W///m
v lažnjivi obleki
Letnik II
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Velji celo leto 2 gold. 40 kr,., pol leta 1 gold. 20 kr., cetl't leta 60 kraje. Posamezne številke se dobivajo po 10 kr. v K I e r r - o v i hukvamici na velikem trgu it. 313.

Volilci ljubljanskega mesta!
Prišel je zopet čas, da pokažete Svojo samostalnost, svoj um za politično življenje in svojo inteligencijo.
Lansko leto ste volili s takim vspehom, s tako srčnostjo, da ste vkljub temu, da nacijonalna stranka ni volila , skoro enoglasno posadili vse može, kteri so bili vredni Vašega zaupanja, na stole v mestnem zboru izpraznjene.
Dobro znano Vam je, kako težek, kako nevaren je boj, če ni sovražnika videti , in kako sijajna zmaga, če se ni treba boriti. Tudi letos dana Vam je lepa priložnost, pokazati svoj pogum. Ne vStrasite se, če bi tudi ne bilo nikakoršnega sovražnika. Tecite s svojimi listi k volilni čepinji in izlecite iz nje možake , kteri so bili po vadljanji v blato nazaj posajeni in zdaj pričakujejo Vaše pomoči;-
„Nemškutar nemškutarja vrniva“, naj bo Vaš klic, kedar greste v strašen boj. Držite se nemškutarskega fraka in visoke; Dežman o ve pinj e, bojte se Kas-macherj evega. pudeljna. Delo bo težavno, kajti na-cijonalni Janjčani se tudi letos7 menda ne bodo vdeležili volitve. Mi pa se je bomo, in pokazati hočemo, da „nemškutar ni pošast“, s ktero matere strašijo svoje otroke, temveč da voli po povelju vsakega, kogar je zapisal Dežman v zlate bukve.
Volilci! Mi Vas ne silimo k volitvi, le zapovemo vsakemu, da pride! mi ne ukazujemo, koga volite, le zapišemo Vam imena možakov, ktere morate voliti; mi Vam tedaj prepuščamo voliti vsakega, zunaj tistih, ktere smo letos — se ve da vsled sitne postave — izvadljali iz zbora, Vas pridušamo pri Dežman o vih grabljah, da jih zopet volite, ker krokar krokarju ne bo kljuval očesov in žaba žabe ne požrč. Ce bi ne bili ranjki svetovalci vnovič izvoljeni, bi svet rekel, da niso nič vredni. Naci-jonalna drhal že v eno mer upije, da ni ves ljubljanski mestni zbor piškovega oreha vreden, tedaj rešite našo čast in pridružite se Dežmanovim grabljam, ktere se bodo na dan volitve slovesno okinčane pomolile skozi
okno „rotovža“, kakor primerno znamenje ljubljanske in-teligencije in kapitala.
Ako bi pa vendar kdo bil tako svojeglaven, da bi mu dosedanji očetje ne bili po,’ volji, skrbelo se je, da se sestavi novo število mož, kteri bi se smeli voliti.
Tu so:
Mok ar j e v Kaj fe ž, posestnik „odpete mavhe“, kteri je sicer davno že. umrl, pa to nič ne de, ker je naloga svetovalcev le, prikimati besedam župana in to službo opravlja tudi lesena podoba z gibljivim vratom.
Gosp. Tomaž Sraj, znameniti nemškutar, kteri znd, kakor kaže dogodba v Kamniku, živahno po Slovencih udrihati.
Paj k, ne tisti, ki tepe, ampak oni, ki prede mreže, da se bodo Slovenci lovili.
Policaja pred Dežmanovo palačo. Ker po zimi ni muh, da bi jih lovila, nimata reveža nič opraviti, tedaj naj se volita iz usmiljenja.
Nekaj mlatičev, da bodo pomagali mlatiti — prazno slamo.
Gosp. Demšar iz Senožeč, kteri je krstil Slovence osle; naj se voli zato, da bodo v mestnem zboru različni — ljudjč.
