I! 252559

/

s e b i n a


s

s

s

' i

sss

I

s

09

&

§>

s

s

1 ; J'*'

Si

4/64

, V:

ktualnosti s

II. S k u p 5 5 i n a BAL 115
Program društva arhitektov
Ljubljane 116

Izvlečki poročil
Matečaji H7

Dohodki od organiziranih nate¬
čajev 12°

Delo komisij 122

Sodelovanje z organi ljudske
oblasti in uprav, ustanovami in
družbenimi organizacijami _ 123

Kongresi, posvetovanja in sim¬
poziji 126

Predavanja, razstave in priredi¬
tve 126

Imenovanje zastopnikov društva
arhitektov Ljubljane v razne
komisije 127

Inozemski obiski arhitektov 128

Teze za diskusijo na občnem
zboru društva arhitektov Ljub¬
ljane 128

Blagajniško poročilo za 1.196*+ 131

a t e č a j i j

Izidi

Natečaj za trgovinski center v
Velenju 137

Izid internega natečaja za Pe¬
dagoško akademijo v Ljubljani l*+3
Razpisi

Razstava jugoslovanskega plakata
v državah vzhodne Evrope l*+3

Javni republiški natečaj za ur¬
banistično projektno rešitev
sosesk S-7 in S-8 ob Titovi ce¬
sti v Ljubljani 1*+*+

arhitektove mize:

Oton Jugovec: Nuklearni institut
"Jožef Stefan" v Podgorici l*+5

r  Novem letu 1965
ielimo vsem kolegom
reliko uspeha 1

Uredništvo

h

o

>

o

bo

TJ

O

rt

T-3

P

>

0
-P
44
0)
-P
•H

1

a

p

u

o

p

TJ

O

S

c.

p

S

•H

d)

>

o

>

0

-p

M

rt

-p

•H

1

CO

<D

CS1

rt

>

tS3

fH

O

43

TJ

o

s

p+

p

03

T-3

cd

TJ

N

•H

rt

(D

•P

H

O

<D

•P

•H

A

O

-rti

03

•n

>

03

P

(D

rt

CQ

M

O

rO

TJ

O

•H

44

>u

•H

rt

TJ

rt

JH

P

>o

•H

>o

rt

cd

l>

o

•g

g I

.rt

U

rt

p.

•H

TJ

rt

•H

(D

O

0)

rt

o

EH

<H

O

U

P+

rt

44

TJ

rt

rt

P

O

rt

{>

o

s

rt

o

p

o

fj

rt

•H

rH

P.

44

1

a>

g

a>

XJ

Cii

rt

o

bO

rt

rt

ds

<H

O

rt

P+

rt

o

p

44

rt

P

o

>*

rt

o

rt

rt

o

EH

<H

O

rt

P+

■s

rt

bO

rt

•H

P+

•H

TJ

•rt

C0

KJ

•rt

XJ

0

44

rt

1

o

rt

>

o

rt

o

o

o

rt

o

p

£

§

■rt>

rt

rt

S

rt

•rt

TJ

<3

0

1

N

rt

N

rt

5

t>

o

i—!

W

o

TJ

O

>

tsl

O

O

\D

rt

TJ

rt

j—I

44

jC

rt

i

p

rt

ca

a>

>N

rt

rrt

rt

43

rt

a)

M

w

rt

£

o

44

>

O

EH

T-J

rt

KL

•rl

H

M

I i

Vi

rt

p

>ca

<d

>N

O

Ha

P

rt

P

•rH

P

ra

rt

•H

•H

N

•H

vo

Os

rH

P

rt

P

e

3

•H

rt

P

X/

rt

ra

p

H

•H

43

l>

O

P

44
rt
P

S

OJ

rt

o

<H

rt

rH

rt

P

rH

"rt

•r-3

P

H

rt

>o

l>

as

f-9

h

rt

rt

P

rH

t»

0
P
44
rt
P

1

•H

rt

rt

>

o

P

ca

*>

o

S

rt

P

•H

41

I


Aktualnos ti

115

II. skupščina dru štva
arhitektov Ljubljane

Po sklepu 36. redne seje Upravnega odbora Društva arhitektov Ljublja¬
ne z dne 30.lo.l964 je sklicana II. redna skupščina društva v sobo¬
to 19. decembra 1964 ob 16.30 uri v dvorani Doma sindikatov v Dalma¬
tinovi 4 v Ljubljani.

- UO sklicuje skupščino v skladu s statutom društva, predvsem pa z
določili statuta, ki se nanašajo na prenehanje mandatne dobe in
volitve novega odbora. Upravni odbor bo na skupščini poročal o de¬
lu in problemih, s katerimi se je -ukvarjal v vsem času svojega man¬
data - to je od ustanovitve društva oziroma od ustanovnega občnega
zbora, ki je bil dne 6.julija 1962. Za skupščino bodo pripravljene
razen poročil članov upravnega odbora tudi teze, ki naj bi usmeri¬
le diskusijo v vsa aktualna področja naše stroke, oziroma povezale
poročila o delu društva z novimi spodbudami, opažanji in predlogi
ter ustvarile čvrsto osnovo za delo novo izvoljenega odbora.

- Datum druge skupščine je nekoliko kasen glede na določila statuta,
ki predvidevajo 2 letni mandat in to predvsem zaradi bojazni, da
bi delo skupščine v času poletnih počitnic ne moglo biti dovolj
plodno, prav tako pa tudi zaradi intenzivnih dokončnih priprav za
nekaj natečajev in drugih tehničnih zadržkov, ki zaradi katerih
upravnemu.odboru ni bilo mogoče sklicati skupščino že prej.

- Upravni odbor je pripravil za skupščino predlog dnevnega reda,

ki ga v celoti objavljamo. Prav tako navajamo v nadaljnjem tekstu
tudi izvlečke iz poročil članov upravnega odbora, in to predvsem
tiste podatke, ki lahko v številkah ponazorijo prizadevanja v or¬
ganizacijskem pogledu in težnje po .aktiviranju širšega kroga čla¬
nov, kakor tudi podatke, ki prikazujejo delo društva v okviru de¬
lovnega programa, ki jo bil sprejet ob ustanovitvi društva.

- Dnevni red II. redne skupščine društva arhitektov Ljubljane:

1. Otvoritev skupščine

2. Izvolitev delovnega predsedstva skupščine

3. Poročila članov upravnega odbora:

a) poročilo predsednika

b) poročilo podpredsednika

c) poročilo organizacijskega tajnika

d) poročilo nadzornega odbora

116

4. Diskusija o prebranih poročilih

5. Volitev kandidacijske komisije in overovatelja zapisnika

6. Predlog kandidatne liste

7. Volitve novega upravnega odbora

8. Teze za razpravo

9. Diskusija k tezam

10. Poročilo kandidacijske komisije o izidu volitev

11. Zaključek skupščine

Program društva arhitektov Ljubljane

Društvo arhitektov v Ljubljani je strokovna družbena organizacija
inženirjev in tehnikov arhitektne stroke in se po svojih pravilih
in po programu vključuje v Zvezo arhitektov Slovenije. Programsko
se neposredno veže na dejavnost Zveze arhitektov v naslednjih toč¬
kah:

- usmerjanje dejavnosti arhitektov v skladu s splošnimi družbeni¬
mi interesi naše socialistične skupnosti

- sodelovanje z organi družbenega upravljanja in z organi oblasti
ter z družbenimi in političnimi organizacijami v vseh vprašanjih
urbanizma, arhitekture in oblikovanja ter pri vprašanjih, ki za¬
devajo položaj arhitektov v naši družbi

- vspodbuda in podpiranje raziskovalnega dela na področjih, ki so
pomembna za razvoj arhitekture in razvijanje teoretskih osnov na¬
še sodobne arhitekture še posebej

- zastopanje arhitektov v strokovnih in poklicnih zadevah

- s sodelovanjem svojih članov v organih ljudskih oblasti in druž¬
benega upravljanja kakor tudi v družbenih organizacijah in sestan¬
kih državljanov

- s koordinacijo z drugimi strokovnimi društvi v Ljubljani

- z organizacijo družabnega življenja članov ter s skrbjo in us¬
merjanjem materialnih interesov svojih članov.

Podrobnejši program delovanja Društva arhitektov v Ljubljani vse¬
buje akcijski in perspektivni program strokovnih komisij društva,
ki so naslednja:

- urbanistična

- šolska za šolske zgradbe

- natečajna

- stanovanjska

- propagandno - vzgojna

Osnovna orientacija dejavnosti regionalnega društva je aktivno
poseganje v problematiko območja Ljubljane v duhu osnovne za¬
misli nove strukture Zveze arhitektov Slovenije, v kateri pred¬
stavljajo društva v posameznih centrih dejansko žarišče dela in
konkretnih akcij, Zveza pa obsega koordinacijsko in reprezenta¬
tivno dejavnost.

Društvo arhitektov v Ljubljani si zadaja še posebno nalogo, s tem
da bo

- organiziralo razpise natečajev

- nudilo strokovno pomoč in podporo svetom za urbanizem pri .ob¬
činskih ljudskih odborih in okrajnem urbanističnem svetu,

- razpravljalo o vseh aktualnih in perspektivnih urbanističnih
in arhitektonskih problemih mesta in ljubljanske mestne regije,

- nudilo neposredno podporo strokovnim šolam, ki formirajo kader,
posebej univerzi in njenemu oddelku za arhitekturo

- skrbelo za popularizacijo strokovnih vprašanj arhitekture.

