in spoštovali so jo vsi. Utrnila se je marsikoma solza iz oči pri njenem pogrebu videvši vseh 9 njenih otrok (5 Binov — 4 hčere) — vsi vrli korenjaki — spremljati blago pokojnico k zadnjemu počitku. Iskreno naše sožalje spoštovani družini in sorodnikom pokojnice I Ona pa, ljuba Vaša mati, naj pošiva v miru I ki Gospod Viuko Valentinčič, brivec v Kanalu, nam naznanja, da ni res, da bi fin. komisar g. Virant bojkotiral njegovo brivnico in tobakarno. — S tem popravljamo svojo zadnjo notico v tej zadevi. ki Iz Lokovca. — V nedoljo 14. t. m. smo imeli prvo sveto obhaji- lo. Otroke je gospod kurat Šmid z velikim trudom a še z večjo ljubeznijo izučil. Bilo je 67 prvoobhajancev, med njimi 34 dečkov in 33 deklic. Obhajanci so se zbirali v župnišču, potem so pa šli v lepem sprevodu a šolsko zastavo v cerkev. Sveta maša je pričela koj ob 7. uri. Otročiii so klečali pred oltarjem in molili. Po mašnikovem zavživanju, je imel gospod župnik lep in ganljiv nagovor na prvoobhajance, da so bili ginjeni otroci in odrasli. Potem so zapeli otroci prelepo pesem: „0 usmiljeni Jezus". Po dokončani pesmici so vsi pokleknili in z gorečo ljubeznijo v s. cu do Boga prejeli Odrešenika. Ljudje fo se od velikega veselja nad svojimi sinovi in hčerkami brisali solze. Po obhajilu je gospod župnik zopet imel kratek nagovor, nakar so otroci z velikim veseljem zapeli: „0 srečna daša". Po dokončani službi božji so šil obhajanci zopet v župnišče, v katerem so dobili zajuterk. Popoldne je bila služba božja z blagoslovom ob 3. uri. Med blagoslovom so peli obhajanci lavretan-ske litanije in tako je minul lepi dan, najlepši za obhajance. Zahvaljujemo se gospoda žnpniku Šmidu stotero za obili trud, ki ga je imel za poučevanje krščanske mladine in prosimo ga naj ostane še mnogo, mnogo let pri nas. Roka ga še nekoliko boli, navzlic temu je obhajance obhajal z desno roko, a med tem se mu je tako utrudila, da ni mogel celi dan nič več ž njo. Žslimo mu, da bi kmala okreval. Bog ga živi I Tokaj imamo jako slabo vreme; v petek na sveti Mohor po noči in v soboto po noči bilo je jako hladno in po nekaterih hišah so dobili, ko so zjutraj vBtali, v škafih led. MrBlo je bilo tako, da je bila zjutraj slana in po nekaterih krajih v gornjem Lokovcu je skoraj ves krompir in fižol zmrznil. Sena je tukaj jako malo in bati se je, da ljudje ne bodo mogli s čim preži viti živine, ako ne da dobrotljivi Bog dolgozaželjenega dežja. Lokovčan. Iz ajdovskega okraja. a Most iz rilienberške v črni-ško občino. — Pred kakimi osmimi leti je vzela povodenj most čez Vipavo v Batujah. Kmalu nato je bil napravil g. Malič na istem mestu most za pešhojo, pa tudi temu ni prizanesla Vipava in tako smo zdaj žo več let brez mostz. Kdor hoče priti iz Rihenberka v Batuje in bližnje občine mora iti ali pri Rebku čez Preserje ull pa čez Pekel s čemer se zdaljša pot za pol ure. Nujno potrebno je, da se prizadete občine zgonejo, saj kakor se sliši, je načrt za most ži izdelan. Sploh pa če bi ne bilo mogočo narediti popolnega mosta, naj senaredi vsaj most za pešhojo. Pomisliti je treba, da občino imajo tem večjo veljavo, čim krajše poti jih vežejo, zlasti sedaj, ko bi mnego ljudij črniške občine in bližnjih vasi hodili na postajo Rihemberg, ako bi šli v Trst. a Vabilo k veselici, katero priredi »Slov. izobraževalno društvo za Batuje-Selo" v Batujah, 28. julija, na dvorišču g. P. Koron. Vspored : 1. »Pobrati-mija“, moški zbor; 2. Nagovor; 3. V. Vodopivec : »Pogled v nedolžno oko", moški zbor; 4. S. Gregorčič: »Domovini*, deklamacija; 5. Fr. Ferjančič: „VI. Verec~ nar. pesmi", moški zbor; 6. »Kmet in fotograf", šaljiv prizor; 7. I. Žirovnik: „Tri nar. pesmi", moški zbor; 8. S Gregorčič : »Hajdukova oporoka", deklamacija; 9. A. Hajdrih : »Jadransko morje", moški zbor; 10. »Kmet Herod", šaloigra v dveh dejanjih; 11. G. Ipavec: »Slo-venec sem", moški zbor. Začetek točno ob 4. pop. Vstopnina 40 v; sedeži I. in II. vrste 1 K, III. in IV. vrste 50 v. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. a Suša na Vipavskem je zelo velika, ki je že mnogo škodovala raznim poljskim pridelkom, kakor krompirja, fižolu itd. Tudi grozdju preti velika nevarnost, ako bo saša se nadalje trajala. Vendar pa do sedaj bo na trtah še ne pozna. Po nekaterih krajih je veliko pomanjkanje vode, zlasti za živino. PoBebno pa bo letos primanjkovalo krme, kajti' od povsod se ljudje pritožujejo od pid— losti sena ter gonijo svojo živino na' semnje in trge videči, da je črez leto ne bodo mogli prerediti. Vendar pa živina’, uima cene, tako da mora kmet povsod trpeti škodo. Kljab tema pa, da je živina, po ceni, se je cena mesu celo zvišala. Zelo željno pričakujejo kmetje dežja a. zraven se tudi bojijo, da bo prinesel s seboj: točo, to najstrainjšo sovražnico kmeta-trpina. Poročali ste že, da je toča hudo kleBtila po nekaterih krajih na Krasu,, zato se bojimo, da ne bi tudi naše kraje obiBkala. Iz tolminskega okraja. t Smrtna kosa. — V Tolminu je umri dne 24. julija ob 3. zjutraj preč. gospod Karol Penzin, zlatomašnik, odlikovan z zlatim zaslužnim križem b krono, častni ud veteranov itd. v 89. lelu svoje starosti. Pogreb bode v petek ob 8. uri zjutraj. Večna luč naj mu sveti I Iz bovškega okraja. b Umrl je 22. t. m. davčni kontrolor v Bovcu, g. Josip Mrak. Bolan je bil le kratek čas. b Ljubezen do ljudstva je pokazala »Soča" s tem, da se zaganja v novo ustanovljeno rajfajznovo posojilnico v Bovcu, ki ima res namen nesebično pomagati ljudstvu izpod liberalnega jarma. Razumemo jezol b Bovški liberalci bi radi ustanovili svoje politično draštvo. Pa nimajo nikogar, ki bi znal sestaviti pravila. Zato iztičejo okrog za vzornimi, četudi »klerikalnimi" pravili. Iz komenskega okraja. km Slovesno vmeščenje. —■ Preteklo nedeljo, dne 14. t. m. je bil slovesno vmeščen novi g. dekan, I?. Valentinčič. Vmestil ga je prejšnji dekan, preč. gosp. monsignor Iv. Lukežič, ki je z lepim govorom vpeljal svojega naslednika in obenem poslovil se od Občinarjev.— Vlado je zastopal c. kr. okr. glavar, g. Ant. Rebek. Novemu g. dekanu kličemo : Bog ži- vi I Na mnoga leta I km Izjava. — Slavno uredništvo »Prim. Lista"I Ker se od gotove strani snmi in trdi, da sem jaz pisal članek „Ci-ganska godba v Pliskovici" v 29. št. „Pr. Lista", prosim naj slavno uredništvo bla-dovoli potrditi, da jaz dotičnega članka nisem ne pisal ne poslal in da nisem ž.-njim sploh v nobeni zvezi. V Pliskovici, 22. julija 1907. Jožef Žerjal, organist. Op. ured. Radi potrjujomo. Prilila ..Priro tisti" št. 30. i dne 25. julija 1901. Iz cerkljanskega okraja. c Kat. slov. izobraževalno društvo v Cerknem je poletelo v gOate k brniškemu društva v Idrijo. Slovesnost v cerkvi in znnaj cerkve nam je imponi-rala. Naši bratje v Idriji smejo z gotovostjo v doglednem časa pričakovati popolne zmage, ker tamkajšnja liberalno-mokraika klika je — v zadnjih cngih, kakor je pokazal nje skrajno klaverni nastop na trga in