t««* zn Iv Zdruleuih držtrah _ VdU za ne leto ... $f= f>0 I I Velja z« tie leto ... $6.00 Za p?l leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki. F3' I The largest Slovenian Daily the United States. a IwwH every day except Sundays 75,000 Readers. TKLgrON: CHELSEA S878 NO. 292. — ŠTEV. 292. Entered m Second Ol&tt IUtter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 8, 1879 TZLETOH: CHKI«irKl 3878 NEW YORK. FRIDAY. DECEMBER 13, 1925. — PETEK, 13. DECEMBRA 1*>23, VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. SVOBODNE RAZPRAVE NA LONDONSKI KONFEREN HOOVER IN MACDONALD NISTA i ŠTRAJKARJI NAPRAVILA NOBENIH SKLEPOV, i IZZIVAJO PRI KATERIH BI VZTRA J ALA! OBLASTI V ILL. Angleški zunanji minister Henderson je pobijal domneve, da sta predsednik Hoover in Ramsay MacDonald kaj deflnitivnega sklenila. — Na konferenci bo smel sleherni pojasniti svoje na- zore. LONDON, Anglija, 1 2. decembra. — Tukaj se je vršil banket, katerega so se udeležili razni angleški in francoski dostojanstveniki. Kot glavici govornik je nastopil angleški zunanji minister Henderson, ki se je bavil s konferenco, katera se ima začeti koncem meseca januarja v Londonu. Odločno je pobijal mnenje, da sta se Hoover in Ramsay MacDonald o kaki stvari že definitiyno sporazumela ter da bi potemtakem stala konferenca že pred dovršenim dejstvom. Izjavil je, da sta Hoover in MacDonald spoznala le potrebo zmanjšanja obroževanja na morju, konferenca bo pa nudila vsem velesilam priliko, da se o tem zmanjšanjM dogovore. Takoj v začetku svojega govora je izjavil Henderson, da so vse govorice o takozvanem "tradici-jonalnem sovraštvu" med Anglijo in Francijo, povsem navadna bajka, kateri nihče več ne verjame. Obe deželi sta prijateljici in nujno članstvo v Ligi je dokazalo, da zamoreta sodelovati. — Konferenca petih velesil je predhodnica velikega dela, ki ga moramo završiti, je rekel. Vseh pet velesil je za omejitev obroževanja. Kako bi bilo mogoče doseči ta cilj, se bodo pa njih zastopniki dogovorili na konferenci. MONGOLI USTANOVILI REPUBLIKO Hailor v Mandžuriji b o baje glavno mesto nous tano vi jene republike. Rusija je s tem, zadovoljna. HARBIN, Mandžurija. 12. dec. Iz zapadnega dela Mandžurije so dospela semkaj zanesljiva poročila, da Je bila v Barga okraju ustanovljena nova mongolska republika in da Je njeno glavno mesto Hai-lar. Nova republika Je pod varstvom sovjetske Rusije. Mlada mongolska stranka je ž« večkrat prej skušala prekiniti stike z mandžurska vlado, sedaj so pa priskočili Mongolom Rusi na pomoč ter Jim gredo v vseh ozirih na roko. Ilailar Je oddaljen manj kot ste milj od sovjetsko-mandžurske meje. Iz tega sporočila Je razvidno, di se bliža nova komplikacija v rusko kitajskem sporu glede kitajske iztočne železnice. Če se bo nova republika vzdržala, bo tudi deležna kontrole te važne železniške zveze. IZPREMEMBA V ŠPANSKEM DIKTATORSTVU Španski diktator je rekel, da razmišlja kabinet o formah, ki bodo kmalu objavljene. — Zelo je optimističen glede španskih financ. MADRID. Španska, 12. decembra. Španski ministrski predsednik Pri-mo de Rivera je podal v torek svojo objavo glede finančnega položaja Španske. To je bila po enem mesecu prva njegova izjava. Razpravljal je o finančnem položaju ter rekel, da je vlada v velikih skrbeh zastran nestalnosti denarnega trga. Govoril je tudi o poljedelstvu In drugih važnih problemih. — Glede španskih financ si nam ni treba beliti glav. kajti denarni .rg se bo prej ali slej izboljšal in ustanovil, — je rekel diktator. — v