Svoj namen in naloge bo Društvo arhitektov v Ljubljani uresničevalo

- z delom v organih društva, t.j. v skupščini, na posvetovanjih, v
strokovnih komisijah in odborih

- z aktivizacijo vsega svojega članstva

- z organizacijo strokovnih razprav, predavanj in razstav

- s publiciranjem

Izvlečki iz poročil

Natečaji

Od ustanovitve društva arhitektov Ljubljane do danes je društvo
organiziralo naslednje natečaje /po kronološkem redu/:

1. Urbanistična rešitev območja ob železniškem vozlišču v Ljublja¬
ni /zvezni/,

razpisovalec: Mestni svet Ljubljana

2. Tiskaraiški in upravni objekt CP "Delo" /interni/,
razpisovalec: OP "Delo"

118

3. Upravna zgradba in silos Državnega arhiva blovenije in urba¬
nistična rešitev kompleksa na Prulah /interni/,
razpisovalec: Državni arhiv Slovenije

4. Ureditev spomeniškega kompleksa na Žalah /republiški/,
razpisovalec: Zveza borcev NOV

5. Urbanistična ureditev Trga revolucije v Trbovljah /interni/,
razpisovalec: ObLO Trbovlje .

6. Zazidalni projekt za območje Perantovega -vrta /interni/,
razpisovalec: Komunalni sklad OBLO Ljubijana-Center

7. Projektni natečaj za idejni zazidalni projekt sosesk Rožna
dolina in Trnovo /interni/,

razpisovalec: Občinska skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik

8. Bencinska črpalka "Petrol" /interni/,
razpisovalec: Trgovsko podjetje "Petrol", Ljubljana

9. Urbanistična zazidalna rešitev območja Metalke /republiški/,
razpisovalec: Komunalni sklad ObLO Ljubljana - Center

10. Natečaj za urbanistično rešitev območja med Gradiščem, Vego¬
vo, Aškerčevo in Trgom revolucije v Ljubljani /republiški/,

11. Republiški projektni natečaj za izgradnjo stanovanjskih so¬
sesk S-4 in S-5 v Mostah /republiški/,

razpisovalec: Mestni svet Ljubljana,

Občinska skupščina Ljubljana-Moste-Polje

12. Natečaj za urbanistično projektno rešitev območja Titove ceste
v Ljubljani /republiški/,

razpisovalec: Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje

13. Natečaj za trgovinski center Velenja /zvezni/,
razpisovalec: Občinska skupščina Velenje

14. Natečaj za zazidalno rešitev območja med Titovo, Dvoržakovo,
Vošnjakovo in Prešernovo cesto /interni/,

razpisovalec: Iskra Kranj in

Ljubljanski investicijski zavod.

15. Natečaj za pedagoško akademijo v Ljubljani /interni/,
razpisovalec: Pedagoška adademija v Ljubljani
Pripravljajo se naslednji natečaji:

16. Natečaj za idejno projektno rešitev soseske S-7 in S-8 Beži¬
grad /republiški/,

razpisovalec: Mestni svet Ljubljana in

Občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad

V

119

17. Natečaj za idejni načrt krematorija na centralnem pokopališču
v Ljubljani /republiški/,

razpisovalec: Mestni svet Ljubljana

18. Idejna projektna rešitev območja med kozolcem in Kersnikovo
ulico v Ljubljani /interni/,

razpisovalec: Stanovanjski sklad občine Ljubijana-Center

19. Natečaj za območje Postojnske jame /zvezni/,
razpisovalec: Uprava Postojnske jame

/organizacijo prevzema Društvo arhitektov Koper ob pomoči DAL/
- Društvo arhitektov Ljubljane je tako organiziralo:

internih natečajev . 8 s pripravljenimi .. 9

javnih republiških natečajev .....  5 " " ..7

javnih zveznih natečajev . 2 s pripravljenimi .. 3

Skupaj 15 19

- V žirijah pri naštetih natečajih od številke 1 do vključno 15 je
sodelovalo 56 članov Društva arhitektov Ljubljane, od tega
v žirijah internih natečajev 48 članov

v žirijah republiških natečajev 53 "

v žirijah javnih zveznih natečajev 11 "

Skupaj 112 članov

- V času od ustanovitve Društva arhitektov Ljubljane je v 15 nate¬
čajih sodelovalo 56 članov v žirijah /poleg zastopnikov razpisoval¬
cev/ s povprečno 2 kratno udeležbo.

- V obdobju, ki ga navajamo /natečaji od številke 1 - 15/, je Dru¬
štvo arhitektov Ljubljane imelo samo pri natečajih 148,000.000.-
din bruto prometa, pri čemer so upoštevane izplačane nagrade,
odškodnine, odkupi, davki, honorarji in prispevki žirij, potni
stroški članov žirije, objave, fotografije in administrativni

stočki,

- Od ustanovitve Društva arhitektov Ljubljane se j e udeležilo na¬
tečajev skupno 297 udeležencev. /Pri tem upoštevamo udeležence
natečajev od 1 - 15/. V žirijah je skupno sodelovalo 56 članov
društva, kar pomeni, da je bilo pri natečajih angažiranih 353
članov. V tem številu so zajeti predvsem člani Društva arhitek¬
tov Ljubljane oziroma Zveze arhitektov Slovenije /vključeni so
tudi člani društev iz ostalih republik/. Navedena udeležba pred¬
stavlja tako glede na število članov ljubljanskega društva 113$,

12 »

glede na število članov Zveze arhitektov Slovenije pa 94% vseh
elanov. Osnova za izračun navedenih procentov je bilo število
članov v času, ko so potekali natečaji, na katere se nanašajo
številke udeležencev. Številčno izražene ugotovitve so zgovoren
dokaz, da je strokovno angažiranje članstva z natečaji presenet¬
ljivo popularna in primerna oblika dela, ki ima za posledico ne
samo pospeševanje strokovnosti in kvalitete v projektiranju, tem¬
več tudi odločujoč pomen v splošno družbenem pogledu.

Prav tako pa dokazuje razmerje med udeleženci natečajev in čla¬
ni strokovnih ocenjevalnih komisij prizadevanje upravnega odbo¬
ra, da bi v čim manjši meri dopuščal napako, ki bi se kazala v
tem, da bi pri žirijah pretirano pogosto sodelovali isti člani.
Razmerje 82% za udeležence proti 18% za člane v žirijah povsem
potrjuje to trditev, saj je tako v povprečju nastopil en član
žirije na pet udeležencev natečaja.

Prav tako ta podatek dokazuje, da je bila povprečna udeležba
istih članov v več kot dveletni dobi dvakratna.

V svojem delu je namreč upravni odbor poizkušal uveljaviti to
načelo čim dosledneje, pri tem pa upoštevati celotni spisek Član¬
stva, pri čemer je med kriteriji za predloge upoštevala tako stro¬
kovnost kakor tudi udeležbo posameznikov pri natečajih.

Dohodki od organiziranih natečajev

Tek.

Naslov natečaja

1. Urbanistična rešitev območja
ob železniškem vozlišču v
Ljubljani

2. Tiskamiški in upravni objekti
OP "Delo"

3. Upravna zgradba in silos Dr¬
žavnega arhiva Slovenije in
urbanistična rešitev Prul

4. Ureditev spomeniškega komplek¬
sa na Žalah

5. Urbanistična ureditev Trga re¬
volucije v Trbovljah

% za orga¬
nizacijo

znesek din

lo%

250 . 000 ,-

5%

215 . 000 .-

lo%

2I0.000.-

lojfc

300 . 000 ,-

lo%

55 . 000 ,-

121

- Po sklepu upravnega odbora Društva arhitektov Ljubljane z dne 6 . 12 ,
1963 se je odstotek, ki pripada Društvu arhitektov Ljubljane za or¬
ganizacijo natečaja, povišal od lo;:J na 15*. Bistveni razlog za to
odločitev je bil sklep, da se s sredstvi, ki se pridobijo od na¬
tečajev, finansira Arhitektov bilten, v katerem so objavljeni
izidi vseh natečajev, kakor tudi grafična dokumentacija nagrajenih
projektov.

ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab

122

Delo komisij:

Upravni odbor društva je na začetku svojega dela sprejel med
drugim tudi shemo delovanja v komisijah, ki naj bi obravnavale
posamezna področja. V svojem nadaljnjem delu pa je prišel do
spoznanja, in to predvsem ob konkretni udeležbi v razpravah o
najrazličnejših problemih, da je primerneje osnovati posebne
komisije z določenimi nalogami in pri tem upoštevati za vsak
primer posebej tak sestav, ki bi lahko zagotovil cim uspešnejšo
rešitev določenega vprašanja, oziroma posameznim forumom in članom,
ki so se na društvo obrnili, čim uspešnejše sodelovanje in pomoč.

- Tako je upravni odbor formiral komisije za:

- obdelavo projektnega programa za izdelavo serijskih projektov
Združenja stanovanjskih investitorjev Slovenije. /Komisijo so
sestavljali: Bravničar, Tancig, F. Ivanšek, Usenik/

- Komisijo za pripravo predavanj "lo minut z arhitekti".

