St. XI Leto XXVII 17. 6. 1977 Celje - skladišče D-Per ■2,4,1877 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Na osnovi Zakona o referendumu Ur. list SRS, št. 29, člen 3. in 463. čiena ZZD ter 61. in 62. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO EMO, DS delovne organizacije na svoji seji dne, 13. 6. 1977 po predhodnih odločitvah na DS TOZD razpisuje REFEREHDUM 28.6.1977 od 6.-16. ure o izstopu delovne organizacije EMO iz sestavljene organizacije združenega dela »ISKRA«. Celje, dne 13. 6.1977 Predsednik DS DO EMO Bizjak Pavla, I. r. IZSTOP IZ ZP ISKRA 2e dalj časa se vrše priprave za izstop iz ZP Iskra. Te priprave so v zaključni fazi, o izstopu pa bodo odločali delavci v TOZD EMO z referendumom. Objavljamo utemeljitev izstopa, ki jo je napisal glavni direktor EMO dipl. inž. Miro Jančigaj. V mesecu novembru leta 1972 smo se z referendumom odločili za pristop v sestavljeno organizacijo združenega dela — Združeno podjetje Iskra z namenom u-sklajevanja proizvodnih programov, specializacije proizvodnje in delitve dela, organizacije skupnih služb ob koncentraciji finančnih in materialnih sredstev ter fizičnega in umskega dela v cilju doseganja večje gospodarske učinkovitosti in uvajanje sodobne tehnologije. Za dosego teh ciljev so bili vloženi napori vseh dejavnikov tako samoupravnih organov, družbenopolitičnih organov kot vodstva. Na skupnem sestanku predstavnikov SOZD Iskra in OZD EMO je bilo soglasno ugotovljeno, da združitev EMO z Iskro iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bila uresničena. Osnovni razlog je iskati v različnih razvojnih usmeritvah, zaradi česar ni prišlo do programsko -proizvodnih zbližanj med EMO in ostalimi delovnimi organizacijami v SOZD Iskra. Že v času oblikovanja srednjeročnih razvojnih konceptov, še posebej pa ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980 se je poglobila različna razvojna usme- ritev in se je dokončno izoblikovalo stališče, da je mesto EMO v povezovanju s sorodnimi organizacijami združenega dela kovinsko predelovalnega kompleksa. Zaradi tega TOZD, združene v OZD EMO samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980 niso podpisale, ker je razvoj SOZD Iskra usmerjen predvsem v profesionalno elektroniko in ne vključuje razvojnih usmeritev DO EMO. Navedeni u-smeritvi SOZD Iskra se prilagajajo tudi strokovne službe v okviru skupnih služb, Inštitut za produktivnost in metodologijo in programi dela in uporabe sredstev posameznih skladov, ki se združujejo za uveljavitev razvojnih usmeritev SOZD Iskra (Znanstveno raziskovalni sklad, združena sredstva za marketing dejavnost, združena sredstva za osvajanje tujih tržišč in združena sredstva za splošno tehnično dejavnost). Za te dejavnosti smo združevali precejšnja sredstva, nismo pa imeli večjih koristi zaradi že navedenih usmeritev v profesionalno elektroniko. Zaradi programske nepovezanosti tudi ni medsebojnih ekonomskih interesov med DO EMO Nadaljevanje na 2. strani Andrej Marinc na obisku v EMO Dne 31. maja je obiskal Celje predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc v spremstvu članov izvršnega sveta Danice Bresjanac, Antona Fazarinca in Borisa Mikuša. Razgovor s predstavniki celjske občine se je nanašal na družbenoekonomski položaj občine, predvsem pa na nekatere probleme gospodarske neuspešnosti v preteklih letih ter na načrtno preosnovo in novo pot celjskega gospodarstva. Lanskoletni gospodarski rezultati v celjski občini niso bili dobri, rezultati gospo-darejnja v letošnjem prvem četrtletju pa so mnogo ugodnejši, čeprav je še vedno mnogo težav v nekaterih panogah celjske industrije. Andrej Marinc je med razgovori opozoril, da je treba vztrajati na začrtani poti v kovinskopredelovalni industriji, tako da bi še letos nastal v Celju velik kovinskopredelovalni kompleks. V razgovorih z našimi predstavniki je predsednik izvršnega sveta menil, da so naši razvojni programi realni, smeli in povsem sodeč dobri. Predsednik IS SR Slovenije Andrej Marinc med pogovorom z našimi vodilnimi delavci Predsednik IS SR Slovenije si je ogledal proizvodnjo v TOZD Tovarna radiatorjev in se zanimal za gospodarske probleme te TOZD. V spremstvu predsednice delavskega sveta OZD EMO Pavle Bizjak si je Andrej Marinc, predsednik IS Slovenije, ogledal skladišče polizdelkov ter druge obrate v posameznih TOZD. --------------------------Sina Razgibana dejavnost PO O številnih sejah in sklepih poslovnega odbora EMO smo naše bralce sproti seznanjali. Tudi na zadnji seji v začetku junija je poslovni odbor obravnaval važna gospodarska vprašanja in sprejel sklepe, ki jih objavljamo. Dopolnitev poročila tov. Marjana Piliha, direktorja SM na osnovi 2. sklepa 35. redne seje PO dne 19. 5. 1977 in sklepom 26. redne seje dne 26. 5. 1977 PO vzame v vednost in priporoča vsem sodelavcem v zunanji trgovini SM, da se vse akcije, ki so v poročilu nakazane, dosledno izvršijo. PO vzame na znanje izpopolnjeno poročilo tov. Petra VIDENŠKA — poslovnica prodaje za TOZD Posodo na osnovi zadolžitve na 35. in 36. redni seji PO. Na PO se je postavilo vprašanje, kaj je z aktivizacijo kapacitet za izdelavo kopalnih kadi, ki so prenešene iz TOZD Kruševac in bi že morale proizvajati in prinašati dohodek TOZD Posodi. Po zadolžuje vodstvo TOZD Posode, SSTS in sektor vzdrževanja, da do naslednje seje PO, ki bo 9. 6. pripravijo kompletno poročilo v zvezi z usposobitvijo kapacitet za proizvodnjo kopalnih kadi, o vzrokih zakaj to še ni narejeno in do kdaj bo narejeno. FRS mora ugotoviti, koliko je manjši dohodek tozda zaradi nepravočasno instalirane kapacitete (peči za žganje) in koliko se še predvideva izpad dohodka do vključitve kapacitet. Pri obravnavi realizacije plana proizvodnje in odpreme za mesec maj je ugotovljeno, da se planirane količine econom loncev ne dosegajo. PO zahteva, da do naslednje seje PO vodstvo TOZD Posode izdela poročilo v zvezi z novo investicijo za povečanje proizvodnje econom loncev in kakšni so podvzeti dodatni napori za oove-čanje proizvodnje econom loncev na obstoječih kapacitetah do vključitve nove investicije. Na predlog vodstva TOZD Posode je PO vzel v vednost poročilo o proizvodnji in odpremi proizvodov v mesecu maju. Ugotavlja se, da je od planirane odpreme 45,000.000 din realizirane odpreme za domači in tuji trg 33,952.870 din. Plan proizvodnje je bil dosežen po količini 96 % po vrednosti 85 %. Izvoz planiran 14,000.000 je bil dosežen do 30. 5, 1977 11,530.161 din. PO vzame v vednost poročilo plana za mesec junij in priporoča DS TOZD Posode, da plan potrdi ter zahteva, da se do naslednje seje plan predloži PO v pismeni obliki. PO vzame v vednosti poslovno poročilo TOZD TOBI in ugotavlja, da je bil plan izpolnjen 68,3 odstotka, 11,57.859 din, po količini 253.713 ali 114 %. Od planirane prodaje 6,000.000 din je bilo izvršeno do 30. 