eadnjem času sem začel študirati lačrte za irigacijo in tozadevno joročilo bom predložil ministrom, da odločijo o n'?m čimprej mogoče. — Pospešiti je treba sajenje sladkorne pese ter v splošnem izboljšati špansko poljedelstvo. GASPARRi BO ODSTOPU RIM, Italija, 12. decembra. - "La-voro Pasista" Je objavil poročilo, da bo vkratkem reslgniral kardinal Gasparri kot vatikanski tajnik. Njegov naslednik bo Pacelll, sedanji papeški nuncij v Berlinu. \ Strajkari so zapret'li javnim oblastim in jih pričeli izzivati, ko so slednje potegnile s premogovnimi baroni. ____ ! TAYLORVILLE, 12. decembra. — Ljudske množice so izzvale danes civilne oblasti, ko so skušale slednje pomagati delodajalcem, da zopet otvorijo rove, čeprav je National Coal Miners Unija proglasila stavko. Stavkarji so pri dveh rovih pretili šerifom. Do včeraj so skrbeli za red pri Toyer rovu, danes so pa prevzeli njihova mesta posebni pomožni šerifi. m Pri Auburn rovu se je zavr.šiln velika demonstracija, ker so piketi J zbobnali na ceste toliko moških, | žensk in otrok, da ni moglo petsto j majnarjev oditi na delo. SENATOR TITrONI ZBOLEL RIM, Italija, 12. decembra. — Senator Thomaso Tittoni, 74-leni predsednik Italijanske Akademije, je danes nevarno zbolel. Zdravniki so izjavili, da Je prestal krizo, navzlic temu Je pa njegovo stanje še vedno resno. TROCKI SE SKUŠA OPRATI Izgnani sovjetski voditelj Trocki skuša pregovoriti Kerenskega, naj priča v Berlinu glede vele-izdaje. BERLIN, Nemečija, 12. dec. — Leon Trocki, bivši komunistični voditelj, ki živi sedaj v izgnanstvu v Turčiji je postal glavna oseba v zanimivem procesu. Neka draždanska tvrdka zahteva namreč, naj ji Trocki izroči rokopis svojih spominov, kot je obljubil v posebni pogodbi. Trocki pa ni hotel ugoditi tej zahtevi, ker je izvedel, da je dotični izdajatelj že prej objavil spomine Aleksandra Kerenskega. nekdanjega ruskega ministrskega predsednika. Kerenski je v svoji knjigi izjavil, da sta Lenin in Trocki veleiz-dajalca. Trocki izjavlja, da ne izda pri o-menjenem založništvu svoje knjige prej, dokler Kerenski javno ne prekliče svoje trditve. Kerenski živi začasno v Parizu. TURČIJA JE ODOBRILA STALIŠČE U. S. Turški zunanji minister zagovarja St'msonovo uravnavo sovjetsko-ki-tajske krize. CARIGRAD, Turčija, 12. dec. —» Turčija resno želi, da bi bil spor mea Rusi in Kitajci miroljubno u-ravnan. Tako je izjavil minister za zunanje zadeve, Tevkik Rudži be j, ko se je odzval pozivu ameriškega poslanika Crewa, naj pojasni Turčija svoje mnenje. Turčija se brezpogojno drži Kel-lo^govega dogovora ter je bila ena prvih držav, ki so ga odobrile. Kot soseda in prijateljica sovjetske Rusije, je Turčija pozorno zasledovala spor med Rusijo in Kitajsko od prvega pričetka. Turčija je prepričana, da je Fu-sija verna svojim principom in da hrepeni po miru. Turčija je predlagala direktna pogajanja s kitajsko vlado ter storila vse, kar je bilo v njeni moči, da se spor miroljubno uravna. Rurki minister za zunanje zadeve. M. Karakhan, je dospel danes semkaj, da razpravlja z turško vlada o rusko-turškem trgovskem dogovoru. VODITELJI j HOFRICHTER VSTAJE SO I ZOPET PRED NA PROSTEM SODIŠČEM Najboljše znamenje, da so s e normalne razmere | vrnile, je obnovljenje kampanje z a izvolitev predsedniškega kandidata. FORT AU PRINCE, Haiti, 12. decembra. — Danes so oblasti izpustile štiri študente tehnične šole, ki so bili obdolženi, da so ščuvali svoje tovariše na stavko ter s tem zanetili splošno vstajo na otočju. Ker je bila obnovljena kampanja