/Komisija: Kovič. B. Mušič, Kregar/

- Komisijo za pripravo aktualnih člankov v dnevnem časopisju.
/Komisija: Sever, Kregar, Križaj, Usenik/

- Komisijo za proučitev materiala za gradnjo nove mestne bol¬
nišnice v Ljubljani. /Komisija: Jože Kregar, Boris Gaberščik,

Jože Platner, Milan Mihelič, Grega Košak, Vido Vauken, Anton
Pibernik./

- Komisijo za strokovno 'oceno del pri adaptaciji "Emone".

/Komisija: Deisinger, Sušnik, Sedej, Miloš Lapajne, Slokan./

- Komisijo za predlog zazidave Vodmata. /Komisija: Vauken, Vr¬
hovec, Sekavčnik./

- Komisijo za zaščito in obnovo historično zaščitenih mestnih
predelov Ljubljane. /Komisija: Gaberščik, Šlajmer, Košak, Bitenc
in Cacak./ Prof, Marjan Mušič pripravil referat.

- Komisijo za FAGG. /Komisija: Sever, Kovič, Jugovec, B. Mušič,
Škerlep,/

- .Komisijo za presojo projektov S-6 v Šiški, /komisija: Sever,
Košak, Kristl, Jemejec./

- Komisijo za pregled urbanistično zazidalnih predlogov za Tabor

in Poljane, /komisija: Dušan Bohinec, Ivanšek, Dobravec, Pibernik./

- Komisijo za proučitev zazidalnega načrta za Prule. /Komisija:
Gaberščik, Debeljak./

- Komisijo za sestavo tez za občni zbor društva arhitektov Ljub-

123

ljane. /Komisija: Križaj, Mušič, Vavken./

■ Komisijo Prešernovega sklada. /Komisija: Sever, Mušič, Šlajmer,
Štrukelj, Lajovic./

omisije so v glavnem opravile svoje delo in v večini primerov
prispevale pomemben delež k pravilni presoji spornih vprašanj,
v nekaterih primerih pa tudi zaščitile strokovne interese članov
društva.

- V splošnem si je upravni odbor ravno v tem pogledu prizadeval pre¬
ko svojih članov čim trdneje afirmirati strokovna stališča v naj¬
različnejših vprašanjih in je v tem pogledu nedvomno vsaj delno
uspel, čeprav bi bilo potreba sistem takega delovanja razširiti
tudi na področja, ki vcpisanem delu niso bila upoštevana. Pred¬
vsem je tu mišljena konkretna strokovna pomoč pri projektnih pro¬
blemih oziroma nalogah, ki so po svoji naravi pomembne, niso pa
bile pridobljene na osnovi širše strokovne presoje, kot je to
primer pri natečajih. Vsekakor mora biti ta ugotovitev ena od
pomembnih nadaljnjih smernic za delo prihodnjega upravnega od¬
bora .

Sodelovanje z organi ljudske oblasti
in uprav, ustanovami in družbenimi
organizacijami

Upravni odbor je posvečal posebno pozornost konkretnemu sodelovanju
z vsemi činitelji v našem družbenem razvoju, tako z gospodarskimi
in družbenimi organizacijami kakor tudi z organi ljudske oblasti
in uprav. Pretežni del tega. sodelovanja je zajet predvsem v pri¬
pravah in organizaciji natečajev, ki so jih razpisovale tako gos¬
podarske organizacije kakor tudi Mestni svet, občinske skupščine
itd.

- Že ob površnem pogledu na obseg udeležbe društva in pomembnost
nalog, ki jih je na tem področju reševalo, kaže na nesporno dej¬
stvo, da je doživela prav institucija natečajev izredno afirma-
dijo.

- Posebno razveseljivo je dejstvo, da so brez izjeme vsi razpisani
natečaji privedli do praktičnih rezultatov in dokazali, da so
najboljša pot k zanesljivim in kvalitetnim rešitvam. Družbena
pomembnost in nujnost takega načina reševanja arhitekturnih in

urbanističnih problemov izhaja že iz same narave teh problemov,
saj je prav za arhitekturne in urbanistične realizacije predviden
pretežni del dohodkov, ki jih ustvarja naša družba. Po drugi stra¬
ni pa tak način dela zagotavlja nenehno strokovno rast in kvalite¬
to projektiranja in ustvarja pogoje, v katerih je mogoče z največ¬
jo zanesljivostjo izbirati rešitve, ki ustrezajo zahtevam in kva¬
litetnim kriterijem sodobne arhitekture, obenem pa tudi našim spe¬
cifičnim ekonomskim in tehnološkim pogojem,

V splošnem družbenem interesu je, prav tako kot v strokovnem,
usmeriti naša arhitekturna snovanja na pota dosežkov najsodobnej¬
ših in najboljših stvaritev arhitekture v svetu, ob popolnem za¬
upanju v naše lastne sile in našo sposobnost ustvarjati na tem
področju lastne, izvirne kvalitete.

Društvo arhitektov Ljubljane je sodelovalo s temi organi ljudske
oblasti in uprav, ustanovami in družbenimi ter gospodarskimi or¬
ganizacijami:

1. Mestni svet Ljubljana

2. OBLO Ljubljana-Center

3. OBLO Ljubljana-Bežigrad

4. OBLO Ljubljana-Šiška

5. OBLO Ljubljana-Vič- Rudnik

6. OBLO Ljubljana-Moste-Polje

7. Skupščina OBLO Velenje

8. Skupščina občine Slovenska Bistrica

9. Skupščina občine Črnomelj

10. Skupščina občine Ajdovščina

11. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš OBLO-Center

12. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš v Trbovljah

13. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš OBLO Bežigrad

14. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Šiška

15. Komunalni sklad OBLO Ljubljana-Center

16. Zveza borcev NOV

17. Svet zveze svobod in prosvetnih društev Slovenije

18. Savez arhitekata Jugoslavije

19. Svet za šolstvo SRS

20. Zveza prijateljev mladine

21. Zavod za ureditev stare Ljubljane

22. Zavod za urbanizem Ljubljane

125

Vsemi projektantskimi organizacijami v Jugoslaviji

24.  Vsemi gradbenimi podjetji v Sloveniji

25. Studio za stanovanje in opremo
DLUUUS

27. Društvo slovenskih književnikov

28. Društvo slovenskih likovnih umetnikov

29. Moderna galerija v Ljubljani

30. Mala galerija v Ljubljani

31. Mestna galerija v Ljubljani

32. BIO

33. BAGG

34. Zveza študentov arhitekture Slovenije

35. Klub "Barva in oblika"

36. Državni arhiv Slovenije

37. Društvo ekonomistov

38. SZDL - Obč. LO Ljubijana-Center

39. RTV'LjuDijana

40. ZIT, SRS

41. Zveza hortikulturnih društev Slovenije

42. Društvo konzervatorskih delavcev

43. Urbanistični inštitut v Ljubljani

44. Jugoslovanska avtorska agencija SRS

45. Časopisno podjetje "Delo"

46. časopisno podjetje "Dnevnik"

47. Investicijska skupina za izgradnjo nove mestne bolnišnice

48. Urbanistično društvo Slovenije v  Ljubljani

49. Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani

50. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SRS

51. Petrol Ljubljana

52. Termika Ljubljana
53.,Izolirka Ljubljana

54. Induplati Jarše

55. Mostna vrtnarija Ljubljana

56. Republiška društva arhitektov

57. Geodetski zavod SRS

58. Zavod "Borec"

59. Zavod za urbanizem Maribor

60. Ljubljanski investicijski zavod Ljubljana

61. Republiški sekretariat za raziskovalno delo in visokošolstvo

62. Urbanistični zavod Novi Sad

63. časopisno podjetje "rolitika" Beograd

64. Industrija stakla Pančevo

65. Institut "Jožef Stefan"

66. Pedagoška akademija Ljubljana

67. Okrajni odbor DIT Ljubljana

68. Društvo arhitektov Maribor

69. Društvo arh. Koper

Kongresi - posvetovanja in simpoziji

Društvo arhitektov v Ljubljani se je udeležilo več kongresov, po¬
svetovanj in simpozijev, na katerih je sodelovalo večje število
članov. S svojimi predstavniki se je društvo udeležilo naslednjih
kongresov in posvetovanj:

- posvetovanja Zveze arhitektov Jugoslavije 29. in 3o. oktobra
1962 s temo: Smoter, naloge, pogo'ji in vsebina dela ter organi¬
zacijske oblike arhitektnih projektantskih organizacij,

- posvetovanja o stanovanjski izgradnji v Zagrebu,

- III. medfakultetnega posvetovanja študentov arhitekture Jugosla¬
vije,

- ogleda delnega urbanističnega programa regulacijskega načrta
OBLO Ljubijana-Oenter,

- posvetovanja 0 gradnji družbenih centrov in objektov za kulturno
dejavnost, dne 23.9.1963,

- posvetovanja: Komuna kot enota prostorskega planiranja,

- posvetovanja: "Staklo u savremeni arhitekturi",

- II. kongresa arhitektov v Zagrebu 3.-6.  junija 1964

- simpozija in razstave o standardizaciji in tipizaciji,

- plenuma Okrajnega društva inženirjev in tehnikov v Ljubljani

- skupščine 310? 3RS, Ljubljana

Predavanja in razstave - prireditve

- lo minut z arhitekti - 31.V.1963.