Janeževa gosp £ iz št. peterskega predmestja, posestnica 1000 gold. vredne lože v gledišču (kedar se slovenski igrd); ona sicer ni iznajdla strelnega praha, pa ga tudi ne eden mestnih očetov ni iznajdel. Spodobi se tudi, da dobi mesto, ktero ima zdaj le očete, tudi vsaj eno matico.
Gosp. dr. Kljun, renegat v mastni službi. ; Dosedaj sedijo v zboru sami tiči, tedaj se spodobi, da niso brez kljuna.-	'V..
Volilci! Ne vstrašite se in romajte v obilnem številu na „magistrat“-, saj ne gremo na Ježico ali na Janjče. Pogum tedaj, Vaš klic naj bo: Vse za proklete grablje!
„Brencelj“,
predsednik volilnega odbora.
Zvonec.
cpr'sak človek v sebi zvonec 'ma, w K' mu sitno na uho žvcnklja,
Ga graja.
Ta zvonec se imenuje vest,
Pred njo vladar se mora trest’,
K’ razsaja.
Nekter’ je strašen bogatin,
Časti ga skor ves svet;
Drug pa je grozne. Slave sin, Marskter’ga društva cvet.
Pa zvončka slišal ni,
K’ mu na libó doni.-
„Kak’ dobro za-te, Janez moj, Da skrit je srček tvoj.“ «
.„Jaz sem Slovenec, pri moj’ ver’, V Čitalnico grem vsak večer Na pivo.
Se tud’ na plesih zlo potim,.
Í Z dekleti celo noč vrtim Marljivo.
Sovražim hudo nemški frak In votlo pinjo tudi;
Da sem Sloven’c, spoznal bo vsak, Nemškutar se mi studi.“
Pa zvonc’ka slišal ni,
K’ mu na uho doni:
„Ti ši Slovenec, to je res,
Pri vrčku in na ples“.
„Ne maram za nemškutarje,
Zvest Kranjec Sem, le kutarje Sovražim';
Ne pulim se z nemčurjem rad,
Pa tud’ Slovenca noben’krat . Ne dražim.“
Tak govori kak „purgarček“,
K’ nemškutar noče bit; -£?.
Pa teče, ko z Janje turnarček, Nemškutarje volit!
Pa zvonec zadoni, £
Na uhó mu zabrenči:
„Nedolžen si, ko lahov koš In vreden? Počen groš!?“
Nekteri je Slovenec le,
Dokler se stopnje mu dele Zlo častne;
On gazi za Slovenci le, ’
K’ od daleč službe se blišč ;
Mu mastne.
Nemškutarje udrihal bi,
- Da b’ groza videt' blo; —
Ce služb’ca se mu pomoli,
Jim liže pa roko. .
Pa zvonec zadoni,
Mu na uhó bobni::
„Po volji tebi zurka, frak; -Ce v Ij uknji ima — trak.“
» Pritepe se iz/tuj’gá kdo ,
’Ma zadnjo srajco strgano,
■V deželo.
Prijazno ljudstvo ga sprejme,
Mu dá tud’ kako službo še Debelo.
Pa komaj se ogreje gad,
Ki zmrznjen £>il pobran; Dobrotnika bi pičil rad ‘ In vgriznil ga v dlan.'
:• Naj zvonček zadoni , ;
Na uhó naj mu bobni :
' „Nesramna si pokvaža ti,
K’ ni vredna, da živi.“
Rojaki!
Sveta dolžnost vsakega naroda je, častiti mOžč, kteri so z besedo ali dejanjem povikšali njegovo slavo ali razširili njegovo im A, in ohraniti jih svetu v delih, bukvah ali spominih.
Po mestih se vidijo na več krajih take podobe, v Ljubljani na pr. Radecki v čredi zvezdnega drevoreda. V sedanjem času, ko beseda več veljA in izdA ko pest, se častijo posebno ljudjč, kteri so o slo veli po znamenitih izrekih.
Žalibog se le redko kdo najde, kteri izreče kako znamenito besedo. Toliko večo vrednost pa ima tedaj tak izrek, in iz tega vzroka je ravno zdaj lepa prilika, spominjati se moža, kteri je, kakor se je bralo po časnikih, imenoval vse Slovence osle in Vodnika najve-čega osla. Ta mož je Demšar, nemškutar v pokoji v Senožečah.