za predsedniške kandidate, se splošno domneva, da se republika Haiti naglo vrača k normalnim razmeram. Prejšnji dan je bilo izpuščenih osemindevetdeset oseb, ki so se udeležile demonstracij. Ojačenja, ki jih je dobila ameriška posadka na tem otočju, bodo kmalu odpoklicana. Bojne ladje, ki so bile poslane preti otočju, so bile pozvane na- j zaj. Možak, ki je poskušal pred dvajsetimi leti zastrupiti petnajst avstrijskih armadnih častnikov, je obtožen krive prisege. LINDBERGH V LAKE-HURST LAKEHURST, N. J.. 12. dec. — Polkovnik Charles Lindbergh je obiskal tukajšnjo mornariško zračno postajo ter priletel na polje nekoliko po eni popoldne v svojem Cur-tiss-Falcon biplanu, na poti iz Washingtona v Valley Stieam. L. I. Polkovnika je pozdravil poveljnik Maurice Pearce in Charles Rosen -dahl. Obedoval je v častniški obed-nici, kamor so ga spravili postajni častniki. NAJDALJŠA ZRAČNA POSTA Najdaljša zračna poštna služba v zgodovini ameriškega zrakoplov-stva se je končala včeraj, ko je dospela semkaj prva poštna vreča iz Montevidea na iztočni obali južne ; Amerike. Pisma so potovala več kot esem tisoč milj z%aeroplanom ter' cdšla iz glavnega mesta Uruguaya dne 30. novembra. V New York pa so dospela dvanjasti dan. Vreča je tehtala od pričetka sedemdest funtov in je bila namenjena skoro izključno za New York. DUNAJ. Avstrija, 12. decembra. Tukaj so aretirali in obdožili krive prisege Adolf a Rich terja. Tekom procesa proti njemu pa je prišlo na dan, da je obtoženec pravzaprav Adolf Hofrichter, bivši avstrijski poročnik, ki je bil leta 1910 obsojen na dvajset let ječe, ker je skušal zastrupiti petnajst avstrijskih častnikov. Načrt se mu je deloma izjalovil. Hofrichterjev namen je bil spraviti s poti kakih petnajst avstrijskih štabnih častnikov, da bi na ta način lažje avanziral. Častnikom je poslal po pošti pilule s priporočilom naj jih zaužije-po. da bodo živčno močnejši. Samo en častnik je zaužil pilulo. pa koj nato umrl. S tem je rešil svojih štirinajst tovarišev. Ko je izbruhnila v Avstriji revolucija. so Hofrichterja izpustili iz ječe. Izpremenil je ime ter postal trgovski potnik. VOJAŠKI ATAŠEJ PREDSTAVLJEN HURLEYU WASHINGTOIN, D. C.. 11. dec. — Vojaški atašeji, prideljeni tukajšnjim poslaništvom in veleposlaništvom bodo predstavljeni danes nevemu vojnemu tajniku, polkovniku Patricku Hurley iz Oklahome SPOR MED CERKVIJO IN DRŽAVO Novoizvoljeni predsed-sednik Ortiz Rubio je mnenja, da so se cerkveni oblasti v Mehiki popolnoma pobotale z vlado. — Nadškof zavzema drugačno stališče. MEXICO CITY. Mehika. 12 dec Dejstvo, da je katoliška cerkev sprejela mehiške postave za uravnavo verskega vprašanja, še ne po-menja odobrenja teh postav. Tega mnenja je nadškof Leopold Ruiz y Flores. apostolski delegat, ki je izdal formalno ugotovilo o tem vprašanju. To se mu je zdelo vsledtega potrebno, da ne nastane kak nesporazum vsled izjav novega predsednika j Ortiza Rubia. j Rubio je namreč mnenja, da je i bil dosežen med mehiško vlado in i cerkvijo sporazum, ker so zastop-I niki katoliške cerkve izjavili, da se bodo pokorili vsem obstoječim postavam. STRAH UBIL STARKO WHITE PLAINS. N. Y-, 12. dec. -Mrs. Laura Van Pelt Pennybaker. stra dva in osemdeset let, članica stare viržinske družine, je umrla danes zjutraj na domu svojega sina. kmalu potem, ko se Je pričel dvigati dim v sosednji hiši. Domneva se. da je razburejnje prispevalo k njeni smrti. Njena ovdovela hčerka je rekla, da je bilo njeno srce slabo. Naročite se na "Glas Naroda" -največji slovenski dnevnik