Arh. Boris Gaberščik: Vprašanje prometa v preurejevanju mest

Arh. Zvonko Oagadin: Lvetlobna kupola

127

- lo minut z arhitekti - 6.VII.1964.

Arh. Boris Gaberščik: 0 urbanističnem planiranju in prometu

Arh. Danilo Furst 0 natečaju za idejno arhitektonsko ur¬

banistično rešitev turističnega področja
Sv. itefan-Kiločer - Pržno

Arh. Stanko Kristl 0. novi mestni bolnišnici v Ljubljani

- Predavanje arh. Borisa Gaberščika 11.VII.1963 ob razstavi
"Ljubljana - gradi" 0 kulturni izmenjavi med Grazom in Ljubljano
Arh. Marjan Debelak Regija zgornjega Posočja

Arh. Mitja Jernejec Družbeni center v Kranjski gori

- Diskusijski večeri na Mestnem svetu

21.11.1964. 0 pejsažni ureditvi Ljubljanskega gradu
14.IV.1964. Medicinski center in nova bolnišnica
28.IV.1964. stanovanjske soseske v projektu in gradnji

- Razstava Ljubljana - gradi od 11. - 13. julija 1963/Forum- Graz/

arh. Gaberščik B.

- Razstava pok. arh. Emila Medveščka /Križaj, Dobrin, Škerlep,

Gorjup,/ Skupno DAL-ZAS

- fiazetava sodobne jugoslovanske arhitekture/ skupno DAL-ZAS

Naši člani so sodelovali pri naslednjih razstavah:

Razstava Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti
Razstava I. bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani

- Predavanje Vemer Hollomeya - Neugodje v racionalnem/nove ten¬
dence v arhitekturi/ Moderna galerija april 1964.

- Družabni večer arhitektov /DAL-ZAS/ 11. 4. 1964. Slon, Lj.

Imenovanje zastopnikov društva arhi¬
tektov Ljubljane v razne komisije

- V iniciativni odbor za pripravo ljubljanskega Bienala za in¬
dustrijsko oblikovanje so uxli imenovani: Sever, Fink in Šarec.

- V žirijo natečaja za usnutek turističnega plakata in turistično
propagandnih izdelkov je bil imenovan Branko Simčič.

- Za delegata društva arhitektov Ljubljane na skupščini ZIT
SRS dne 11. decembra 1964 sta bila imenovana Usenik in Kovič.

- V Svet studia za stanovanje in opremo je društvo arhitektov

128

Ljubljana imenovalo v letu 1963/64 arh. Janeza Lajovica in v
letu 1964/65 Jožeta Brumna.

V iirijo natečaja podjetja TOS je bil imenovan Branko Simčič.

Inozemski obiski arhitektov

Društvo arhitektov njubljane je sprejelo v goste 14 koroških
arhitektov iz Celovca, Beljaka in St. Vida dne lo. aprila 1964
/vodil jih je arh. Boris Gaberščik/.

Dne 30 . julija 1964 sta bila pri nas na obisku dva češka ar¬
hitekta Jiri Albreht in Prantišek Zounek /vodili so ju Amau-
tovič, Rihter in Kristl/.

Teze za diskusijo na občnem zboru
društva arhitektov Ljubljane

Upravni odbor Društva arhitektov Ljubljane predlaga občnemu
zboru svojih članov v razpravo nekaj tez o problematiki stro¬
ke in društva. Ta zbor naj bi začrtal smernice za delo društva
v prihodnjem obdobju, ki mora pomeniti obdobje nadaljnjega po¬
glabljanja v posebne probleme stroke v celoti in na našem ož¬
jem področju in utrjevanje družbenega položaja društva, pred¬
vsem pa agilnejše reagiranje na aktualna urbanistična, projek¬
tantska in splošno oblikovalska vprašanja, ki se v tem času po¬
javljajo v naši skupnosti.

Značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja v tem obdobju
bi morale postopno privesti do kvalitativnih sprememb v sistemu
projektantskega in programskega dela v naši stroki, namreč ta¬
ko, da bi 3e za pripravo in obdelavo investicijsko tehnične
dokumentacije žrtvovala večja sredstva in daljši čas. Le na
tej osnovi se lahko dvigne kvaliteta naše arhitekture, kar je
eminentna naloga v programu društva in tudi splošna družbena
potreba pri nas.

Položaj v družbi

Vrednotenje položaja arhitekture in arhitektov v naši skupnosti mo¬
ramo izvajati iz nekaterih osnovnih pojmovnih opredelitev, ki so si¬
cer splošne, a pri nas ne najdejo vedno pravilnega poudarka:
Arhitektura je posebna oblika človekovo dejavnosti, ki vsebuje


129

kompleksne vrednote spoznavnega in ustvarjalnega dosega človeka,
upoštevaje tehnično funkcionalno plat oh idejno emotivni.

- Arhitektura, kakršna je v vsaki zgodovinski dohi bila in kakršna
jev našem ča3u, odraža vsakokratno predstavo o življenju, podaja
podobo hotenj in možnosti nekega obdobja v razvoju družbe.

- predstavlja predvsem uresničenje in opredmetenje zamisli o okolju,
lahko odraža humanistična izhodišča v skrbi za človeka, lahko
odraža primitivno zadovoljevanje osnovnih potreb, lahko izraža

H. ponos in težnje, zavest neke skupnosti.

- Predstave o vsem tem se najprej odrazijo v zasnovi in ureditvi
človekovega stanovanja, potem v hiši, javnih zgradbah, na delov¬
nih mestih in končno v celotnem mestnem delu ali še širšem okviru.

- Zagotoviti je treba zastopstvo Društva arhitektov v javnih or¬
ganih in organih družbenega upravljanja, pri strokovnih komisi¬
jah i.pd.

- Proučiti je treba možnost, da najde tudi arhitektura /v vsem
obsegu svojega delovnega programa/ svoje mesto v Slovenski aka¬
demiji znanosti in umetnosti.

- Od zadovoljevanja osnovnih potreb in investiranja v bazično gospo¬
darsko dejavnost prehajajo danes poudarki v razvijanje družbenih
služb in zahtevnejšega bivalnega okolja, pri čemer gre predvsem

za dvig življenjskega standarda delovnega človeka. 0?u se pojav¬
ljajo v večjem obsegu kvalitativno nove naloge za našo arhitekturo,

- V naši družbeni skupnosti bi bilo treba zahtevneje vrednotiti
kulturno vlogo arhitektovega dela, predvsem pa spoznati, da pri
tem ne gre za individualno zadovoljevanje posameznika, temveč
za prispevek oblikovalca širšim družbenim nalogam in težnjam.

- Dejavnost arhitekta mora ob vseh drugih tehniških strokah in
specialnostih dobiti svoje avtohtono mesto in polno veljavo,
kar se mora odraziti tudi v organizacijskih oblikah. Pri obliko¬
vanju končnega rezultata v našem življenjskem okolju je arhitek¬
turni aspekt poglaviten, arhitektova vloga pri tem pa koordina-
torska in sintetična.

Kvaliteta  d a .

- Živimo v času, ko 3e mora odraziti višja kvalit .a arhitekture.
Boriti .-»•» zanjo pomeni še naprej podpirati ustanovo natečajev,
uvajanje ostrejših in irših kriterijev ocene, vzgojno delo za

13 o

splošni strokovni dvig in večjo odgovornost pred javnostjo.
Zagotavljanje večjega poudarka izdelavi in pripravi investicij¬
sko tehnične dokumentacije in večja skrb pri obravnavi le-te,
zlasti pa možnost aplikacije zgoraj omenjenih kriterijev vred¬
notenja in ocene bodo prispevali k dvigu kvalitete v tem obdobju.
T boju za dvig strokovne ravni dela morajo biti zajeti vsi
arhitekti, zato poudarjamo ponovno, da je pretirana generacijska,
specialistična in lokalna izdeferenciranost članstva škodljiva.

To se zlasti kaže v udeležbi pri natečajih in v zasedbi nekate¬
rih ustanov, kjer prihaja do ekskluzivnega zapiranja kroga, po¬
navljanja vedno istih imen in podobno, v končni liniji pa do
primitivnega samozadovoljstva in hipokrizije.

Posebno veliko odgovornost prevzemamo ob organizaciji internih
natečajev, ko gre zares za individualno zaupanje povabljenemu
projektantu in po navadi za intimno angažiranost investitorja.

Ne bi se smeli pojavljati primeri, da bi zagotovljeni odkupi
pri internih natečajih pomenili ležeren odnos do kvalitete ali
vloženega intelektualnega napora.

Pri nadaljnjem dvigu kvalitete dela mora odigrati pomembnejšo
vlogo strokovna in poljudna publicistika. Bilten društva, revija
Sinteza, revija Urbanizem in štirinajstdnevnik Naši razgledi da¬
jejo polno možnost obravnavanja vsega registra problemov, od
aktualnih, preko organizacijskih do strokovno filozofskih. Prav
vse naštete publikacije so odprte našim elanom in so pripravljene
odgovoriti na sugestije o njihovi usmerjenosti in redakcijskih
principih.