Da-siravno mož ni na tanko razjasnil, je bil le Vodnik osebno največi, ali je bila -njegova pamet oslovska, je vendar izrek znameniten, misel velikanska in na-ravoslovske vednosti moža čudovite. On je dal, nehotA morda, pisateljem životopisa Vodnikovega navod, kteremu oddelku žival naj ga vvrstijo in s tem so konečno ločena vsa dvomljiva vprašanja.
Veliko veči pomon,pa ima ta izrek za Slovence sploh, Dosedaj so se ločili v Štajarce, Primorce, Goričane, Korošce, Kranjce, Istrijane itd. To je dalo gradiva mnogo prepiru med brati in škodovalo slovenski vzajemnosti. Zdaj pa bo konec vsega prepira, kajti zdaj ni več štajarskih, kranjskih, koroških in drugih Slovencev, vsi so enega rodil, drug drugemu čisto enak, kajti vsak je osve 1.
Krištof Kolumb je iznajdel Ameriko , mnih Švare strelni prah, Feniki steklo, a Demšar je slavnejši od vseh, kajti pred njim ni nihče, čeravno svet že dolgo stoji in je videl veliko bistroumnežev, našel in rekel, da so Slovenci osli, in sicer ne le Bleiweis, Costa in drugi slovenski voditelji, ampak vsi brez izjemka, tedaj možki, ženske, gospodje, gospe in otroci moškega in ženskega spola in sicer vsi od tistih, ki so stari 1 uro, do onih, ki so dorastli’,- oženjeni in neoženjeni, omožene in neomožene brez razločka stand, tedaj doktorji, učeni, gospoda, kmet, hlapec in dekla, tat in berač.
Za to klasifikacijo mu je slovenski narod hvalo dolžan in mora skrbeti, d.a ga sposobno počasti s slovesnim spominkom, in sicer gledA na to, da so drugi, kteri niso iznajdli enakega izreka, dobili spominek še 1 e po smrti, se mora skrbeti, da se temu možu postavi še ko živi.
„Brencelj“, kterega naloga je, skrbeti, da se spomin slavnih mož svetu ohrani, je dal napraviti v ta namen naris spomenika v podobi velikanskega osla, kteri se bo vsled dotičnih pogovorov in sklepov postavil ali vrh dimnika njegove hiše, če jo ima, ali pa pod kap ljubljanske kazine. Ce vA še kdo bolj primeren kraj, naj ga blagovoli naznaniti „BrCnceljnu“.
Ob enem Vas, gledA na to, da bo osel prav velik, prosimo obilnih blagodarov. Vsak znesek je po volji, in se bo naznanjal v „Brenceljnu“ z imenom dobrotnika vred.
Do danes so obljubljeni in deloma že poslani sledeči darovi:
„Ro s e Ij nova“ osla — po smrti čvetefo ušes.
Nekdo, kteri je sicer osel, pa ,ne v g. Demšarjevim smislu pod naslovom „simpatija“'šop slame za možgane.
Kasmacherjev pudelj: svoje zobe.
Drugih darov pričakuje
„Brencelj“.
Pogovori.
Tine. Si bral v „Novicah“, da je nemškutar Demšar v Senožečah imenoval vse Slovence osle in ranjkega našega Vodnika njihovega največega osla? Ce je to res, je vreden, da bi ga strela pri tej priči ubila.
Jaka. Kaj misliš! Tak mož ni vreden prav nič. Saj ti je znano, da oslovski glas ne doni v nebesa.
•J*
:.	:i ■
JoSe. Dolgo sem že študiral, kdo bi bil Kljunov ded, pa ne uganem«
Tone,y To je pač prav lahko. Ded vseh renegatčv je* Judež.
Jože. Tedaj sta si Dežman in Kljun v rodu!
*
' * *
Tone. Si 6ul, Jože,, daje deželni odbor vpeljal slo-venski jezik v svoje uradnije in pisarnice?