v Zdru-ienih državah. AEROPLAN S SERUMOM DANSVILLE. N. Y„ 12. decembra. Ray Leven, šestnajstletni fant iz tega kraja se mora zahvaliti za svoje življenje le serumu proti otroški paralizi, katerega so privedli semkaj iz Albanyja z aeroplanom in sanmi skozi slepeč snežni vihar. Zbolel je pretekli pondeljek in včeraj se mu je pokazalo, da je serum absolutno petreben, da se reši njegovo življenje. Serum so pripeljali s pomočjo aeroplana. katerega je pilotiral E. S. Bittner. GRŠKI MINISTERODSTOPIL ATENE, Grška, 11. decembra. — General Gonatas, minister za tran-sportacijo, je izročil danes ministrskemu predsedniku resignacijo, da dovoli rojalistom zasesti svoje sedeže v poslanski zbornici. Do danes niso hoteli rojalisti zasesti svojih sedežev, v protest proti navzočnosti Gonatasa, ki je bil eden voditeljev vojaške vstaje leta 1922 in katerega smatrajo odgovornim za smrt ministrskega predsednika Gounarisa v vrtovih palače, dne 29. novembra leta 1922. ADVERTISE in ' GLAS NARODA" NEKDANJI NEMŠKI GIBRALTAR PRINCESINJA ELVIRA DE BOURBON PARIZ, Francija, 12. decembra. Princcsinja Elvira de Bourbon je umrla v neki pariški klniki v starosti osem in petdesetih let. Bila je hčerka Don Carlosa in sestra Don Jaima, načelnika španske rodbine Bourboncev. KEMAL ODPUSTIL L0ND0N-SKEGA KROJAČA CARIGRAD. Turčija. 11. dec. — rPedsedmk turške republiKe Mustafa Kemal, katerega so dalj časa na-zivali najboljše oblečenega človeka v Turčiji, je prevzel vodstvo domačega kroja, da izboljša sedanji ekonomski položaj. Predsednik je odslovil svojega londonskega krojača ter bo nosil v bodoče le obleke izključno turškega izvora. Slika nam kaie pogled na otok Helgoland, ki je bil tekom vojne glavna basa kajzerjeve bojne mornarice. • V'. ■ DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ........................ S 9-30 " 1,000 ........................ S 18.40 " 2,500 ........................ 5 45.75 " 5,000 ........................ $ 90.50 " 10,000 ........................ $180.00 v Italijo Lir 100 ........................ S 5.75 200......................... S 11.30 300 .......................... * 16.80 500 ....................... 5 27.40 1000 ........................ $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da srno vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s po razumete glede načina nakazila. Iz pačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 NEW TOM, FRIDAY, DECEMBER 13, 1929 UtG EST BLOTENI DAILY ta U. ». /L C "Glas Naroda" m Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser. president Louis Benedlk, Treasurer lie. 0 baltiških državah. Place of business of the corporation and addr »16 W. 18th Street. Boroogh of M&nhmtan. -QLA8 of above officers: New York City. N. T > NARODA" (Voice of the People) Huda nesreča. Šolski upravitelj v Št. Jerneju na Dolenjskem Fran j o Golob se je mudil te dni na svojem prejšnjem službenem mestu v Slivnici na Štajerskem, da uredi tam upravi-teljske posle. Pri povratku domov Ba celo leto velja list sa Ameriko! Za New York sa celo leto--17.00 pa je na poti tako nesrečno padel, in Kanado ---------------------..