5. 1977 5,248.543 din. Vzame se v vednost plan za mesec junij, ki znaša po PPC bruto 17,395.759 po POC neto 13,722.970, udeležba materiala znaša 8,161.272 din. Na predlog vodstva TOZD Errio-kontejner je PO vzel na znanje poročilo o izvršitvi plana v mesecu maju in ugotavlja, da je bilo v vrednosti odpremljeno 2,997.949 din. PO je obravnaval samoupravne sporazume družbenih dejavnosti SIS in prispevne stopnje, objavljene v INDOK št. 2 in sprejel sklep, da se do 10. 6. 1977 obravnavajo in sprejmejo na vseh zborih delavcev naslednji samoupravni sporazumi in prispevne stopnje: • samoupravni sporazum o temeljih planov na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1976 —1980, s prispevno stopnjo iz bruto OD 33,65; • samoupravni sporazum za izvedbo programov družbenih dejavnosti za II. polletje 1977 s prispevno stopnjo iz bruto OD 31,78 odstotka; • samoupravni sporazum o temeljih planov skupnosti za varstvo pred požari 0,40 % od bruto OD, ki gre iz materialnih stroškov; • samoupravni sporazum o izvrševanju skupnih nalog ljudske obrambe o združevanju sredstev za njihovo financiranje, ki je prispevna stopnja 0,16 % od dohodka. Na predlog SPK — referata za SLO je PO obravnaval zadevo v zvezi s podpisom SS o združevanju sredstev za razvoj NO občine Beograd in sprejel sklep: Tov. Vlado IVANOVIČ, vodja predstavništva EMO v Beogradu se pooblašča za podpis SS o zdru- IZSTOP IZ Nadaljevanje s 1. strani in ostalimi DO v SOZD Iskra, kar dokazuje tudi sanacija DO EMO, ki jo rešujemo sami, tako v smeri programskih usmeritev, kot tudi zagotavljanja sredstev za pokritje izgube in za financiranje razvojnih programov. Zato predlagamo izstop DO EMO iz SOZD Iskra s tem, da nadaljujemo s prizadevanji za nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja na vseh statičnih točkah, kjer obstaja obojestranski interes in objektivni pogoji za skupno angažiranje v smislu združevanja dela in sredstev na sporazumni osnovi, za kar pa ni potrebno, da smo združeni v SOZD Iskra. Izstop iz SOZD Iskra ni v nasprotju z interesi drugih podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — Združeno podjetje ISKRA in je zato na osnovi 185. člena navedenega sporazuma mogoč. Upravičenost izstopa pa potrjuje še 184. člen navedenega sporazuma, ki določa v prvem odstavku, da je ZP Iskra odprta skupnost za vse organizacije združenega dela, ki imajo sorodno programsko usmeritev. Ugotovitve pa so, da se v programskih usmeritvah razhajamo. Izstop je tudi v skladu z zakonom o združenem delu, ker ta v 382. členu določa, da se pogoji in način povezovanja določa s samoupravnim sporazumom o združitvi, ta določila pa se kot je že navedeno z izstopom DO EMO iz ZP Iskra ne kršijo. Enostavne, vendar vsebinsko poglobljene ugotovitve, ki utemeljujejo izstop EMO iz ZP Iskra, je potrebno dodatno obrazložiti. Za pristop v ZP Iskra smo izdelali elaborat, s katerim naj bi dokazali, da je vključitev utemeljena in upravičena. Osnovna težnja pri združevanju je bila iz- ževanju sredstev za razvoj NO občine Beograd za obdobje 1976— 1980. Imenovani naj pred podpisom sporazuma perfektuira končno višino — procent prispevka glede na člen 4 predlaganega sporazuma ter ga posreduje v Celje, tako da bi lahko točno izračunali letne kvote ter sredstva za navedeni čas. Na predlog SPK — splošne službe PO daje soglasje samoupravni stanovanjski skupnosti Celje za koriščenje amortizacijskih sredstev stanovanjskih skupnosti Celje za koriščenje a-mortizacijskih' sredstev stanovanjskih zgradb v znesku 55.137,14 din za pokrivanje stroškov za izgraditev 8 drvarnic na Mariborski št. 53. Na predlog sklepa 8. redne seje DS DO, PO zadolžuje SPK in FRS, da pripravita predlog o prejemu in višini letnega regresa za leto 1977. Predlog naj bo izdelan v 14 dneh. ZP ISKRA ražena v usmeritvi, da bomo lahko na osnovi angažiranja Iskrinih potencialov osvežili poslovne koncepte EMO in dosegli za EMO in Celje zadovoljive razvojne rezultate. Dosedanje aktivno delo na področju izvajanja teh izhodišč pa je dokazalo, da nismo bili v stanju v okviru Iskre in z razpoložljivim kadrom v EMO zastaviti in izvesti zadovoljiv in prodoren razvoj. Zaradi tako nastale situacije smo bili primorani intenzivneje iskati lastne rešitve, ker nismo mogli pričakovati nujno potrebne pomoči od nikogar. Zaostritev odnosov zaradi slabih poslovnih rezultatov v letu 1976 pa dokončno narekuje postavitev jasne koncepcije reševanja perspektivnega razvoja EMO. Rezultat teh naporov je predlagani akcijski program, ki predvideva jasno usmerjeno in že skoraj v celoti definirano usmeritev. Vse usmeritve dajejo možnost postaviti in izpeljati optimalno organizacijo dela, da bomo dosegli zaželjeni rezultat. Usmeritev ob primerni organizaciji dela bo dala dodatne možnosti za kadrovske osvežitve, na osnovi stimulativnega uveljavljanja posameznikov in skupin. Ker so vse te usmeritve, to pomeni, da poleg vzdrževalnih investicij, novih investicij v kotle, o-rodjarno, TOBI in novih programskih investicij za sanacijo EMO KONTEJNER, ki se vedno bolj jasno oblikujejo, dajejo dovolj tehtno razvojno usmeritev na osnovi lastnega napora in istočasno omogočajo, da čvrsteje sodelujemo z ostalimi potencialnimi nosilci razvoja v Celju, je odločitev za razpravo in odločanje o izstopu iz Iskre več kot utemeljena. Gl. direktor DO EMO Miro JANČIGAJ, dipl. inž. stroj. Tovarne kopalnih kadi v Kruševcu ni več. Tile ostanki, ki jih vidite na sliki, se nahajajo v stari topilnici. Menda bi morali biti že zdavnaj na svojem mestu in služiti svojemu namenu, saj smo jih zato pripeljali iz Kruševca, sicer bi jih lahko prodali kot staro železo. Kršitve delovnih dolžnosti Na zmanjšanje produktivnosti dela mnogo vplivajo kršitve delovnih obveznosti, ki pri nas iz leta v leto naraščajo. Čeprav smo že večkrat pisali, da naš samoupravni sistem zahteva veliko in zavestno disciplino pri delu, nekateri posamezniki menijo, da lahko »delajo kar hočejo« saj je samoupravljanje in ker to je, se jim ne more nič zgoditi. Objavljamo članek, ki ga je napisal pravnik Janez Krbavac o kršitvah delovnih obveznosti. Nagrade in priznanja »Inovator 76« V prvih petih mesecih letošnjega leta so temeljne organizacije združenega dela prijavile v postopek za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti 135 domnevnih kršiteljev. V statističnem pogledu pomeni, da je v razmerju do leta 1976 naraslo število prijav za 70 % in za leto nazaj torej v letu 1975 pa za 80 %, vse vzeto za razdobje prvih petih mesecev. V knjigi evidenc so se prijave na j večkrat pojavljale v TOZD posode in TOZD emokontejner, sledijo pa jim prijave zoper kršitelje delovnih obveznosti v TOZD odnreskov in avtokoles, TOZD kotli, skupne