nlioah. Naš pevski zbor je bil odlikovan z naslovom: „Krasno izvožbani pevski zbor 1“ Seveda sta bila pevska zbora idrski in ljubljanski števil-niša in je bilo njano petje na prostem mcgočniše. Upamo pa, da se todi naš pevski zbor v kratkem pomnoži z mlajšim naraščajem, kojega sedaj pridno ari g. Sok. c Orehek — V nedeljo do v Orehku dobrodelna veselica, kojo priredi kat. slov. izobraževalno druStvo iz Cerkna z jako zanimivim sporedom. Peli bodo tndi nekaj malornskih narodnih pesmi, koje je prevedel v slovenščino knrat Abram. — V nedeljo'ob 2. uri popoludne na vika-rijskem vrta v Orehku — na svidenje. c Kavne. — V soboto zvečer je v d, Ravnah potolkla toča in napravila veliko škode. Točonosni oblak je začel todi Stražo, osobito onBtran Merce ter Jjgr-šče. Županstvo v Cerknem je nesrečo takoj prijavilo glavarstvu in prosilo komisijskega ogleda. c Otalež. — Dne 4. avguita bo v Otaleža ustanovni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva. Zanimanja je izredno veliko. J« pač potrebno in nnjno tako društvo v Olttltžu. c Velike zaloge bakra jo odkril kakor poroča „Slovenec,‘, ljubljanski trgovec g. Sušnik pri Cerknem. V rudi je 1—22 odstotkov bakra. c Kinelka zveza zn cerkljanski okraj ustanovljena! — Dne 21. je bil ustanovni občni zbor. Vse vasi in pod-občine sod. okraja so poslale mo/c. Dvorana Gospodarskega doma je bila napolnjena. Zborovanje je vodil kmet Franc Tavčar, p. d. Makaton. Govoril je prefekt Rejec iz Gorice in jako poljudno razložil načrt in pomen „Kniečkih zvez". Za njim je dobil besedo Iv. Stanovnik iz Horjula, podpredsednik županske zveze na Kranjskem. Govoril je fino in resnično o nasprotnikih »Kmečkih zvez“ — o liberalcih. Njegov govor je bil neprestano burno odobravali. Kmetje so ga občudovali, celo tehnik Brelih se je izjavil, da fejst pridiga! Govoril je šc kurat Abram, ki je prebral tudi par resolucij, koje se pošljejo visoki vladi in končno dekan. Za načelnika je bil izvoljen kmet Franc Taučar, p. d. Makaton; za namestnika: tajnik Rejec iz Šcbrelj in pa župan A. Kosmač; za tajnika Gabrijel Bevk iz Ccrkna; v odbor so prišli zaupniki posamnih vasi in podobčin. Zbor je dokazal, da tudi cerkljanski kmet hoče — na dan! Kmečka zveza je tu! Na delo! Loterijske številke. 20. julija Trst............. 15 58 47 78 34 Line ....... 67 17 35 41 62 J- ZOBNIK, m Gosposka ulica št. 10, priporoča svojo naj večjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čpk, trakov, svl, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance td. Vse potrebščine za g;, šivilje in krojače. ZA TOLAŽILNE POKAŽE SRČNEGA SOČUTJA OB SMRTI NAŠE flnunciafe baronice Formentini ZU TOLMEIN UHD BI6UA ETC., KANONISE IN ZA ŠTEVILNO ČASTNO SPREMSTVO PRI POGREBU PRAGE POKOJNICE IZREKAMO NAJTOPLEJŠO ZANVALO. ŽALUJOČA RODBINA BR. FORMENTINI. M ZAHVALA. Potrti najgloblje žalosti nad prebritko izgubo naše iskreno ljubljene nepozabne matere Narije Jarec dovoljujemo si tem potom izreči svojo najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge izkaze sožalja in zn številno spremstvo k zadnjemu počitku naše predrage pokojnice. ROČINJ, dne 22. julija 1907. Janez, Malija, Mihael, Andrej, Anton Ana, Marija, Marijana, UrSula sinovi. hčere. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Doma“! s ,Centralna posojilnica6 | registrovana zadruga v Qoriei, tiliea Yettur:ni št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečno odplačilo v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 ? na menice po G°|0, na vknjižbo po S'|2°|, Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/a od sto. mm »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni Škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! M 5« Tv Pia TJ n a m m M Rojaki! Spominjajte so o vsaki priliki »Šolskega doma“. Delavnica cerhenih posod in cerkvenega orodja j Fp. Leban ; Gorca, Magsfrafna ulca fo. 8. Priporoča preč. duhov-ščni svojo rielavnco cer-k« enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov td., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najeeneje kupovaisče nlrnl>er£kega in drobnega bagater tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d“želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Slavnemu občinstvu VIKTOR TOFFOLI na Kobariškem in Bovškem naznanjam, (la obiščem v kratkem Kobarid in Jlovec, ter prosim, €3,0000,0£3,£3,00€3" Ustanovljena tvrdka leta 1866. I. DRUF0VKA - (SORICA. Glavna zaloga Gosposka ulica št. 3, fllialka Raštelj št. 3. Strojarna v Črničah. Trgovina s ko-nopcem Gosposka ulica št. 1. Zaloga usnja, podplatov ter vseli potrebščin za čevljarje. Usnje za sedlarje, knjigoveze itd. Glavna zaloga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov. Delavnica jermenov za stroje, bičev, itd. Velika zaloga vina. Podpisani prodaja črno ^ in belo briško, vipavsko, fur- 2] > lansko in istrsko vino. Pošilja cj na vse kraje v sodili od 5(> 58 S litrov naprej. Cene zmerne. ^ s Postrežba točna in poštena, o Se priporoča. & Josp Toroš, Via Ponte Isonzo 6. J M/ $_U !Us ? Lekarna tnstofoletti v Gorici Prave ln edine žel. kapljico 1 znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico (Varstvena mamka) p0pjje._ Okrepi ielodec, atorč, da agine v kratkem času omotica in ii-votna Itnost (mrtvost). Te kapljice tadi stor6, da človek raje //. Cena steklenici 60 vin Najboljše stishalnice za Pino =1 In OLIKE so naše stishalnice „HERHUL" najnovojioKa in najboljtoga sestava z dvojnim innoprotrtfaniiu pritiskalo«!; zajntnftuno najbolAo dolovnnjo, ki prokafta vso drtitfo stiskalnice ; hidravlična stiskalnica, najbolj?,« iiutu-umllfno piitunto- P U H II n M I n*4 doluj»>j»> Mamo •Hiin škropilnic«1 ffU I 1 II U II I H od sobo, ne da bi jih bilo treba goniti, riujfi, mlini za grozdje, sadje in oljke. Kolikalnice za grozdjo. Vinogradski pluffi. Huftilnio« Hadj« in drugo vogotalno, iiv-ijonske in mineralne pridelke. Stiskalnico za sono, slamo itd. na roko. Mlatilnico za iito čistilnico, rcšjtalnice. Slamo roznico, roftnt mlini za iito i r«zni velikosti in vsi dru^i •»troji za poljedelstvo. I*dolujo in prodaja z jamstvom kot podobnost najnoveje, izborno iz-kušone, kot najboij&o pripo-cnane in odlikovane sestavi Stiskalnic* za vino. Ph. Mayfapth B G tovarna za poljedelske in tinske stroje n» DUNAJU II. TnborstriiNNc At. 71. nutoinat. Škropilnica. Odlikovani v vnoh drltvah avoU 1. nad .r>«i9 zlatimi in srebrnimi kolajnami. Onik h podobami in munirofctctilnn pohvnlnu pisma. Ku/.prodajalci lu zastopniki no Iščejo povsodi, kjor Se nismo niNtopnui. m iX' 1 Prosiva zahtevati listke P o ts e« & ea a o a o k Največja trgovina z železjem KOUJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositeljc (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vir.orejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove amerlkamke blagajne, da je kupil pri najn za 1CK) kron blaga. J ►d o M O ET o 0 o v p. i Prosiva zahtevati listke! "VIA