-------$6.001 Za pol leta--------------------------$3.50 - Po svoji vnanjesti so podobni pclnoma občutek za ravnotežje in Fincem, s katerimi se lahko brez instinkt za smer, kar često nastopi t€Žav jezikovno sporazumevajo, v gosti in neprodirni megli. V ta- ' Dva in P01 milijona prebivalcev Likih primerih je priprava izvrstna kontrola za pilota, ker nezmotljivo obdrži letalo v željeni smeri in vi- Aretiranec je 30-letni brezposelni ! šini. Pri poskusnih poletih je apa-Kcnrad Parker, pri katerem je po- rat celo v viharnem vremenu vzdr- tve je pretežno rimsko-katoliške vere. med tem ko je 2 milijona Le-tcncev in dober milijon prebivalcev Estonske po večini protestantov. S stališča vzgoje in kulture za- je pa vst-ga licija p^pj, jugoslovanskega našla! žal letalo po 30 milj v isti višini in ostajajo katoliški Litavci in Eston- istem pravcu. V svojem bistvu obstoji priprava iz hitro se vrteče vrtavke, ki stalno ohrani svojo rotacijsko ravnino in to tem močneje, čim hitreje kroži okoli svoje osi. Kakor- cL Na Estonskem skoraj ne poznajo analfa betov. v Letonski pa jih je zgelj 12 odstotkov. Glavno mesto Litve Kovno ali Kaunas obdajajo z gozdovi otraš-čeni griči kar daje okolici slikovit gledal prečrno Medtem pa Bauuiesova komisija zop -t zboruje ter namerava predložiti zakonodaji, ki se bo sestala po 1. januarjem, še ostrejše določbe. Posledice se bodo kmalu pokazale. Upori v jetnišnicah bodo postajali vedno pogostejši ter bodo zahtevali vedno nove žrtve. Meseca julija sta bila posledica upora le dva smrtna slučaja. Predvčerajšnjim jih je bilo devet. POVPREČNA ŽIVUENSKA DOBA ČLOVEKA POSTAJA DALJŠA. Med ljudstvom je vkoreninjeno let. v prvem desetletju tekočega zmotno naziranje. da je človeški rod vedno slabši po telesu in da je povprečna doba človeškega življenja vedno krajša. Opozoriti je glede prve trditve na okoliščino, da muzeji velikih mest hranijo oklepe najmočnejših srednjeveških vitezov, ki pa so današnjim povprečnim Zemljanom nadvadno veliko premajhni, dasl so jih vitezi oblačili nad debelo raševinasto obleko. Tudi maratonski tekač je Atencem oznanil zmago in se zgrudil mrtev, danes pa vsak boljši tekoč po tolče Maratonca ter ostane živ ln zdrav. Glede starostne dobe, ki jo človeški rod dosega, je razmerje v moderni dobi takisto tialeko ugodnejše nego Je bilo preje, ko so vojne, lakota, kužne bolezni ln nesposobni kirurgi strahovito redčili vrste človeštva Nemški statistiki, ki so obdelali obširen materijal od t 1010. pa do 1. 1028.. so dognali, da se je povprečna starost človeka v zadnjih petdesetih let podaj šala za celih dvajset let. Za Nemčijo veljajo v tem pogledu nestedfije številke: od I. 1870. — 1880. je bila človeška starost povprečno 35 let in poi T nadaljnlh dreh desetletjih se je dvignila na 37JS odroma na 40.« veka je znašala že 44.8 do 1. 1923. pa je dosegla že celih 56 let. Ugotovljeno je tudi. da je bilo v prvih desetletjih, ki so jih preiskali statistiki. znatno manj starih ljudi, nego jih je danes. Starostna meja tistih, ki so preživeli povprečno starost, se Je pred vojno gibala med 74. in 75. letom, danes pa je ie med 75. in 76. letom. Zanimivo je tudi. da ženske povprečno dlje živijo nego moški in se ta razlika vedno veča v škodo moških. Danes znaša 3 leta in 8 mesecev, leta 1870. pa je bila še 2 leti ln 2 meseca. Veselo dejstvo za one, ki stokajo v zakonskem jarmu, Je vsekakor to. da omožene ženske žive povprečno 5 let več nego neomožen*. oženjem moški pa povprečno 3 leta več nego samci. Kdor se tedaj ožferii, si podaljša življenje. To zvišanje starostne rhfcje Je pripisati današnjim boljšim zdravstvenim prilikam in zlasti povečani skrbi za dojenčke, kbjih umrljivost se Je v Srednji Evropi močno zmanjšala. Vehkb pripomore k temu tudi redna ln boljša prehrana, ki >e vsaj v civiliziranih deželah običajna. * je Rugelj podlegel vnetju trebušne mrene, ki so jc povzročili streli s šltrami. Mirničani so zbrali 200C Din^da se njegovo truplo prepel e na Mirno, kar je novomeški sreski zdravstveni referent dovolil. banovCevi koncerti. 