Ponovno je treba proučiti, ali sedanja organizacija projektant¬
skega dela zagotavlja stalni dvig kvalitete, poiskati in opozo¬
riti je treba na oblike, ki bi bile boljše, ker bi pomenile
večjo individualno angažiranost, uporabo strožjih kriterijev
navzven, večjo fleksibilnost v korespondiranju z raznolikimi
in kompleksnimi nalogami, ki jih sodobni čas postavlja pred
arhitekte, združevanje delavcev po vidikih strokovno-ideološke
izdiferenciranosti ali usmeritev. Pri tem se je treba zlasti
boriti proti vaem ostankom preživele birokratske miselnosti,
proti zaščiti cehovskih interesov posameznih strok ali sub-
3pecialnosti i.pd.

Veliko vlogo v boju za višjo kvaliteto in nova merila v vredno-

131

tenju naše arhitekture in z njo urbanizma mora odigrati raziskoval¬
no delo. Pri tem mislimo zlasti na znanstveno raziskovanje de¬
lovnih metod posebnih problemov stroke na področju arhitekture in
urbanističnega oblikovanja in podpiranje oblik tega dela, ki so
specifične za našo stroko. Znanstveno raziskovalni fondi, zlasti
Sklad B. Kidriča doslej praktično še ni finansiral raziskovalne¬
ga dela na tem področju.

Organizacijska vprašanja

- Društvo je v dveh letih, odkar je bilo ustanovljeno, že našlo
glavne oblike svojega dela, prevzelo pozitivno dediščino ce¬
lotnega društva iz preteklih let in se v glavnem uveljavilo

pri organih, ki urejajo organizacijska vprašanja naše arhitekture.
Odprto pa je vprašanje mnogih oblik dela, ki pritegnilo večje
število članstva in doseglo aktualnejše reagiranje na probleme.

- Proučiti je treba možnost dela v komisijah, ki bi po potrebi
obravnavale strokovna vprašanja s področja stanovanjske izgrad¬
nje, urbanizma, šolskih objektov, industrijske arhitekture i.pd,

- Zagotoviti aktivnejše sodelovanje arhitektov vseh generacij in
obenem pritegniti k sodelovanju absolvente arhitekture in ne¬
mudoma vključevati mlade inženirje arhitekture. Pripadniki raz¬
ličnih generacij se lahko združujejo v obravnavanju strokovnih
problemov na temelju izkušenj, zrelih ocen, novih pogledov, nekon-
formizma in nekonvencionalnosti. Hočemo reči, da mnogi problemi
naše stroke terjajo tako raznoliko obravnavo.

Blagajniško poročilo za leto  1964

Bilanca  per  31. XII. 1963.

Društva arhitektov Ljubljane

Aktiva PaBiva

1,891.126.-
10.857.-
25.3oo.-

880 . 138 .-

10.000, -

95.000. -

NB žiro račun
Blagajna

Dolžniki članarine
Pasivne časovne razmejitve
Društvo arhitektov Maribor
Natečaj "Rožna dolina"

132

133

*

Saldo per 31.XII.1963 l,9ol.983.- din

Saldo v znesku 1,891.126,- din je naložen pri tekočem računu v NB
v Ljubljani št. 6oo-14-6o3-191
in v blagajni DAL lo,857.-

1,891.126.- din
10.8^7.- "

Skupaj saldo per 31.XII.1963

l,9ol.983.- din

Obrazložitev
I. Prejemki:

- ad 4. Inkaso od članarin članov DAL v tekočem 1, 1963. Mesečna
članarina zn posameznega elana je znašala loo,- dinarjev

- ad 9 ,lo,ll,12,13,2o,21,23,in 24 eo prikazani prejemki za organi¬
zacijo in finančno obračunavanje odn. poslovanje natečajev, ki jih
Je organiziralo DAL.

- ad 16. Dotacija od Sveta za kulturo in prosveto za razstavo "Ljub¬
ljana gradi", ki se je prikazovala v Grazu in nato tudi v Ljubljani.

II, Izdatki;

- ad 3.in 5. Iz teh postavk so bili izplačani honorarji za priložnost¬
no delo, dohodnina in avtorski davek od avtorskih pravic.

- ad 4. Ta postavka izkazuje odvod članarin DAL-a reviji "A" Zvezi
arhitektov Slovenije in vrnitev vnaprej vplačane članarine arh. Suliču,

- ad 6,7,8 Plačani stroški za telefon, poštne storitve odn. izdatke
in stroški za pisarniški material.

- ad 9,lo,ll,12,13,2o,21 in 23 so prjkazani izdatki pri organizaciji
natečajev, ki jih je organiziralo DAL

- ’d 14. Stroški bančnega poslovanja z NB pod tek.rač. 6oo-14-6o3- 191.

- ad 15. Izplačani potni stroški osebju DAL in potni stroški članom
UO Dal na službenih potovanjih.

- ad 16. Izdatki za organizacijo in izvedbo razstave "Ljubljana gradi".

- ad 17. Izdatki za okrožnice in bilten, ki jih pošilja DAL svojim članom.

- ad 18. Izdatki za predavanja "lo minut z arhitekti", ki jih je orga¬
niziralo DAL.

- ad 19. Ta konto izkazuje razne izdatke v zvezi s nepredvidenimi do¬
godki /osmrtnice, venci, reprezentanca itd./

Bilanca  per  16. XII. 1964

135

136

Obrazložitev

k poročilu blagajnika o finančnem poslovanju Društva arhitektov
Ljubljane od 1.1. do 16.XI.1964

I. Prejemki:

- ad 4. Izkazana postavka plačanih članarin do 16.XI.1964. V tej
postavki niso vštete članarine za 4. tromesečje in članarine izven-
1julijanskih članov, ki so že prejeli položnice in jih bodo nakaza¬
li po pošti. Mesečna članarina za posameznega člana znaša 2oo,-

- ad 9,15,16,17,18,19,25,28 Te postavke izkazujejo prejemke od in¬
vestitorjev in udeležencev Aavcija za podloge/ za organizacijo na¬
tečajev Društva arh. Ljubljane in tozadevno finančno poslovanje.

- ad 29. Rezervni sklad saldo izkazuje prenos salda iz prejšnjega
leta.

II. Izdatki:

- ad 3,5,23 Postavke, ki izkazujejo plačilo honorarjev uslužben¬
cem in ostalim dohodnino, avtorski davek in prispevek za obnovo
Skopja.

- ad 6,7,8,21 Izdatki za telefon, poštne stroške, pisarniški ma¬
terial in najemnina pisarniških prostorov.

- ad lo,ll Bančni stroški in potni stroški uslužbenca.

- ad 12. Delni stroški za Arhitektov bilten št. 1-2/64, ki jih
financira DAL iz dohodkov od natečajev /del stroškov je nosil ZAS/

- ad 14. Ta konto izkazuje razne izdatke v zvezi z nepredvidenimi
dohodki. Iz tega konta je trenutno založilo Društvo arhitektov
Ljubljane 365.64o,- za Plečnikovo razstavo, ki jo bo organizirala
in priredila ZAS v 1. 1965, ker druge polovice sredstev v ta namen
iz Sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti ZAS še ni prejela,
račune pa je že morala poravnati.

- ad 24,26 Stroški za nabavo raznih strokovnih revij in časopisov.

- Izdatki v zvezi z obiski domačih /iz drugih republik/ in inozem¬
skih arhitektov in delegacij, ter izdatki za družabno prireditev v
Slonu.

- ad 27 Ta postavka izkazuje Izdatek za nabavo magnetofona GRUNDIRG,
ki ga je DAL nabavilo v maju t.l.

- ad 3o To so prenosi postavk od natečajev, ki se niso zaključili
v poslovnem letu 1963 in so se nadaljevali v 1. 1964.

- ad 9,15,16,17,18,19 in 28. Izdatki pri organizaciji natečajev.

Natečaji

137

*

Natečaj za trgovinski center v Velenju

- Občinski ljudski odbor Velenje želi izpolniti sedanjo ureditev glav¬
nega dela Velenja. Preureditev naj bi bolj povezala obstoječe objekte
in določila perspektivni program za razvoj naselja. Osnovni plan pred¬
videva, da bo naselje razdeljeno na oztji center in na pet sosesk s

ca 53oo prebivalci. Današnje jedro novega Velenja obsega ca 2ooo pre¬
bivalcev. K tej številki naj bi prišteli še dodatno število prebival¬
cev iz stanovanjskih blokov, ki jih bodo v centru še dogradili. Porast
prebivalstva je skupščino občine Velenje pripeljal do spoznanja, da
bo nujno v prihodnosti zgraditi dovoljno število trgovin za osnovne
preskrbe. Kot izhodišče za določitev trgovinskih površin so vzeli
število prebivalcev, pri čemer je v končni fazi predvideno za ožjo
gravitacijo 30.000 prebivalcev in za širšo gravitacijo 60.000 prebi¬
valcev. Za naselje bi bil potreben trgovinski center, ki naj bo ure¬
jen tako, da bo dajal občutek intimnosti in obenem tudi živahnosti.
Upošteva naj se skratka merilo človeka. To bi dosegli predvsem z us¬
klajenimi proporci projektov in z oblikovanjem trgovinskih pročelij
in izložb. Vse, kar je v višini očesa, naj bi bilo urejeno tako, da
bi bilo za kupca privlačno. Središče trgovinskega centra naj bi bi¬
la velika blagovnica, specializirane trgovine pa naj bi bile razpo¬
rejene tako, da bi tvorile trgovske ulice in intimne trge. Center naj
bi imel veliko zelenic, ploščadi s klopmi za počitek in z atraktivni¬
mi elementi. Pešec-kupeo naj bi bil povsem varen pred motornimi vozi¬
li, zato mora biti ve3 prostor nakupovalnega področja namenjen le
pešcu. Oskrbovanje trgovin mora biti ločeno od poti za pešce.