Jože. Cul sem. Le tega ne vem še, ali v resnici ali le v principu.'
Tone. Menda v resnici, saj državne postave, v kterih se nahaja znameniti §. 19., niso postave deželnega odbora.
*
* *
Tine. Je li resnica , da je nek Slovenec, kakor „Tag-blatt“ piše, na ples med nemškutarje prišel v blatna-stih škornjih? To ni mogoče!
Tone. Zakaj ne? Saj ne more biti drugače, ker je bil zašel med nemškutarje, kteri po Slovencih sploh blato mečejo.
* *
Jože. Kaj pričakuješ od novega ministerstva?
Jaka. Toliko, kakor od poprejšnjega.
Jože. Tedaj nič!
Jaka. Uganil si.
*
* *
Tine. Zakaj so neki ljubljanski mestni jogri odločili, da mora gospod Zakrajšek iz njihove rajde izstopiti?
Tone. Hm! Menda zato, ker je bil sumljiv/da ni nobene ádrese podpisal.
Rešpehtarjova kuharca.
Kdo le b’ kaj tacga mislil! K’ so gospod re-špehtar, k' se nalaš za-vo 1 j „Brenceljna“, da b’
fa zastopli, slovensk uče, rali od „rešpehtarjove kuharce“, so per ti prič ugnil, da sem jest tista, k’ vse skrivnost familje splavša. Fravi se je tud ferdrisalo , da sem jest tolk politično gebildet, da vem, kdaj gospod rešpeh-tar vjamejo kakšno blamažo al kdaj fravá ne postanejo abortnarca.
Nekaj cajta so me krmižljav gledal, men pa to ni všeč, če me > kdo krmižljav gleda, pa sem jim aufkindala in peršla sem k enem drugem gospodu, k je arcat in men se zdi tud gmajnarskrat. Moje pekantarce so rekle, da so ta gospod rešpehtar ín ker se rešpebtarjov držim, sem se vdinjala, de s’ glih pravjo ldje, da niso take sorte rešpeh-tarji nič vredni.
Tega gospoda rešpehtarja že mal poznam po njegovem psu, k’ je v „Brenceljni“ kontroferan. K’ sem gospodovega psa zagledala, sem preč rekla: Ta so dohtar K é smo her.
Ta so res dohtar K e smo her, rešpehtar, pravjo da norcov, k pridejo v špetal. Na ksiht se jim že vid, da ’majo z norci opravt. Človk b’ rekel, da so meškutar, ke b’ le znal mejčken kranjsk; pa k’ sem jih prvič pra-šala, kdaj bodo pršli zvečer dam, pa so rekli: Gajt ne, morgen, jaz smo ajngeladet af’n bal per štatgolter.
„Kaj nek to“, sem s’ mislila, „al bodo per štathol-terji afnje plesale?“ — Zjutrej so se permajal gospod rešpehtar dam, pa so klel kot Cič. Jest ne zastopim dober tajč, pa sem vender že nekaj proftirala.
„Škandal“, so rekli, „presdent ajnladen lump in marostštiftel, niks past in ajngebildet kselžoft“.
Kakšen žofit je bil tam ajngebildet, ne vem, pa Žefa mi je rekla, da je bil bal prov nobel, sami fraki in pinje so se vidli, k’ ni blo nič Slobenerjev. Samo eden je pršel v zdrk in vsokih škornjih, k menda že malere ne zastop. Gospod rešpehtar menda že držijo na to, kar je na glav, ne pa na to, kar je /v glav; saj jim ni treba, on majo salamensk debelo bučo, more že noter tud kej bit, k’ še dozdai niso nič' iz nje dah
K’ sem Želi pravla, kaj so gospod rešpehtar rekli, je bla huda; ona je tud Slobenerca in je rekla, „da moj gospod rešpehtar so že skoz in skoz škandal, da so bli v Benedkah spicelj, da je škandal, da so na Kranjskem, da, če kteremu drugemu rečejo lump, še vendar nobeden ni tak lump, kot rešpehtar, da b’ imeli bit veseli, da na Kranjskem kruh jedč, da niso vredni, da b’ tistmu, kteremu rečeju „lump“, odvezal jermena per čevljih“ in še velik takin besed, kterih jest ne morem verjet.