službe, TOZD TOBI Bistrica, TOZD orodjarna, TOZD radiatorji, TOZD frite. V številkah: TOZD posoda je prijavila 44 kršiteljev, TOZD emokontejner 38, TOZD kotli 11, TOZD frite 3, TOZD radiatorji 2, TOZD TOBI Bistrica 5, skupne službe 15 kršiteljev ter TOZD odpreskov in avtokoles 17 kršiteljev. V pripravljalnem postopku, ki ga je opravila pravna služba, je bilo opaziti naslednje: a Po vsebinski plati so prijave doslednejše in bolje obrazložene z vsemi prvinami, ki jih mora imeti po zakonu, samoupravnem sporazumu in pravilniku; ® Domnevni kršitelji so s prijavo seznanjeni v večini primerov šele v pravni službi in ne takoj od neposrednega vodje, ki bi mu moral vročiti dvojnik prijave. Zato se pod to točko apelira vsem predpostavljenim, da se to določilo dosledneje upošteva. • Zadržki nastajajo pri vabljenju na zaslišanje v določenih . tozdih. Primeri se, da je domnevni kršitelj večkrat vabljen na zaslišanje, pa se temu povabilu ne odzove. Na tak način onemogoči, da bi bil postopek čim prej končan. • Iz samih zaslišanj domnevnih kršiteljev, prič je ugotovljeno, da predpostavljeni ne prijavljajo v postopek vseh kršiteljev delovnih obveznosti. Se vedno se torej dela razlika med delavci. Ta negativni pojav ima za posledico izgubljanje avtoritete predpostavljenih, na drugi strani pa so ti odgovorni za hujše krištve delovnih obveznosti iz 761. člena točka 12 Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti so se v letošnjem letu sestale na javnih obravnavah 21-krat. Na samih o-bravnavah je čutiti, da se predsedniki in njihovi člani trudijo, da bi čim bolj spoznali dejansko stanje in izrekli ukrep, ki bi vzgojno vplival na kršitelje in pa na same delavce. V 92 primerih je bil izrečen vzgojni ukrep, v 12 primerih pa so obdolžence oprostili. 40-krat pa se je postopek končal pred izrekom ukrepa, ker so obdolženci zapustili delovno organizacijo predčasno. Po sami vsebini so na prvem mestu hujše kršitve delovne obveznosti, sledijo jim lažje kršitve. Od hujših kršitev so na prvem mestu neopravičeni izostanki, za katere cesto kršitelji sploh ne poskušajo najti opravičila ali obrazložitve ne na zapisniku v pravni službi in ne na obravnavi pred komisijo. Seveda je takšen način obtežilna okoliščina, ki vpliva na izrek ukrepa. Vinjenost je še vedno zelo pogost pojav. Prijave se nanašajo na prinašanje alkohola v DS skupne službe, prihajanje delavcev na delo v vinjenem stanju, kakor tudi vinjenost na delovnem mestu. Opravičila so tu različna. Najdemo pa tudi takšna, da je potrebno piti na delovnem mestu, drugače se ob težkem delu ne bi dalo zdržati. Marsikatera prijava iz prej navedenega pa je ostala od predpostavljenega nenapisana. Tudi fizični obračuni med delavci niso redek pojav, kaže pa slab medsebojni odnos med njimi. Med hujšimi kršitvami je še vredno omeniti odrekanje delovnih nalog, nespoštovanje predpisov iz varstva pri delu, kraja imovine delovne organizacije itd. Opomin je bil izrečen v 21 primerih, v 29 primerih javni opomin, prenehanje lastnosti delavca s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta ali manj so izrekle komisije v 28 primerih. 14-krat pa so se komisije odločile, da izrečejo najstrožji ukrep, to je prenehanje lastnosti delavca (izključitev). Janez Krbavac Po tolikem zastoju na področju inovacij izgleda, da je ta dejavnost storila mali korak naprej. Ce pravimo mali korak, pomeni, da bi na področju inventivne dejavnosti morali več in nenehno napredovati, da prizadevanje za spodbujanje te dejavnosti ne bi bilo le kampanjsko temveč stalno in bi se v našem gospodarstvu bogato obrestovalo. Letos so v Celju na posebni svečanosti podelili priznanja in nagrade za inovacij sek dosežke v letu 1976. Svečanosti sta se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občine Celje udeležila tudi predsednik IS SRS inž. Andrej Marinc in član IS SRS Miran Mejak. Ob tradicionalno prijetnem vzdušju, ki ga je ustvaril komorni moški zbor, je predsednik občinskega sveta ZSS Venčeslav Zalezina po uvodnem govoru podelil letošnje nagrade in priznanja inovatorjem. Akcija podeljevanje nagrad in priznanj INOVATOR je bila na tako svečan način izvedena letos že drugič in s tem je pravzaprav postala že tradicionalna manifestacija inovacijske aktivnosti. V skladu s pravilnikom o podeljevanju nagrad in priznanj je desetčlanska komisija pri OK SZDL na osnovi predhodno objavljenega razpisa ocenila 33 inovacijskih predlogov oziroma 57 inovacij. Izmed predlogov, ki so jih prijavile Železarna Store, Cinkarna, Gradis PE Celje, Nivo, Klima, Libela, Elektrosignal, Aero, Ingrad in Žična in ob upoštevanju kriterijev prihranka, uporabnosti, izvirnosti, pogojev nastanka inovacije, pomembnost za stabilizacijo in izobrazbe inovatorja sklenila podeliti vseh 5 denarnih nagrad v enaki višini po 5.000 din s plaketo, pismenim priznanjem, zlato značko AKTIVNOST V REPUBLIKI PRI URESNIČEVANJU DELITVE PO DELU Aktivnost vseh republiških dejavnikov za uresničitev delitve o-sebnih dohodkov po delu poteka po sprejetem programu. Republiški odbori sindikatov formirajo delovne skupine za izdelavo predlogov meril za ocenjevanje delovnega prispevka delavcev. Občinski sindikalni sveti so formirali posamezne skupine, ki naj bi obiskovale delovne organizacije. Center pri sindikatih je pripravil gradiva: teze za samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, teze o minulem delu, vprašalnik o uresničevanju sindikalne liste 1977 in vprašalnik o sprejetih o-snovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela v samoupravnih splošnih aktih. Ta vprašalnik bo poslan 6.500 temeljnim organizacijam združenega dela. V Gospodarski zbornici Slovenije poteka akcija po postavljenem programu prek koordinacijskega odbora za vprašanja u-stvarjanja in delitve dohodka. Imenovane so delovne skupine pri združenjih temeljnih organizacij združenega dela pri Gospodarski zbornici Slovenije. Koordinacijski odbor je organiziral enodnevno posvetovanje v Škofji Loki, na katerem so predstavili nekaj sistemov nagrajevanja uspešnosti dela z 8 referati. Republiški sekretariat za delo je imenoval za področje družbenih dejavnosti 5 koordinacijskih odborov za izdelavo predlogov o-snov in meril za delitev po rezultatih dela ter pripravil enoten, program dela. Te skupine so že pričele z delom na popisu del in delovnih nalog, medtem ko bo izdelava predlogov za osnove in merila za delitev osebnih dohodkov po obsegu in kakovosti o-pravij enih del in nalog končana v maju. Dopisujte v svoje glasilo! INOVATOR in knjigo Inventivna dejavnost v združenem delu. Naj višja priznanja so prejeli: — Maks Pečnik, tehnik iz Cinkarne za 8 inovacij; — Franc Platovšek, delovodja iz Železarne Štore; — Elza Črepinšek, dipl. ing. in Peter Pavlin, dipl. ing. iz Ingrada; — Janko