- Natečaj je bil razpisan s sodelovanjem Društva arhitektov Ljubljane
1.4.1964 in je bil zveznega značaja. Rok za oddajo natečajnih elaboratov
je bil 30.6.1964.

- Razpis je temeljil na ustaljenih pravilih Zveze arhitektov Jugoslavije.
Udeleženci natečaja so morali odgovoriti na dvoje glavnih vprašanj: na
vprašanje trgovinskega centra z objekti, koncentriranega na ožje nate¬
čajno področje, in na vprašanje povezave trgovinskega centra z obstoje¬
čim družbenim centrom (širše natečajno področje) v oblikovno in vse¬
binsko zaključeno središče Velenja. S tem v zvezi je razpisovalec
pričakoval od natečajnikov vr3to pobud vsebinskega in oblikovnega
značaja, ki naj bi bile usklajene z obstoječo urbanistično zasnovo.

- Upoštevati so morali obstoječe cestno omrežje. Rešiti je bilo treba
problem parkiranja in garažiranja za področje vsega centra. Rušiti in

138

prezidavati objekte ni bilo dovoljeno. Trgovinske in obstoječe poslov¬
ne prostore je bilo treba programsko vključiti v novi trgovinski cen¬
ter. Možne so bile le spremembe namembnosti, če za to ne bi bili potreb¬
ni večji posegi.

Program:.

Program trgovinskega centra v Velenju je obsegal: splošne zahteve, iz¬
hodišča, program trgovin (sedanje stanje, bodoče stanje - prehrambene
in neprehrambene trgovine, velike enote in lokali za storitve, faze
izgradnje (tri faze), priporočila in osnove, splošna načela ureditve
trgovin in urbanistična načela o ureditvi centra.

Izid:

Ocenjevalna komisija se je sestala na osmih sejah. Na razpis je prispe¬
lo 34  natečajnih elaboratov. Na osnovi poročila, ki ga je predložil od¬
delek za gospodarstvo občine Velenje, je komisija ugotovila, da so bili
vsi tečajni elaborati oddani v roku in da so ustrezali pogojem razpisa,
razen elaborat "Bazar", Ocenjevalno komisijo so na predlog Društva ar¬
hitektov Ljubljane sestavljali: Nesti Žgank (direktor RL Velenje), Mi¬
ha Krofi (direktor trgovskega podjetja "Bazen"), arhitekti Drago Umek,
Uglješa Bogunovič, Milan Mihelič, Oton Jugovec, Stane Kovič, Svetozar
Križaj, Ivan Kocmut in namestniki Slobodan Janjič, Marjan Bohinec in
Peter Ocvirk.

Kriteriji za ocenjevanje natečajnih elaboratov so bili: prostorsko ob¬
likovanje širšega urbanističnega vidika; promet, statični in dinamični;
preskrbovanje trgovinskih objektov; funkcionalnost celotne zazidave v
širšem smislu; funkcionalnost posameznih objektov trgovinskega centra;
oblikovanje; oblikovanje konstrukcije posameznih objektov in izvedlji¬
vost, faznost izgradnje trgovinskega centra.

Na zaključni seji 15.7,1964 je ocenjevalna komisija razdelila nagrade:
Prvo.nagrado  2,000.000 dinarjev je prejel projekt "U r -
b e m" avtorjev: Janeza Aljančiča, Marjana Bežana, Nives Starc in Mi¬
lana Štruklja.

Natečajni elaborat rešuje urbanistični koncept Velenja v celoti. Da¬
je zanimive pobude k reševanju urbanistične problematike mesta. Za
izhodišči sta mu upravnokulturni in trgovinski center. Za vzhodno in
zahodno področje obeh centrov predlaga stanovanjske soseske s sredi¬
šči, ki so med seboj povezana in obenem na upravnokulturni in trgo¬
vinski center. - Heterogeno zazidavo upravnokultumega centra in
predlagani kompleks za trgovinski center oblikuje enotno in tako

Maketa prvonagrajenega in drugonagraj enega projekta

ustvari prostorsko enovitost in kontinuiteto. Trgovinski center or¬
gansko vključuje v obstoječo zazidavo ter jo obogati z novimi pro¬
storskimi kvalitetami. - Zahtevani program še obogati, ga analitično
smiselno grupira ob promenadni aleji (nočno življenje) in trgovski
ulici. Tu ustvarja zanimive prostorske ambiente in grupacije. Naku¬
povalcu nudi privlačno atmosfero in vizualno ugodje. Blagovnica in
samopostrežba sta rešeni cisto in funkcionalno ugodno, prav tako

skladišča v suterenu in interni promet blaga. Obstoječe lokale ak¬
tivira z dodajanjem trgovinskih prostorov. Merilo vseh obstoječin
oojektov podreja obstoječam okolju, posebno ugodno s terasastim
dviganjem blagovnice in samopostrežbe.

Drugo nagrado  1 ,500.000 din je prejel projekt "P 1  a z h
avtorjev: Lidije Podbregar-Vasle in Marka Mušiča.

Projekt ne obravnava natečajnega kompleksa širših vidikov, čeprav
vključuje upravnokulturni center (z manj uspešnimi intervencijami).
Predlagano regionalno skladišče ned tranzitno in preskrbovalno ce¬
sto je dobra sugestija za investitorje. - Osnovna komunikacijska
shema centra z ortogonalnima cestama je za pešca ugodno rešena in
programsko kvalitetno obdelana: Promenada (avtobusni terminal, ba¬
zar, samopostrežba, smiselna grupacija luksuznih lokalov, nočno
"ivljenje), trgovska cesta z lopo oblikovano plažo. - Projekt od¬
likuje oblikovno funkcionalni način širjenja obstoječih trgovinskih
površin v nove. - V 3 top iz upravnokultumega centra v trgovinski
center je vsebinsko in oblikovno zanimiv. - beverni del trgovske
ulice je oblikovan konvencionalno, problematična je masa blagovnice
glede na blok 42 . - Blagovnica, samopostrežba ter ostali trgovin¬
ski lokali so funkcionalno dokaj čisto rešeni, razen šibko navpično
preskrbovanje. Imajo jasno konstrukcijsko zasnovo in ugodno rešeno
podzemlje.

Tretjo  n a g r a d' o 700.000 din je prejel projekt " 3 ol 24 "
avtorjev Nade in Branica Vasilijeviča in Milana Markoviča.

Pri reševanju naloge so projekt omejuje v glavnem na ožje natečajno
področje, v celoti pa upošteva prometno mre o. - Avtor pravilno ugo¬
tavlja in uspešno povezuje glavne smeri peš prometa od avtobusne
postaje proti severu in v smeri vzhod-zahod s posegom v upravnokul¬
turni center. - Izhajajoč iz nepretenciozne rešitve vključevanja
novih arhitektonskih elementov v oostoječe okolje pravilno upošteva
bistvene odnose mas in površin. Pri tem ustvarja zaščitene komunika¬
cije pešcev ter zanimive prostorske kontraste. - Zavestno obdeluje
programsko zaporedje in ga poudarja s formiranjem namenskih trgov
in ulic. To je posebej ugodno za orientacijo potrošnika in faznost
gradnje. - Razsešna zazidava ustvarja nesorazmerje med zazidanimi
in prostimi površinami. - Funkcionalna rešitev trgovinskega komplek-

Trije tretjenagrajeni projekti:"3ol2 1 f l , "Gobe", " Prostor" _


142

sa jo ustrezna. Preskrbovanje pod terenom z združenim uvozom in iz¬
vozom je zadovoljivo, vendar je manipulacijski prostor predimenzioni¬
ran. - Predlog za novo stolpnico, ki zaključuje s severa pocfaljšek
trgovinskega centra, je v takšni obliki nesprejemljiv in ruši ure¬
jenost obstoječe stanovanjske cone.

-Tretjo nagrado  Too.ooo din je prejel projekt "G o b e"
avtorjev: Žive Baraga-Moškon in Dušana Moškona.

- Projekt upo: teva obstoječo prometno mrežo, ugotovi in dosledno obde¬
la glavne peš smeri, kale or tudi povezavo med upravnokultumim in i

trgovinskim centrom, v čemer ustvarja slikovite in atraktivne ar-
hitektnoske momente. - Skladno in nevsiljivo obdela vključitev pro¬
grama v obstoječe okolje. - Pri uporabi enotnega konstrukcijskega
sistema uspešno oblikuje nastale prostorske elemente, pri čemer u-
posteva tudi poglede iz okoliških stanovanj. - Izbira enotnega kon¬
strukcijskega principa gob je kljub ugodni funkcionalni zasnovi tr¬
govinskega centra privedla do shematskega oblikovanja prostorov in
določeno togost pri ureditvi posameznih trgovinskih površin. - Pre¬
skrbovanje trgovin jo rešeno pretežno v podzemlju. - Izven natečaj¬
nega območja predlaga projekt dodatne garaže pod terenom. - Posegi
v upravnokulturnem centru so plašni in ne dovolj prepričljivi: drobni,
nizki elementi, ki obrobljajo trg, zmanjšujejo vrednost obstoječih
objektov, prav tako predlagani visoki zazidavi z novo upravo RLV in
KKK.