15. denembra: Milwaukee. Wis. Svetozar Banovec, 381 E. 160. St., Cleveland, O. koli se nagne letalo, vrtavka ohra- i "^čaj. Mesto po svoji velikosti in ni svojo rotacjsko ravnino, ob- ! sUki spominja na veliko ru- enem pa pri vsaki spremembi z;sko vas- v kakih letih' ko 5e dvojno silo reagira nanjo. S poseb- ^^ zgradHe vse ki 50 v nim sistemom se ta reakcijo odva-| gradnji ^ ^ jih nameravajo po-ja na obe krmili, da se avtomatič- staviti bo Približno takc kakor je no postavljata po vsaki najmanjši i bila bolgarska prestolnica Sofija spremembi v prejšnji položaj. A- Pred kakiml 20 letL Prebivalstva pa parat upravlja letalec sam in do^ ima že 95 000 duš med njimi je ve" kler deluje, ostane smer letala ne- ; spremenjena. Angleška letala bodo odslej opremljena s to pripravo. ki v znatni meri onemogoče nezgode in nesreče, ki so bile doslej zelo ceste zavoljo otežkočene orijentacije v viharnem in meglenem vremenu. BREZPLAČNI POUK. D OF EDUCATION brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. dft 12., soba Stv. 308, ali pa v pondetjek in sred« ob 3. do 5., soba 413. Božično darilo trajne vrednosti. DENAR, naložen na obresti, je edino darilo, ki ne samo obdrži svojo vrednost, temveč postaja neprestano več vredno. VLOŽKA KNJIŽICA j e posebno PRIMERNO DARILO sa otroke, da postanejo v mladih letih vlagatelji in se navadijo rednega varčevanja. Denar, ki ga naložite v naši banki, je NALOŽEN VARNO in se obrestuje po Saksef State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. čina Židov, ki obvladujejo skeraj vso trgovino. Vzlic temu, da Litavci nenehoma zahtevajo od Poljakov Vilno in so jo — dasi leži mesto na poljskem ozemlju — proglasili za svoje glavno mesto, se lahko po živahnem izgrajevanju Kovna sklepa, da bo to mesto ostalo še nadalje sedež centralnih oblasti državice Litve. Riga ni samo glavno mesto Le-l tonskp. marveč je sploh najvažnejše mesto ob Baltu. Prvotno je bilo nemško; njegova arhitektura kaže, kdo ga je ustanovil. Krasna katedrala, palače iz rdeče opeke, široki bulvarji in nasadi dajejo mestu bclj tevtonski nego ruski značaj. Pred vojno je štela Riga čez pel milijcna prebivalcev. Teritori-jalne izpremembe po vojni so pri-i silile mnege tisoče ljudi, da so mesto zapustili: tako šteje sedaj 350 tisoč ljudi. Propadanje Rige gre v znatni meri na rovaš dejstvu, da njeno naravno zaledje, ki je rusko, producira in trosi manj nego v pro-šlih časih. Kakor Dunaj, je tudi Riga prevelika za državo, kateri je glavno mesto. Tallin, prejšnji Reval, glavno mesto Estonske, se zelo razlikuje od Kovna in Rige. Šteje 120,000 prebivalcev in leži deloma na vodi, deloma pa na hribu. Njegove vegaste in sorazmerno ozke ulice so snažne in lepe. Po mnogih svojih slikovitih kotičkih z zidovi, ki deloma p<^ tekajo Se izza časa, ko so tod gospodarili Danci, in s svojo nekaj skandinavsko in nekaj nemško arhitek-tekturo se je Reval razvil v provinci j alnega mesta ▼ pravo glavno mesto, ne da bi bil zA svojo okolico prevelik ali preveč komerciali-ziran kakor Riga. Za razliko od Rige čije pristan je vsako zimo nekaj mesecev čvrsto zamrznjen, je pristan v Tallinu ali Reralu skoraj vedno odprt ali se vsaj lahko drži odprt z ledolomilcL Ker je mesto oddaljeno od Ljeningrada samo kakih 300 km ter je naravno pristanišče za del ruskega ozemlja, se vidi njegova bodočnost zasigurana. Vse tri dežele, ki jih obravnamo, se bavijo