Holobar, dipl. ing. iz Libele; ■ — Cvetko Ščuka, dipl. ing.; Zvone Cepuš, dipl. ing.; Danilo Kotnik, dipl. ing. in Miro Srež, ing. iz Libele. Med ostalimi predlogi 49 inovatorjev, ki so prejeli pismena priznanja (10), srebrno značko INOVATOR in knjigo Inventivna dejavnost v združenem delu ter vsemi sodelujočimi (bronasta značka in knjiga) je 10 delavcev z visoko strokovno izobrazbo, trije z višjo, 15 s srednjo, 19 z visoko kvalifikacijo, štirje kvalificirani delavci in trije polkvalificirani delavci. Popoln uspeh solidarnostne akcije Tolmin-Lebani Velike lanskoletne naravne nesreče — potres v severozahodni Sloveniji in poplave v južni Srbiji so povzročile ogromno materialno škodo. Delavci — člani sindikata v celjskih organizacijah s področja družbenih dejavnosti so se brez pridržkov odzvali pobudi svojega Zveznega odbora sindikata in se polnoštevilno vključili v posebno akcijo solidarnosti za pomoč pri obnovi knjižnice v TOLMINU in kulturnega doma v LEBANIH. V okviru te vsejugoslovanske simbolične akcije so prispevali po 20 din. Pomembno pri tem je, da je akcija v Celju 100 % uspela, saj so v njej udeleženi vsi člani iz vseh OOS tega področja. Našim sindikalnim aktivistom je zato treba izreči vse priznanje za dobro vodeno akcijo, enako pa tudi članstvu, ki je poleg vseh lanskoletnih akcij (dva enodnevna zaslužka, cestno posojilo) tudi v tej izpričalo svojo visoko solidarnostno zavest. To poudarjamo ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se je v merilu Jugoslavije ter pobudi odzvalo le 38,58 % OOS in le 36,64 odstotka članov sindikata, po republikah pa se odziv OOS giblje med 19,16 % (Hrvatska) do 71,16 % (Kosovo) in članstva med 23,61 % (Hrvatska) in 67,31 % (Kosovo). J\ ------------------- ONESNAŽENA VODA IN ZRAK Na zadnji seji zborov občinske skupščine v Celju je bilo obravnavano poročilo komisije za sanacijo okolja. Iz tega poročila je razvidno, da smo glede tega še vedno veliki »packoni« in da sami sebe zastrupljamo. Poročilo je zelo obširno, zato bomo v tem sestavku povzeli le najzanimivejšo vsebino. Predvsem nas najbolj zanima stanje voda in zraka, ki ga vdihujemo. Poraba industrijske kot tudi pitne vode je v konstantnem porastu. V letu 1971 je bilo v občini 57.829 prebivalcev, konec leta 1976 pa že 63.553. Od teh jih je v samem mestu Celju 34.300. Po podatkih dvajset največ j ih industrijskih porabnikov vode, je znašala le-ta okoli 9,650.000 m3 v letu 1976. Ta količina pa se zvečine v tehnoloških postopkih le enkrat uporabi. Po oceni Zavoda za socialno medicino in higieno porabimo v gospodinjstvu okoli 2,250.000 m3 vode letno. Skupna količina naših odplak znaša tako ca. 11,900.000 m3 letno, ki jih odvajamo neprečiščene v tla. To je množina 600 1 vode na sekundo! Že več kot 15 let je spodnji tok Hudinje in Voglajne v celoti abio-tičen. Voglajna še vedno prinaša iz Štor suspendirane delce žlindre in saje s koncentracijo do 300 g na sekundo. S sedimentacijo vzdolž vodotoka nastaja umazani mulj. Tudi Savinja je od Celja dalje do izliva v Savo premočno onesnažena z odplakami naše industrije in mesta. Občasne havarije, do katerih je v preteklem letu prišlo tudi na našem območju, ogrožajo tudi talno vodo. V našem mestnem vodovodu pa se pretaka tudi voda, pridobljena iz talnih virov. Industrijski viri onesnaženja voda V času sestave tega poročila še vedno prihaja iz Železarne Store ca. 100 sekundnih litrov umazanih odplak v Voglajno, ko obratuje elektroplavž. Vzpodbudno je dejstvo, da je tovarna v svojem razvojnem programu postavila v ospredje tudi ekološko sanacijo obstoječega stanja. Novi obrati Store II imajo sodobne tehnološke postopke z vključenimi ekološkimi parametri oz. rešitvami, ki so se že dobro obnesli. V letošnjem in naslednjih letih je v realizaciji posodobitev starih obratov in opustitev stare Martinovke. Sanacijski program, ki ga kolektiv Železarne Store uspešno izvaja, obsega sanacijo voda, zraka in odpadkov. Po tem programu bo sanirana Voglajna v Štorah. Zgrajene čistilne naprave z reciklažo pa bodo poleg izboljšanj stanja samih voda, vplivale tudi na vodno bilanco. Sanacijo starih obratov je končati v tem srednjeročnem obdobju do leta 1980. Dosedaj vložene naprave v razreševanje ekološke problematike je potrebno obdržati na tej višini in še povečati odgovornost na ustreznih delovnih mestih. Metalurško-kemična industrija Cinkarna Celje prispeva prek 130 sekundarnih litrov strupenih suspenzij oz. odplak v Hudinjo oz. Voglajno. Odplake gredo sicer prek sistema mehanskega in kemičnega čiščenja, ki pa se žal mnogokrat izkaže premalo uspešno. Tako analize Voglajne kot Hudinje izkazujejo kisline, železove ok- side, katran, titanov dioksid, so-drovico in druge strupene snovi ter veliko pomanjkanje kisika. Ugotovljenih je bilo celo 50 mg železovih oksidov na en liter vode v Savinji. Ob nizkem vodostaju pa tudi več. Iztok iz žepinske deponije v lanskem letu je povzročil dvig železovih oksidov v Savinji na 5 gr na liter vode! Za žepinsko deponijo je bil izdelan sanacijski načrt. Po njem bo v letu 1977 zgrajena čistilna naprava za razstrupljanje odtekajoče vode, ki jo cenimo na 15 1/sek. in je nasičena s sa-drovico. Raznovrstna proizvodnja same Cinkarne daje poleg teh še 23 1/sek. odplak iz obratov Kemija, Grafika, Transport in vzdrževanje. Metalurgija jih ima 115 litrov na sekundo. Skupna količina vseh odpadnih vod skupaj s pulpo, ki jo transportirajo v Žepino pa znaša 215 1/sekundo! Obstoječa stopnja zastrupljanja na starih dotrajanih in nezadostnih čistilnih napravah ne zadovoljuje niti kolektiva niti občanov. Nujno je izvršiti kompleksno sanacijo vseh vrst zastarelih tehnoloških postopkov, obenem pa vgraditi učinkovite čistilne naprave, tako po stopnji razstrupljanja, kot tudi po kapacitetah. Ta čas pa je nujno, da se zaostri odgovornost na vseh mestih, kjer obstaja potencialna nevarnost, da pride do havarije. Služba vzdrževanja in ekološka služba imata v tem poudarjeno mesto. V kovinsko-predelovalni industriji ima »vodilno« mesto tovarna emajlirane posode EMO. Izhodnih tehnoloških odplak premore kar nad 50 1 na sekundo. Značaj teh odplak je velika agresivnost. Vsebuje fenole, suspendirane trd-, ne delce idr. Služba za varstvo okolja, ki deluje v EMO že dalj časa uspešno deluje in odgovorno vzdržuje stanje na obstoječih ČN. Izdelala je tudi sanacijski program. ki je v fazi realizacije. V letošnjem letu bo steklo poizkusno obratovanje drage ČN. Hudinja bo po tem močno razbremenjena. Fenolov ne bo več. pa tudi katrana ne. saj bodo plinske generatorje sčasoma opustili. Tovarna prehaja na boljšo energijo — plin in je tudi podpisnica sporazuma o plinifikaciji. Relativno manj pomemben onesnaževalec je LIBELA-IFA. Ima 2 1 na sekundo onesnaženih voda. Vendar pa stari