Kaj hudirja! Moj rešpehtar bi bli lump? To pa že ne, v kratkem ne! Z Žefo sem se preč skregala; jest oznam gospoda rešpehtarja. K’ je bil moje frajle kužek olan, je preč bil zdroV, k’ so gospod rešpehtar, k’ so tud imeniten arcat, pomolili nos skoz vrata. Ta čudež je stal že v „Brenceljnu“, pa ga niso ldje verjel, pa je prov gvišen res, k’ sem bla zraven.
Jest ne vem, da imajo ldje le na tiste rešpehtarje tak lest, k’ sem jest per njih! Na zadnje bom še jest uržab, če se blamirajo. Prvi'rešpehtar je pršel iz širstata pjan domu, drug je pa šel pjan v gemajndesratzicengo, trek se je ta prvikrat na širštat fortčritšpirituza napil in drug-krat ni bil izvoljen za abortnarja, ta četrt pa že med lumpe hod! Jest b’ ne bla tako neumna, da b’ šla med lumpe, če b’ me tud povabil ministrant Kljun.
To ni nič! Preč dons bom aufkindala; per rešpeh-tarjih, k’ hodjo med lumpe, nočem več bit v dinst. „Goste službe, redki rajfroki“, prav pregovor. Pa sai zdaj še frajle ne nosjo rajfrokov, ga pa zdej men tua treba ni.
Tak dohtarji, ket je Ke smo her, še rešpehtarji niso. Bog vč, če b' mi plačal Ion! Le enga krajcarja mo ne kreditiram* Adijo!
Verjetne novice.
Krojač Fink je nedavno v ljubljanskem mestnem zboru predlagal, da naj se vožnja na velocipedih*) dovoli po mestu, le po potih za pešce v drevoredih ne.
Vsak vč, da je stvar grozno važna; in se mora čuditi, kako to, da mestnih očetov, kterim hodijo vse baže muhe po glavah, ne eden ni prej zapazil škode, ktera se godi po mestu, odkar je ta vožnja prepovedana.
Pritožbe šo se vedno kupičile ; zdaj ni nihče več povožen in potrt / in zdravnikam se kratijo dohodki, tedaj bi se bil moral pritožiti dr. Kasmacher';' konji se ne plašijo in ne polomijo voza in s tem se odtegne kovačem zaslužek, vzrok dober g. Zakrajšeku, da^bi bil nasvet sprožil; tudi jezdarec sam se več ne pobije in polomi, ljudje in otroci se ne strašijo, tedaj se krati zdravnikom in lekarjem zaslužek.	_	'
Zakaj je ravno krojač Fink stavil omenjeni predlog, to je izvedel „Brencelj“ skrivno. Znameniti krojač je namreč preračuni!, da prav toliko hlač manj prodi, kolikor jih ti jezdici, kteri jih pri njem naročajo, manj strgajo, tedaj si je odpečatil dozdaj zapečatene žnable in je izpustil govor izpod srditih brk, kakoršnih je bilo v tem zbortt že mnogo slišati.
Stvar je res važna, kajti sneg se hpče topiti in pust je pred vrati, tedaj se je moral gosp. Fink blamirati, ker zbor menda pred pustom ne bo imel več skupščine.