-Tretjo nagrado  700.000 din je prejel projekt "Pro¬
stor"  avtorjev: Marjana Uršiča in Mirka Kajzolja.

- Projekt no daje novih pobud v širši mestni problematiki in se ome¬
juje na obdelavo bistvenih programskih zahtev. Prostorsko funkcional¬
na obdelava je kljub doslednosti fragmentarna, posebno v povezavi
med drušbenokultumim in trgovinskim centrom. - Projekt odlikuje
j i in » prostorska zasnova: vključitev novih objektov v obstoječo za¬
zidavo je uspešna kakor tudi oblikovanje novo nastalih prostorov. -

v

členitev in zaporedje prostorov po svojem namenu in funkciji omo¬
gočat.?. dobro obdelavo posameznih programskih zahtev kakor tudi ur¬
banisti nih kvalitet. - Dobra je razmejitev med peš in voznim pro¬
metom, parkirnimi prostori in proskrbovanjem trgovinskega centra. -
Obravnava ožjega trgovinskega centra, izvedena v ločenih enotah,
združenih po namembnosti, omogoča jasno funkcionalno in konstruk¬
cijsko obdelavo samih objektov kakor tudi prednosti pri etapni gradnji.

-Odkup : 500.000  din je prejel projekt "lo 3 ol" avtorjev: dr.

Branka Maksimoviča, Aleksandra Ocokijiča, Velizarja Radoviča, Alek¬
sandra Zaljevskega in Vlodimira Petkoviča.

-OdkUp  500.000  din je prejel projekt "21212  " avtorjev:

Leonida Lenarčiča, Milosava Mitiča in Mihajla Canaka.

-Odkup  400.000  din je prejel projekt "17939"  avtorja Pav¬
la Gdstla.

Izid internega natečaja za Pedagoško
akademijo v Ljubljani

- Društvo arhitektov Ljubljane je na pobudo Pedagoške adademije v
Ljubljani organiziralo interni .anonimni natečaj za projekt nove
Pedagoške akademije. Lokacija šole naj bi bila med Gorupovo, Dobri-
lovo in Kolezijsko ulico. K sodelovanju na natečaj je povabila pet
projektantov, ki se že več let ukvarjajo s projektiranjem šolskih
objektov.

~ Komisija je po individualnih in skupnih študijah na zadnji seji dne
26. novembra 1964 ugotovila, da je najbolj uspel projekt s šifro
"Atena" avtorjev: Branka Kocmuta in Marka Hočevarja. Komisija je za¬
to priporočila investitorju, da poveri izvedbo projektantske naloge
tema dvema projektantoma.

- V prihodnji številki Arhitektovega biltena bomo objavili izid nate¬
čaja s fotografijami maket, tlorise, karakteristične prereze in oce¬
no natečajne komisije.

Razpisi nateč ajev

Razstava jugoslovanskega plakata v
državah vzhodne Evrope

Na osnovi mednarodne pogodbe o kulturnem sodelovanju s Sovjetsko
zvezo, Rumunijo in Bolgarijo, pripravlja komisija za kulturne zveze
z inozemstvom ZIS in Zveze likovnih umetnikov uporabne umetnosti Ju¬
goslavije razstavo jugoslovanskega plakata v teh državah vzhodne
Evrope. Razstave bodo organizirane v prvi polovici leta 1965.

- Organizatorja želita z razstavo prikazati umetniško in tehnično vred-

nost jugoslovanskih plakatov, ki so bili zasnovani pri nas v zadnjih
letih. Zveza likovnih umetnikov uporabne umetnosti Jugoslavije je za¬
upala tehnične priprave za razstavo Združenju likovnih umetnikov upo¬
rabne umetnosti Bo3ne in Hercegovine; ta je sprejela nalogo zbrati
najbolj uspele plakate iz vse države kot tudi organizirati delo ži¬
rije, ki bo dokončno izbrala plakate. Združenje bo preskrbelo tudi
opremo in uredilo razstavo. Organizator ne postavlja pogojev, ki bi
omejevali plakate po temi, pač pa morajo biti vsi plakati izdelani
v eni izmed tiskarskih tehnik.

Zadnji rok za oddajo plakatov je 2 o. december 1964 . .Plakate jq treba
poslati v originalni izvedbi, nekaširane in nepoškodovane na naslov:
Zadruga "LIK", Ulica JNA 44 , Sarajevo. Končno izbiro prispelih plaka¬
tov bo opravila žirija Zveze likovnih umetnikov uporabne umetnosti
Jugoslavije /Slovenijo zastopa arh. Grega Košak/.

Delo komisije bo objavljeno do 3 o. decembra 1964 .

Javni republiški natečaj za urbani¬
stično projektno rešitev soseske S -7
i n S-8 ob Titovi oesti v Ljubljani

Razpisuje Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad v sodelovanju z Društvom
arhitektov Ljubljane.

1 . Natečaj je javen in anonimen. Pravico do udeležbe imajo vsi strokov¬
njaki ali skupino s stalnim bivališčem na področju GRS.

2 . Nagrade: 1 . nagrada 2 ,ooo.ooo,- din

Odškodnina za nenagrajene vendar kvalitetne elaborate bo po presoji
natečajne komisije izplačana do 2 oo.ooo,- din iz skupnega fonda

1,000.000.- din.

Nagrade in odškodnine bodo izplačane v neto zneskih najkasneje v 3 o
dneh po objavi rezultatov v dnevnem časopisju.

2. nagrada

3. nagrada

4. nagrada

5 . nagrada

6. nagrada

1,600.000.- din

1 ,200.000.- din

900.000. - din

700.000. - din

500.000. - din

nadaljevanje na l*+8 strani

|—^ 8 -'


Novo

z

a r h i t

e k t o v e

mize

fe**....

*v>--

isr ■

VETRNIH, k  VHOD

VESTimil ... ...
SP«E jRMMiCA .. ...

CAtJOEKOKA OSEBJA
OSEBNA PKH.ON TAMifV-C

; vsi tLaiu so a r\’c  Plo«ic
VSf PRObORl Ik  IHNUUC')J, ',Uj V OPA^HEM MK* Iti

I VOHALE V HALI SLE) I/ bETA]L0 Ulll>TIH ŠT «.10.21 ll

fci&sižU

f'

Em

OB jim  FIZIKI

_ f

-c a»u

k™.<«  ■y- <

148

Nuklearni institut v Podgorici

- Nuklearni institut - Jožef Stefan - v Podgorici, v gradnji od poletja
1963. Obratovanje reaktorja s pogonskim objektom bo predvidoma pomla¬
di 1965 , celotnega instituta pa tudi v istem letu. Objektu reaktorja
in pogona se priključujejo še zgradbe laboratorijev reaktorske fizi¬
ke in kemije, tem študijskim eksperimentalnim objektom služijo ener¬
getski: kotlarna s transformatorsko postajo ter vodni stolp. Celotni
kompleks je vezan na novo Zasavsko cesto v bližini vasi Podgorica.
Orientacija objektov je sever (laborat.) - jug (kabineti). Za vse
zgradbe so značilnosti: fleksibilnost, instalacije v nadstropnih
prostorih, armiranobetonske konstrukcije, lahko trajni materiali.

- Glavni objekti so postavljeni na naravno stopnico višine 2.5 m, ta
prelom pa poteka skozi reaktorsko dvorano. Zato ima klet funkcional¬
no ugodno povezavo z objektom kemije, pritličje pa z objektom fizike.

- V gradnji so vsi objekti razen kemije.

Oton Jugovec

3. žirija:

predsednik: 1. Milan Mihelič, dipl. ing. arch. (DAL)
nam.pred3.: 2. Janez Vinkler, podpredsednik ObLO Bežigrad
elani: 3. Ilija Arnautovič, dipl. ing.arch. (DAL)

4. Bojan Bambič, tehn.vodja Sklada ObS Bežigrad

5. Janez Lajovic, dipl. ing. arch. (DAL)

6. Božo Jusina. načelnik odd,za kom. zadeve ObS Bežigrad

7. Stane Kovič, dipl. ing. arch. (DAL)

8. Oskar Obersnel, direktor KB Bežigrad(investitor)

9. Janez Vovk, dipl. ing. arch. (DAL)

namestnik: lo. Homan Zaletel, dipl. ing.arch. (DAL)
poročevalec: Janez Berdajs, dipl.ing.arch. (DAL)

4. Podloge za natečaj dobijo interesenti od 3. decembra 1964 do
3. januarja 1965 pri Društvu arhitektov Ljubljane, Ljublj-a,
irjavčeva 15/1 proti kavciji din 5 . 000 .-

- Rok za oddajo natečajnih elaboratov je 19. marec 1965 do 12

ure na Društvu arhitektov Ljubljane, Ljubljana, Erjavčeva c. 15/1,
soba 9. Za oddajo elaboratov po pošti velja datum in ura poštnega
iga s tem, da odpošiljatelj istočasno telegrafsko obvesti Društvo
arhitektov Ljubljane.