dotrajani obrat IFA s svojo galvano predstavlja potencialno nevarnost hujšega onesnaženja. Odplake so speljane v mestno kanalizacijo. Nujno potreben je sanacijski načrt in njegova čimprejšnja realizacija. V podobnem stanju sta KLIMA in ŽIČNA, le da nimata galvanskih odplak. Zlatarna in Aurea sta v letu 1976 zgradili moderno avtomatsko čistilno napravo za 1,51 galvan- skih odplak na sekundo. Sedaj je v poižkusnem obratovanju. Lesnoindustrijski kombinat Savinja nima znatnejših tehnoloških odplak. Speljane so v mestno kanalizacijo in zahtevajo ustrezno čiščenje. Tekstilna industrija z vodilno Metko odvaja prav tako svojih prek 101/sek. odplak v mestno kanalizacijo in po njej v Savinjo. Predvidevajo izgradnjo nove čistilne naprave (stara ne ustreza več), za kar že imajo izbrano lokacijo. Tovarna volnenih odej Škofja vas nima ob obstoječem tehnološkem postopku nevarnih odplak. Na onesnaženje vpliva le kemična obdelava. Odplake gredo prek od-sedalnika v Hudinjo. AERO prispeva ca. 5 sekundarnih litrov tehnoloških odplak. Odvajajo se v zbirni kolektor mestne kanalizacije, kjer lahko izvrše določeno obarvanje odplak. Javna kanalizacija Med največje polutante naših voda spadajo tudi komunalne odplake. Nimamo še zgrajenega nobenega biološkega sistema čiščenja teh odplak. Vseh komunalnih odplak je na osnovi ocene porab- ljene pitne vode na prebivalca, 220 1 na sekundo! V izgradnji je sistem zbiralnikov. Po končani osnovni izgradnji se bo pričela izgradnja potrebne čistilne naprave. Nosilec rešitve te naloge je občinska komunalna skupnost z rokom, ki se izteka s srednjeročnim načrtom. Naloga TOZD je, da na ustreznih delovnih mestih zaostre disciplino in odgovornost. Ob tem, ter ob izboljšavi tehnoloških postopkov, dodatnimi vlaganji v tehnologijo čiščenj, kot tudi učinkovitejšo kontrolo pristojnih organov in služb, bodo tudi rezultati boljši. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se v program sanacije onesnaženosti voda vse uspešneje vključuje Območna in Temeljna vodna skupnost. Tako temeljna vodna skupnost sodeluje pri izgradnji čistilnih naprav v Štorah, Območna vodna skupnost pa pri čistilnih napravah v Škofji vasi. Iz srednjeročnega načrta OVS za obdobje 1976—1980 razberemo, da bodo v tem času namenili za čiščenje voda prek 20 odstotkov vseh zbranih sredstev. Lastna sredstva je potrebno oplemenititi še s tujimi (bančnimi) in razširiti oz. pospešiti programe izgradnje čistilnih naprav. Varnost prometa Postaja milice v Celju je predložila občinski skupščini obširno poročilo, iz katerega povzemamo podatke o varnosti prometa. Podatki so zanimivi, ker prikazujejo poleg vzrokov prometnih nesreč še druge podatke, ki so za nas poučni. Kljub občutnemu porastu števi-lala motornih vozil tako v lokalnem, kot tudi v tranzitnem prometu, beležimo v letošnjem letu padec števila prometnih nesreč. K temu je vsekakor pripomogla večja aktivnost delavcev milice in boljša prometna kultura udeležencev cestnega prometa. Tu pa moramo upoštevati tudi nekatere izboljšave objektivnih pogojev za vožnjo. Velik pomen ima zlasti avto-cesta do Celja, katera je zelo razbremenila magistralno cesto Celje—Slovenske Konjice. Na tej cesti je bilo v preteklem letu veliko prometnih nesreč, saj sta bili stalni črni točki v Škofji vasi in Belem potoku. Nadalje je pri izboljšavah potrebno omeniti še rekonstrukcijo križišč Aškerčeva— Levstikova in Stanetova ulica, saj bo rekonstrukcija teh križišč vsekakor -pripomogla k varnejšemu in hitrejšemu odvijanju prometa zlasti ob prometnih konicah. V letošnjem letu so bili postavljeni tudi semaforji na križišču Dečkove in Ceste na Ostrožno, kjer je pogosto prihajalo do zastojev tako, da je bilo potrebno fizično usmerjanje prometa. Tudi v samem mestu je bilo veliko narejenega, tu pa mislimo predvsem na postavitev semaforja za pešce pri avtobusni postaji, kakor tudi omejitve prometa na posameznih mestnih ulicah. Stalen problem predstavlja - še Partizanska cesta, katera je zaradi plazov večkrat zaprta, ali pa je promet na njej močno oviran. Z usposobitvijo te ceste za normalen promet bi se vsekakor razbremenilo mestno jedro, saj bi pretežna večina prometa iz smeri Laškega za smer proti Žalcu potekala po tej cesta. Prav tako prometnim razmeram po svoji konstrukciji ne ustreza križišče pri pošti, saj pogostokrat, zlasti ob konicah prihaja do zastojev zaradi slabe prepustnosti križišča. Za boljšo varnost prometnih udeležencev pa je vsekakor pripomoglo tudi delo naše PM, saj smo pretežno odrejali delavce v kontrolo prometa in nadzor prometa na tiste dele cest in ulic, kjer je pogosto prihajalo do prometnih nesreč ali zastojev. V samem mestu smo imeli večkrat kontrole parkiranja in ugotavljanja ostalih kršiteljev, kar je vsekakor pripomoglo k večjemu prometnemu redu. Pri odstranjevanju nepravilno parkiranih vozil, oziroma vozil, ki so ogrožala ali ovirala promet, pa smo imeli stalne težave z odvozom. Poklicni gasilci mnogokrat niso imeli na razpolago delavcev ali pa so bili zasedeni z drugimi, donosnejšimi prevozi. Proti kršiteljem cestno prometnih predpisov so delavci milice podvzeli naslednje ukrepe: Nadaljevanje na 5. strani VARUJMO NAŠE OCl V naših TOZD so različni stroji med katerimi so tudi taki pri katerih so potrebni posebni zavarovalni ukrepi, da si delavec pri delu ne poškoduje glave, rok in oči. Sicer vemo, da je potrebno delavca na takih delovnih mestih dobro zavarovati tako, da ne pride do kakršnekoli poškodbe telesa, vprašanje pa je, če to res z vso odgovornostjo storimo. V tem sestavku bomo govorili splošno o zaščiti vida. Za splošno zaščito uporabljamo različne ščitnike proti odleta vanju delcev materiala, ki ga obdelujemo. Naj mimogrede omenimo, da si je marsikateri delavec poškodoval oči zla- sti pri varjenju, struganju in podobnih delih ker ni uporabljal predpisanih zaščitnih sredstev. To se dogaja tudi še danes, kljub tako žalostnim izkušnjam. Pravilna razsvetljava In dober vid sta nujno potrebna za varnost na delovnem mestu. Zato moramo delovno mesto pravilno razsvetliti po veljavnih elektrotehničnih predpisih sodobne svetlobne tehnike za varstvo oči proti bleščanju in ultraviolični razsvetljavi. Vid delavca se mora občasno načrtno pregledovati in po potrebi stalno ali občasno odrediti uporabo korekcijskih naočnikov, ki jih predpišemo glede na naravo dela Varnost prometa Nadaljevanje s 4. strani 1976 1975 — opozoril 1327 1205 — mandatno kaznovanih oseb 7831 6635 — podani predlogi sodniku za prekrške 1225 979 — odkriti vinjeni udeleženci 245 199 — odvzetih prometnih dovoljenj 222 158 — odvzetih vozniških dovoljenj 150 87 — uporabljenih alkotestov 273 226 — odvzem krvi na preiskavo 101 98 Skupaj: 10.821 9.587 Kot izhaja že iz prej povedanega, se je število prometnih nesreč