Gosp. Fink ni tako zabit, kakor bi kdo mislil. Za prihodnje seje ima pripravljene že sledeče predloge:
* j V ozovi na dveh kolesih, ktera drug ža drugem tečeta
„Slavili zbor naj sklene:	t
1.	Kedar se kaka glava ljubljanskega konšt. zbora \ na ulicah pokaže, se odkrije vsak, če bi bil tudi gologlav. J
2.	Priimek „krojač“ (Žnidar) je nespodoben mestnemu ] 8yetovalcU, toraj naj se tako-le spremeni: „Ljubljansko- )•' konititucijonalno-liberalno-inteligentni hlače-, životnike- in suknjemerec, suknorezajoči in vnovič skup šivajoči, drago ! računajoči, ljudi stiskajoči oblekorežki umetnik za gospode, I gospodiče, gospodičiče, gospodke, mestni svetovalec po ! milosti inteligentnih volilcev“. ■
3.	Vsak človek mora raztrgati vsak dan vsaj eno obleko.“
* ■' < - ' '■ 1 * *
Ko se je razglasila novica po ljubljanski okolici, da prestopi nje ljubljenec P a j k od poglavarstva k preiskavni komisiji za zemljišča, ostal je po vseh vaseh strašen jok. I Zdelo se je vsakemu nemogoče, kajti kaj je ljubljanska okolica brez Pajka! Kdo bo zdaj poskušal trdnost lesko-vine na kmečkih hrbtih? kdo bo strigel fantam lase, kdo pošiljal žandarje po-nje? Človek bi žalosti umrl glede na zapuščene sirote, kterim je bil Pajk skrben oče, on ni pozabil nikogar, kedar je bilo treba šibe., on je bil jako, vljuden in ponižen in je obiskoval bogatine in reveže z briči, pošiljal žandarje v zale hiše in nizke lesene koče. Res žalostno je videti pobita krdela okoličanov, kteri dan { za dnevom hodijo prositi Pajka, da bi jih ne zapustil, kajti za njim ni nobenega, kteri bi njegovo mesto vredno izpolnil. Sliši se, da sta dva fanta iz Ježice od tužnosti skočila v Savo in se vtopila, kar je toliko bolj strašno, ker je voda po zimi neznano mrzla. Njegov spomin hočejo kmetje praznovati s tem, da ga denejo v pratiko in sicer 30. dan meseca februarja; ta dan se bo tedaj praznoval Pajk.
•„Brenceljim“.
Slabo si zadnjič zadel, ko si rekel, da „svinjska dežela“ Kranjsko mi je le zato j k’ mnogo želoda rodi;
Tud’ ne veljš moj izraz v dežel' bivajočim nemčuijem , Rabil besedo sem, ker Kranjsko je meni zlo všeč.
Heureieli.
L
Beseda prva nemške korenine V ozki zvezi s solncem je,
S končnico „k.“ lastnost ji mine,
Slovenski brž obleče se.
Beseda druga v nemškem ti pomeni Drevesev listje, tudi list,
V slovenskem stvar dobiš po nizki ceni, Ce na-te pade, nisi čist.
Slovenski združeni besed' zapaziš, če po dežju do cesti gaziš;
Pa nemški v zvez’ imasti vsaki dan Slovensk’ obe na vsaki stran’.
II.
Sestero črk ime ’ma moje,.
% Od želoda le živim,
Pa rada dam življenje svoje;
Da ti usnje prestrojim.
Nemškutarja hud strah obide,
Turnarček clo obledi,
Kedar memo mene pride ,
' Hitrih nog krepko beži.
Ce odtrgaš tri mi zadnje črke,
Za nemčurja in Slovenca ostre imam brke. (Rešitev prihodnjič.)
Rešitev uganjk v „Brenceljnu“ št. 8.
I.	Kljun — pljun.
II.	Dežman.
Kranjski orel,
pitan
z domačo pico,
z nemško kulturo.
Listnica Vredništva.
Več gg. naročnikom: .„Brencelj“ ima toliko opraviti, da ni v stanu vslišati vseh prošenj tistih,1 kteri želijo pismenega odgovora, tedaj naj se mu ne zameri, če se včasih ne oglasi, kedar. kdo trka.
JVazrimniio*
V	"	' ' • ' '	-
Častitim bralcem se naznanja, da bo „Brencelj v kolesarjevi obleki“ izfrčal brž ko dobi iz Dunaja naročene podobe.
.Naznanilo.
Znancem in prijateljem žalostnega srca naznanjamo, da nas naš preljubljeni oče in največi dobrotnik,
misli v kratkem zapustiti. Nemila nam osoda ga namreč prestavi k zemljiščini komisiji. Pomilujte nas, zapuščene sirote!	Ljubljanska okolica.