EAGG-, odd. za arhitekturo: stanje, december 1964

Vsa področja človekovega delovanja se razvijajo z izredno
naglico. Hitri razvoj še pospešuje želja po napredku, od¬
lična komunikacijska sredstva, nova spoznanja in študij
metode dela. Problematika vsake posamezne veje znanosti
ali umetnosti je postala tako kompleksna, da je za dober
rezultat potreben team strokovnjakov različnih, a medse¬
bojno zainteres iranih področij.

Eno najbolj vitalnih in naglo razvijajočih se področij
človekovega dela je gotovo vprašanje urejanja okolja, ki
vsebuje pisan mozaik problemov od industrijskega obliko¬
vanja, preko arhitekture do urbanizma,

Kot povsod drugje, smo tudi pri nas priče velike dinami¬
ke razvoja družbe, njenih dosežkov in hotenj, le pomemb¬
no področje - šolstvo-zaostaja za časom.

Kot študente arhitekture nas zanima predvsem vzgoja ar¬
hitektov. Kljub temu, da nekatere šole v najrazvitejših
državah zahodne Evrope (Švedska, Danska, Švica, Zah. Nem¬
čija...) korenito spreminjajo svoje učne načrte, pa ve¬
čina še vedno vztraja na zastarelih in neživljenjskih
programih izpred šestdesetih let. Zdi se, da vodstva teh
šol negirajo razvoj, ker dopuščajo, da mladi ljudje od¬
hajajo iz šol nepripravljeni v okolje, ki zahteva od njih
napredno mišljenje in strokovno kvaliteto.

Naš odd. za arhitekturo je primer take zastarele šole. Iz
leta v leto postaja slabša in bolj okostenela ustanova.

Visoka_ šola za arhitekturo,  ustanova, poklicana za vzgojo
arhitektov, bodočih strokovnjakov, intelektualcev, kreativ-
oev, inž'emir jev in zastopnikov kulturne družbe, ziblje
svoje bolehne razmere, se vtaplja v drobnjakarstvo, kuje
predmetnike zaradi predmetnikov in ihtavo zapira pot vsa¬
kršni napredni misli.

Študentje, smo zainteresirani za vsebinsko  reformo študija,
saj je to edina pot, da preidemo od sedaj zelo nizkega

2

strokovnega povprečja na višje. Čeprav jo to tema že ne¬
kajletnih razprav Z8J na oddelku za arhitekturo, pa zade¬
vajo naši predlogi na zaprta vrata.

Denar staršev, družhe in večkrat študentov samih je sla¬
bo naložen, če šola ne daje kvalitetno izobraženega stro¬
kovnega kadra, Ali po vsem tem družbe šola in njene samo¬
všečne razmere prav nič no zanimajo? Čas je še preveč zrel
za korenito spremembo šolel

Priznati je treba osnovno vlogo vzgoji projektiranja, ki
je zanemarjena, Kako naj postanemo arhitekti, če je os¬
novni problem odrinjen in če šola ne omogoči sodobne me¬
tode dola?  Namesto, da bi bile potrebne veje inženirskih
in-likovnih področij funkcionalno vezane na osnovno -
kompozicijo » projektiranje,  'pa je tako kompleksna inžeu
nirska kot projektantska problematika razdrobljena po ne¬
smiselnem receptu na predmete, ki imajo kaj malo opravi¬
ti z vzgojo novih arhitektov. Spodbud za sodobno kreira¬
nje v arhitekturi in za pravilen odnos do splošnih in li-
kovno-estetskih problemov v sedanjem študijskem programu
sploh ni!

Namesto, da bi se študent že prvo leto spravil k pravemu
delu, ga šola od ure do ure vleče za nos. Ko pride po dveh
letih do svoje mize in dolgo pričakovanega projektiranja,
je že pozabil na vse priročno znanje statike, materialov
itd,, saj to ni bilo nikoli funkcionalno vezano na prob¬
lem arhitekture. Torej, znanje o sredstvih za uresniče¬
vanje .projektantove ideja je že skoraj pozabil, delovne
metode nima-, o industrijskem oblikovanju, arhitekturi,
urbanizmu - skratka, o problemu urejarujaaokolja nima poj¬
ma, Ostali sta le še' dve leti, V  tako kratkem Času pa še
nihče ni postal arhitekt - projektant, pa tudi naša šola
ne dela čudežev. Za nameček se tudi v zadnjih dveh letih
projektantska problematika po sili razmer deli na nepo¬
vezan predmetnik, ki onemogoča projektantsko delo v stu¬
diu, ki je takemu delu namenjen. Študentu ostane še leto
in dan, vsi so ga' že siti, najbolj pa sam sebe in svoje
zaslepljenosti. Zadnji čas jo, da diplomira. Dobi papir,
na katerem črno na belem piše, da je arhitekt, življenje ——
pa mu obrne hrbet in dokaže, da je nesposoben projektant,
zrel za tehničnega risarja,

Ali je vredno sedeti na šoli za arhitekturo Sidri leta, p
potem pa spoznati, da si zanič? Zapravili smo Čas in de-

- 3  -

nar, toda to ni najbolj bolečo« Mladi človek ni postal
arhitekt - projektant, nima zrele oblikovalske, inže¬
nirske in intelektualne misli in, končno, smeri nadalj¬
njega razvoja so medle!

Imeli smo reforme! Bile so administrativne, neživljenj¬
ske in položaja do danes niso izboljšale.

Danes smo pred "novim" predlogom študijskega načrta, ki
ga je pasivno sprejela oddelčna uprava. Učni načrt je
istoveten z načrtom ki je veljal pred petimi leti, le
da bolno stanje še utrjuje|

Brezsmiselno povečuje število predmetov in ur.

Novi kot stari predmeti nimajo programske utemeljitve.

Kompleksna projektantska problematika je razdrobljena
po predmetih.

Inženirski del študija je nakopičen v prvih dveh letih
in nima funkcionalne povezave z osnovnim problemom - pro¬
jektiranjem.

Program ne predvideva sodobne likovne vzgoje.

Statut fakultete določa studio kot osnovno pedagoško eno¬
to, učni načrt pa že sedaj prekratki Čas projektiranja v
studiu krajša na pol leta in avtor pravi temu "mojstrovka"!

Morda je pozabil, da živimo v času nove industrijske revo¬
lucije in da arhitekt ni mojster, ampak človek visoko kul¬
turne oblikovalske in inženirske misli.

Da, imeli smo reformo. Bila je B smer! Pokopali so jo,
češ da je zanič. Danes listamo po sodobnih tujih revijah
za grafiko, oblikovanje, arhitekturo in urbanizem, beremo
in vidimo rezultate sodobne metode in arhitektov in se
spominjamo edine razstave po letu življenja te smeri. Zgro¬
zimo se! Bili so slepi, da niso opazili, da je bila to re¬
forma! Prednost je bila dana projektantski problematiki,
nakazala je smernice za aplikacije inženirskih in likovnih

- 4 -

področij na arhitekturo, prihajali so strokovnjaki iz
prakse.... toda pustimo to! 0 B smeri govoriti je prepo¬
vedano !

Končni sklepi študijske grupe in odbora združenja ZŠJ
na odd, za arhitekturo PAG-G, ki naj služijo kot pred¬
logi za delo pri pripravi novega, sodobnega študijskega
programa:

l/ Predlog oddelka-za "novo" reformo v celoti odklanja¬
mo, ker je neživljenjski in pod vtisom razmer na od-
d elku!

*

2/ Osnuje naj se team arhitektov - projektantov, ki bo
izven šole pripravil nov študijski program. Vodilo
pri izbiri članov je predvsem strokovna kvaliteta!

ad 2) K sodelovanju naj bodo  pritegnjeni tudi štu¬
denti arhitekture,

3/ Hrbtenica pri organiziranju študijskega programa je
kompozicija - projektiranje. Ta se začne v dogovor¬
jeni obliki in teži s prvim letom in veže nase dve
večji skupini aplikativnih predmetov:
skupina a) konstrukcija: predmeti inženirskega znača-

ja

skupina b) likovna vzgoja: likovna problematika.

Obe skupini sta podrejeni potrebam in zahtevam ar¬
hitektov, ter funkcionalno vezani na osnovni pro¬
blem arhitekture - kompozicijo.

4/ Po izkristaliziranju bistvenega programa dela in os¬
novnih načel povabi team k sodelovanju strokovnjake
vseh zainteresiranih področij: statiko,-konstrukt er--
je, tehnologe, sociologe, ekonomiste. 0 ».

5/ Sistem šolanja mora biti elastičen, dopuščati mora
spremembe, ki jih narekuje razvoj,

6/ Uvedba tečajev za snov, ki je v taki obliki najbolj
primerna in učinkovita: tečaj barvne teorije, tečaj

modularne koordinacije.,,.

8/ Delo v manjših, skupinah se je izkazalo kot najuspeš¬
nejše, Studii kot oblika takega dela se morajo or¬
ganizirati po okvirnih enotnih načelih.

8/ Uvedba III. stopnje s specializacija posameznih voj
projektantske problematike.

lo/ Osnovanje Fakultete za arhitekturo, ker je sedanji
administrativni položaj oddelka v okviru PAGU neus¬
pešen in razvoju šole za arhitekturo ne koristi.

Pričujoči sestavek je spodbuda za javno diskusijo o
problemih šolanja arhitektov.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 252 5591964

997340804  4  COBISS