v letošnjem letu zmanjšalo. Sku- paj se je dogodilo 1339 prometnih nesreč ali za 174 manj kot v istem obdobju lanskega leta. Prometne nesreče in posledice: 1976 1975 — število vseh prometnih nesreč 1339 1513 — število smrtno ponesrečenih 16 19 — število hudo telesno poškodovanih 104 112 — število lahko telesno poškodovanih 257 172 — število prometnih nesreč z mat. škodo 1025 1223 Iz tega je razvidno, da so bile posledice prometnih nesreč milejše kot v preteklem letu. Življenje so izgubile tri osebe manj, prav tako pa jih je bilo 8 manj huje telesno poškodovanih, medtem ko se je število lahko telesno poškodovanih povečalo za 85. Padcu 1976 1975 — prekratka varnostna razdalja 205 277 — izsiljevanje prednosti 190 178 — neprimerna hitrost 193 207 — nepravilno prehitevanje 57 48 — vinjenost 47 51 — ostali vzroki 647 752 Skupaj: 1.339 1.513 Kot je razvidno, se vzroki prometnih nesreč niso bistveno spremenili. Se vedno je na prvem mestu prekratka varnostna razdalja, sledi pa izsiljevanje prednosti, neprimerna hitrost in prehitevanje ter vinjenost. Neprimerna varnostna razdalja je pogost vzrok prometnih nesreč, zlasti v samem mestu, kjer je tudi ugotavljanje iste zelo težavno in jo je v večini primerov možno dokazati šele tedaj, ko pride do prometne nesreče. Kljub temu pa te nesreče ne predstavljajo velike nevarnosti, saj ostane v večini pri- in delovno oddaljenost. Slabovidnim je treba predpisati na delovnem mestu očala v obliki lupe, starovidnim pa morebitna bifokal-na (dvožariščna) stekla. Osvetlitev delovnega mesta v industriji mora biti od 200 do 500 luksov. Delovna organizacija je delavcem dolžna brezplačno dati na voljo zaščitna očala, ščitnike za oči in glavo. Delavci pa so dolžni nositi ščitnike in zaščitna očala pri vseh tistih opravilih, pri katerih lahko pride do poškodbe oči ali vida, kot npr. pri brušenju, kovanju, avtogenem varjenju, pri livarskih delih v steklarnah, pri opravkih s kemikalijami, pri močnem bleščanju in prašenju pri delu. Zelo koristne so razne kovinske, lesene ali kartonske pregrade, pa tudi zaščitni zasloni iz prozornega barvanega stekla med posameznimi delovnimi mesti. Zaščitna očala morajo imeti stransko zaščito in dovoljevati pravilno zračenje očesa. Snov za zaščitna očala mora biti iz kaljenega stekla, morda ojačanega s kovinsko mrežico, vsebovati morajo zaščitne filtrske ploščice, ki so zmožne zadržati vse tiste žarke, ki so za oko nevarni. Barva zaščitnih očal je različna: nevtralno siva, zelena, Hallaurjeva, umrbal stekla s 55— 75 % zasenčenjem, urna stekla s 25—55—75 % zasenčenjem, kovinsko zavarovana Ghetaldus stekla, svinčena stekla proti radijskim in rentgenskim žarkom. Na koncu teh razlag naj na kratko omenimo še družbeno vprašanje poklicne izbire glede na ostrino vida. Pri poklicni izbiri je zelo važno upoštevati refrakcijske anomalije očesa: daljnovidnost (hipermetro-pij a), kratkovidnost (miopija) in astigmatizem. Te anomalije nas lahko motijo pri delu zaradi slabše ostrine vida in zaradi posledičnih komplikacij v samem očesu. Slab vid pa vpliva tudi na psihofizično počutje delavca. Bližinsko delo lahko pod določenimi pogoji neprimerno vpliva na razvoj ostrine vida, posebej pri kratkovidnih in predvsem v fazi telesnega razvoja. Različni poklici imajo tudi različne potrebe po ostrini vida. Meja te ostrine za poklice z večjimi zahtevami je V = 2/3, za poklice z nižjimi zahtevami vida pa je V = = 1/2 na obeh očesih (po Salter-Kaiserjevih tablicah in po prof. Pavišiču). Glede vida imajo večje zahteve poklici kot npr. finome-hanik, optik, urar, graver, kemik, fotograf, zdravnik, monter, inženir tipo — in litograf, slikar krojač, šivilja, klesar, mizar, črkoslikar, brivec, železničar, avtoličar, šofer. Za nekatere od naštetih poklicev pa je predpisan celo boljši vid od 223. Mnogi poklici pa potrebujejo poleg dobre vidne ostrine tudi stereoskopski (globinski) vid. Pri določenih poklicih je nujno potrebno pravilno razločevanje barv. To so delavci v pomorskem, železniškem, avionskem in cestnem prometu, v industriji barv, lakov, v tekstilni industriji in še nekaterih drugih. Nekateri poklici potrebujejo dobro prilagoditev na temo oziroma svetlobo, to so predvsem nočni čuvaji, delavci, vozniki motornih, vozil, aviatiki, rentgenologi. Manjše zahteve za vid imajo npr. delavci papirnate stroke, knjigovezi, peki, kleparji, ščetkarji, delavci v industriji usnja, kovači, natakarji, kuharji, vrtnarji in nekvalificirani delavci ki jih pa slab vid ovira pri morebitnem napredovanju. prometnih nesreč moramo pripisati tudi dejstvu, da je bilo precej nesreč z manjšo telesno materialno škodo, katerih udeleženci niti niso prijavili, temveč so zadeve uredili sami potom zavarovalnice. Naj pogostejši vzroki prometnih nesreč: merov le manjša materialna škoda. Na petem mestu je še vedno vinjenost, kljub temu, da smo zoper vinjene voznike podali 43 predlogov sodniku za prekrške in da smo se tudi s sodniki za prekrške dogovorili za ostrejše ukrepe proti njim. Med povzročitelji prometnih nesreč so še vedno na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov, sledijo pa jim vozniki koles in koles s pomožnim motorjem, pešci, vozniki tovornih vozil, mopedisti itn. OBVESTILO NAROČITE NASO OBRAMBO! V zvezi z nalogami, ki jih imamo v sindikatih o vprašanju ljudske obrambe in v družbeni samozaščiti, ki nam jih nalagajo sklepi ČS ZSS, zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, ki sta bila objavljena v reviji NASA OBRAMBA, št. 10, od oktobra 1976 ter zakon o združenem delu, vas prosimo, da osnovne organizacije sindikatov, TOZD, naročijo revijo NASA OBRAMBA. Mnenja smo, da bi glede na obseg in obrambno-vzgojno vsebino morali revijo NASA OBRAMBA imeti: — člani komisij za LO in DS občinskih svetov ZS; — odbori sindikatov v občini po dejavnostih; — člani predsedstva občinskih svetov ZS; — vse osnovne organizacije sindikatov (po možnosti vsi člani odborov); — člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD; — vodilni delavci in samoupravni organi v TOZD, delovnih skupnostih in drugih organih; — člani odborov za civilno zaščito v TOZD. Že sedaj je NASA OBRAMBA močno presegla 100.000 izvodov. Izhaja redno mesečno. En izvod stane 10 din, s tem da je letna naročnina 100 din. Naroči se na naslov; CGP DELO — naročnina Gradišče 14 61000 LJUBLJANA Glede naročnine smo mnenja, da bi organizacija naročila revijo s skupnim naročilom in poskrbela za razdelitev. V nekaterih organizacijah je obveljala praksa, da naročnino plačajo v celoti s sredstvi, ki so namenjena za obrambno vzgojo, ponekod pa tako prispevajo polovico naročnine. Prosimo vas, da nas obveščate o razširitvi revije in vašem delu ter problemih pri obrambni vzgoji naših delavcev. Zelo zaželeno bi tudi bilo, da dopisujete v revijo! \ e &Mú$¡h£C' LEPO PRIZNANJE •ZLATI i/MK TA« omámzmui zgriMeme0a m ■ ¿EMO* CELJE : Sodelovanje EMO s Tovarno avtomobilov TAM v Mariboru ima začetek že prva leta po osvoboditvi. Ohranilo in krepilo se je vse do današnjih dni. Zaradi tega je podelil delavski svet TAM OZD EMO najvišje priznanje »Zlati znak TAM«, ki ga vidite na sliki OELAVSKt SVET tovarnf avtomobilov in moromzv Maribor PODEUUJE igli i£:p: m plaketo¡ zfuSiir; zrakom m mmtjizmm mmžemmu mm „EMO " CELJE za u*pe*no sodelovanje prt proizvodnji terenskih vozil ‘MMMHOM i||§§§ 'Wi os. iO‘77 pmmtmm us Listina, s katero je delavski svet TAM Maribor podelil najvišje priznanje naši OZD SKRB SINDIKATOV ZA SPLOŠNO LJLDSKO OBRAMBO Konec preteklega leta je Skupščina SR Slovenije sprejela Zakon o ljudski obrambi in Zakon o družbeni samozaščiti. Oba zakona sta velikega pomena za nadaljnjo krepitev varnosti naše ožje in širše domovine. Z vsebino obeh zakonov bomo v bodoče seznanjali člane kolektiva na kolikor mogoče poljuden in razumljiv način. Danes objavljamo naloge sindikalne organizacije na tem področju. Naloga sindikata v zvezi z zaključki republiškega posvetovanja, o uresničevanju ciljev, in konkretizacije nalog v zvezi s podružb-Ijanjem splošne ljudske obrambe in njenim razvojem v prihodnjem petletnem srednjeročnem planskem obdobju. Splošno ljudsko obrambo moramo nadalje razvijati in krepiti v vseh njenih vidikih in komponentah. V ta namen se bodo organizacije sindikata zavzemale, da bo pc stala ljudska obramba vsakdanja skrb delavcev in da bodo elementi ljudske obrambe prisotni pri planiranju in uresničevanju proizvodnih nalog. Prav tako morajo biti elementi ljudske obrambe vgrajeni v naloge, ki jih opravljajo delavci v družbenih dejavnostih. Sindikati v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bo- do sodelovali v odborih za ljudsko obrambo in prevzemali politične naloge in obveznosti za pripravo delavcev za organiziran prehod organizacij k sodelovanju v morebitni vojni ali izrednih razmerah zaradi sovražnega delovanja, ali ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Na nivoju republike, pokrajine in občine bomo v sindikatih izdelali obrambne načrte za delovanje v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. V osnovni organizaciji sindikata pa se bodo sindikati vključevali s svojimi nalogami v obrambne načrte TOZD in OZD. Na področju vzgoje in izobraževanja bomo nadaljevali s predavanji, seminarji in posvetovanji o ljudski obrambi in tako seznanjali delavce o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v ljudski obrambi. V sindikalni šoli in raznih tečajih bo'vključena tema LO in družbene samozaščite’ v redni program. S prisotnostjo na vojaških vajah bomo preverjali dosežke in se zavzemali za čimboljšo pripravljenost delavcev za delovanje v morebitni vojni. Sodelovali bomo pri kadrovanju za ljudsko obrambo in se zavzemali, da bo sestav odborov, komisij in drugih oblik organiziranja tak, da bo v njih vsaj ena tretjina žensk in ena tretjina mladih, ker bodo morali mlajši moški prevzemati dolžnosti v oboroženih enotah. Civilna zaščita, je sestavni del splošne ljudske obrambe. Zaradi velike pomembnosti, ki jo ima civilna zaščita se bomo v sindikatih zavzemali za vključevanje delavcev v delo civilne zaščite v TOZD in v krajevnih skupnostih. Zlasti je pomembno sodelovanje pri gradnji in pripravi zaklonišč. V organizacijah sindikata se bomo zavzemali za to, da si bo vsak delavec priskrbel osebno zaščitno opremam pripomočke za radiacijsko. biološko in kemično zaščito. S političnim delom med delavci se bomo v sindikatih zavzemali, da se bodo delavci zlasti v mestih in industrijskih centrih oskrbeli s primerno, vsaj enomesečno zalogo hrane in to zalogo redno obnavljali. Zavzemali se bomo za krepitev materialne preskrbe ljudske obrambe, zlasti pri nabavi osebne in kolektivne opreme ter nabavi orožja. V ta namen bomo sodelovali s samoupravnimi organi v TOZD pri odvajanju sredstev za potrebe ljudske obrambe. Z informativno propagando dejavnostjo bomo odločno razbijali vse poskuse sovražnega delovanja. To je zlasti naloga članov sindikata, ki delajo v javnih občilih, RTV, lokalnih listih in internih listih OZD. IN kegljev, T.one Grilanc 424 kegljev, Viktor Vanovšek 422 kegljev in Oštir Gusti 414 kegljev. V kegljanju je bila najboljša e-kipa vzdrževanje I, ki je podrla 2032 kegljev, za njo pa slede skupne službe s 1808 podrtimi keglji, EMOKONTEJNER s 1713 podrtimi keglji itd. V streljanju je bila najboljša e-kipa skupne službe I z 812 krogi, sledi ji orodjarna I s 694 krogi in radiatorji I s 688 krogi. Tekmovalo je 29 ekip, med katerimi je zadnja dosegla 137 krogov. Streljanja se je udeležilo 121 tekmovalcev. Med petorico najboljših strelcev so se uvrstili: Marjan Cvek 180 krogov, Jože Kam Ste že kdaj razmišljali, koliko pomeni za vaše zdravje čist zrak? In koliko ste do sedaj že storili za vaše boljše počutje? Prav gotovo bi bili mnogi izmed vas. v dilemi, če bi vas kdo vprašal KAM? Preprosto. Bovec z okolico in dolina Trente skrivata v sebi vse tisto, kar vas bo prijetno presenetilo in na delovno mesto se boste vrnili spočiti in vedri. Da boste lažje našli pot k nam in da boste že ob prihodu seznanjeni z našo lepo okolico, še nekaj besed o tem: Do Bovca je možno priti preko Nove Gorice ali preko Škofje Loke in Cerknega ali preko Idrije. V poletnih mesecih je odprta cesta preko Vršiča, tako da je možno priti v Bovec direktno iz Kranjske gore. V času, ko je cesta preko Vršiča zaprta, pa je potrebno nadaljevati pot iz Kranjske gore do Rateč nato v Italijo in preko Tarvisia in prelaza Predel v Bovec. Bovec je prijetno majhno mestece v Gornjem Posočju (približno 2000 prebivalcev) in leži na 438 m nadmorske višine. V Bovcu je poleg običajnih trgovin še banka, pošta, knjižnica, lekarna, zobozdravstvena in zdravstvena ambulanta, nekaj manjših industrijskih podjetij kovinske, lesne in tekstilne stroke. S svojimi naravnimi lepotami in sodobnimi hoteli ima Bovec najboljše možnosti za celoletni turizem. Bovec je tudi prijetno izhodišče za mnoge planinske ture in izlete ter sprehode v okolico: Dolina Trente z izvirom reke Soče, Log pod Mangartom, Slap Boka, jezero Plužna, sotočje rek Koritnice in Soče. Edinstvene možnosti lova, ribolova, vedno več zanimanja pa je tudi za kajakaštvo na kristalno čisti Soči. Ne smemo pozabiti omeniti tudi našega Kanina, edinega visokogorskega smučarskega središča v Jugoslaviji, kjer je smuka možna do konca meseca julija. Kanin pa je zanimiv tudi kot izletniška točka, kamor vas popelje gondolska žičnica, dolga 6000 m, ki premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cene žičnice v letu 1977 znašajo: povratna karta 40 din, dnevna karta 70 din in tedenska karta 300 din sta namenjeni smu- Štrajher 176 krogov, Ivan Jordan 172 krogov, Martin Petrič 168 krogov in Franjo Petrnel 160 krogov. Tekmovanja v streljanju se je udeležilo le šest žena, kar je glede na veliko, število zaposlenih žensk zelo malo. Med temi je bila najboljša Ivica Prevoršek s 147 krogi. Tekmovanja v malem nogome-' tu se je udeležilo 145 tekmovalcev. Izmed šestnajstih tekmovalnih ekip so bile najboljše skupne službe I, orodjarna II, kotli II in emajlirnica I. Šahovskega tekmovanja se je udeležilo 34 šahistov. Prvo mesto so zasedle skupne službe, drugo vzdrževanje in tretje emajlirnica. dopust carjem. Za sindikalne izlete nudimo posebne popuste. Žičnica o-bratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8., 9., 11., 13. in 15. uri. Ob ponedeljkih opravljamo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje žičnica na Kanin le ob 9. uri, s Kanina pa se vrača ob 15. uri. Ce se odločite priti na počitnice v Bovec, se lahko odločite ali za hotel Alp (120 ležišč) ali za hotel Kanin (240 ležišč). Arhitekt Lajovic, ki je projektiral hotel Kanin, je dobil nagrado časopisa »Borba« za leto 1973 za najboljšo arhitektonsko rešitev — vklopitev objekta v okolje. Mogoče boste objavili informacijo o možnostih letovanja v Bovcu. Vsem članom sindikata, ki prinesejo s seboj izrezan naslov članka, objavljenega v tovarniškem časopisu, bomo nudili penzion v dvoposteljni sobi po ceni 195 din po osebi — turistična taksa, prijava in zavarovanje so v ceni že vključeni v hotelu Kanin in po ceni 165 din v hotelu ALP. V kolikor biva v sobi še tretja o-seba, plača za polni penzion 30 din manj, otroci do 7 let starosti, ki bivajo s starši v isti sobi, pa imajo 30 % popusta. Sobe imajo vse kopalnico s straniščem. Če koristite penzion v enem izmed naših hotelov, in želite na celodnevni izlet ali na smučanje na Kanin, lahko dobite v recepciji naših hotelov bon, ki vam o-mogoča koriščenje penzionskega kosila na Kaninu. V naši restavraciji Prestreljenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev. Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16 X 8), ki je od hotela ALP oddaljen le 50 m. Vsak dan razen ponedeljka imamo v hotelu ALP plesno glasbo, kegljišče pa obratuje dnevno od 16. ure do 23. ure, razen ob torkih. V obeh hotelih imamo tudi TV aparat namenjen gostom. V primeru slabega vremena pripravimo v hotelu družabne prireditve, ples v holu ter organiziramo peš izlete v okolico. ALPSKI TURISTIČNI CENTER Bovec na Oživljena športna dejavnost Komisija za šport in rekreacijo je organizirala notranje tekmovanje v različnih športnih panogah in šahu. Tekmovalci in tekmovalke iz vseh tozdov so tekmo- vali v kegljanju, streljanju, malem nogometu in šahu. Kegljanja se je udeležilo 55 tekmovalcev, med katerimi so bili najboljši Slavko Brglez 431 Ekipa skupnih služb je osvojila prvo mesto pri tekmovanju v malem nogometu ter tako postala prvak EMO. Tudi orodjarji so se dobro držali pri tekmovanju v malem nogometu in zasedli II. mesto. Fantje iz TOZD tovarna kotlov so zasedli pri tekmovanju v malem nogometu tretje mesto. Slovenska popevka Celje 77 FESTIVAL ROCK GLASBE, ŠANSONOV IN POPEVK 22.-25. 6. 1977 PROGRAM PRIREDITEV VEČER ROCK GLASBE S PLESOM, sreda, 22. 6. od 17. do 22. ure — dvorana Golovec Izbor najboljše nove slovenske rock skladbe Nastopajo: Predmestje, Rudolfovo, Prah, Izvir, Horizont, Jutro Gostje večera: YU TOP ROCK SELEKCIJA — posebej za to priložnost izbrana skupina najboljših jugoslovanskih rock glasbenikov. Povezovalec: Dušan Velkavrh Vstopnina: 50 din VECERSANSONOV, četrtek, 23. 6. ob 20. uri — Slovensko ljudsko gledališče Celje Nastopajo: Elda Viler, Marjana Deržaj, Majda Sepe, Meri Avsenak, Irena Kohont, Janez Hočevar-Rifle, Arsen Dedič, Alfi Nipič, Lado Leskovar, Boris Cavazza, Andrej Šifrer Gost večera: FRANCO TRIANCALE (predstavnik italijanske angažirane šansone) Režija: Zvone Šedlbauer Glasbeno vodstvo: Bojan Adamič Vezno besedilo: Marko Slodnjak Vstopnina: 80, 50, 30 din Nastopajo: Pepel in kri Ditka Haberl Marjetka Falk Alenka Pinterič Eva Sršen Strune Duet sester Jerman Marjeta Ramšak Ivo Mojzer Edvin Fliser Tomaž Domicelj Oto Pestner Braco Koren Janko Ropret Aleksander Mežek Franjo Bobinac Nadie Valada — Francija Vince Hill — BBC London Jana Kocianova — Radio Bratislava Kathy Nugent — Radio Dublin Zsuzsa Cserhaati — Radio Budimpešta Skupina Sheer Elegance — Radio Luxemburg Regina Thoss — Radio Berlin Zbigniew Wodecki — Radio Varšava Maria del Mar Bonet — Radio Madrid Peter Doyle — ex lew Seeckers, Anglija Stephanie Lindbergh — Radio Hamburg Radojka Sverko Ismeta Dervoz Marjan Miše Ansambel Makedonija Teška industrija VEČER NOVIH SLOVENSKIH POPEVK, petek, 24. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec Povezovalka: Jana Cede Vstopnina: 80, 70, 60, 40 din ZAKLJUČNI VEČER, sobota, 25. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec Razglasitev nagrajencev — revijalni nastop tujih gostov — show nastop Marie Myriam — zmagovalke Evrovizije ’77 — družabni večer s plesom (do 4. ure) ob glasbi plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška. Povezovalec: Saša Veronik Vstopnina: 150 din Predprodaja vstopnic: poslovalnice TTG in dve uri pred pričetkom prireditev POKROVITELJI SLOVENSKE POPEVKE ’77 SO: Aero Celje, Ingrad Celje, Ljubljanska banka, Zlatarne Celje, TTG — Ljubljana OGLAS Zelo ugodno prodam otroško zibelko in globok lepo oblikovan o-troški voziček. Ce ste interesent za ta nakup, dobite informacije na interni tel. št. 450. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje OGLAS Brezplačno hrano in konfortno sobo nudim delavki EMO stari do 40 let v zameno za opravljanje nekaterih gospodinjskih del po dogovoru. Za naslov se obrnite na uredništvo Emajlirca. ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame Helene Jug se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz skladišča gotovih izdelkov za izraze sožalja, darovane vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujem sindikalni organizaciji EMO za denarno pomoč. Prav lepa hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Vikica ter ostalo sorodstvo Številni naši delavci že dolga leta z veliko požrtvovalnostjo delajo pri TVD Partizan v Gaberju. Na sliki je ekipa, ki se je udeležila letošnjega pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Poleg starejših članov vidimo mnogo mladega naraščaja. Dvanajsti mladinski pevski festival v Celju je za nami. To je bil pomemben kulturni dogodek, saj so ob hudi mednarodni konkurenci dosegli pevski zbori iz Celja lepe uspehe. Našo delovno organizacijo pa so obiskali člani mladinskega pevskega zbora iz Tuzle in v sejni dvorani DS zapeli nekaj lepih pesmi. Prizor s tekme v malem nogometu med moštvom orodjarne in emaj- lirnice.