v glavnem s kmetijstvom. Ce pomislimo, da so prej spadale pod rusko upravo in da jim je ob revoluciji pretila nevarnost prenosa ruskih razmer na baltiška tla. se ne bomo čudili, da so v vseh treh državah bili najnujnejši in najvažnejši zakoni, ki se tičejo agrarnih odnosov. Novi zakoni gredo za zapadno pojmovanje lastninskin odnosov nekoliko predaleč, toda izpremembe so bilt tem potrebnejše. ker je bil velik del te zemlje v posesti ruskega, poljskega in nemškega plemstva. Podrobnosti zakonov in ostrost raznih odreao. ki so s temi v zvezi, so precej različne: za vse tri države, pa velja v giavnem. da je ondi. kjer so dajali prejšnjim lastnikom veleposestev nominalno odškodnino, ostaio le tem manj zemlje nego tam. kjer niso dobili nobene odškodnine, tudi take ne. ki je ostala zgolj na papirju. Skratka: karkoli že mislimo o agrarni politiki baltiških držav, velja brez dvoma eno: da je bila taka politika edina pot. ki se je mogla izogniti nadaljnim nemirom in revolucijam. Litva. Letonska in Estonska so vsaj na papirju demokratične republike. Nobena nima več ko eno zbornico in v vsaki je prezidentova moč zelo omejena. V decembru le ta 1926 je nastal v Litvi vojaško-revolucijski upor. ki je strmoglavil za kar najožje stike z Rusijo so zavzemajočo liberalno-socijalistično vlado. Od tedaj do zadnjih mesecev je imela Litva diktatorja v o-sebi profesorja Voldemarasa. ki je bil v času mirovne konference ministrski predsednik in ki velja za sne najvplivnejših osebnosti v tej državi. V Letonski in Estonski potrka politično življenje v znamenju običajnih strankarskih bojev: v prvi državi imajo kar 27 strank, v dru- pa kakih deset. Zaradi tega se vlade menjavajo skora jtako pogosto kakor letni časi. pa celo še pogosteje. Na Lctcnskem je prezident rbenem vrhevni vojaški poveljnik, vendar pa sm^ samo dva mesera zavlačevati objavo kakega v zbornici sprejetega zakona; če hoen predčasno razpustiti zbornico, mora odrediti naprej ljudsko glasovanje z "da" ali "ne". Na Estonskem je ministrski predsednik obenem prezident in ostane na svojem mestu toliko časa, dokler uživa zaupanje parlamentarne večine. Potemtakem je njegovo mesto manj permanentno nego mesto predsednika parlamenta, ki ne more biti razrešen, dokler ne poteče j o ztcrnici ustavno določena tri leta. Vojaška obveznost obstoji v vseh državah. Peter Zgaga PETNAJSTLETNA MORILKA Gussie Teitel je bila pretekli teden aretirana s šestimi moškimi, ker je bila osumljena tekom nekega roparskega napada. Deklica je navedla svojo starost kot osemnajst let, a preiskava je pokazala, da je stara šele petnajst let in vsled tega so jo izročili Otroškemu sodišču. SOFIJSKA KONFERENCA. Bolgarska agencija poroča, da je bil po seji jugoslovansko-bolgarske konference objavljen t-le komunike: Na seji prd predsedstvom Šapo-niča sta obe delegaciji nadaljevali s proučevanjem načina likvidacije dvolastniških posestev. Dosežen je bil sporazum o definiciji pojma "dvolastniška posest" in pojma dvolastnik". Da se omogoči potrebna klasifikacija, bodo seje odložene za par dni. POZOR! BLAZNIKOVIH PRATIK zaenkrat nimamo več v zalogi. Kakorhitro dobimo nadaljno pošiljate v Pratik iz Ljubljane, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "GLAS NARODA" NEW YORK, N. T. 21« West 18th Street. ===u V Illinoisu ustanavljajo premo-garji National Mine Workers u-nijo. Cele trume zapuščajo United Mine Workers in se pridružujejo novi organizaciji. Pravijo, da ima nova organizacija radikalna načela in da je v splošnem komunistična Ali jc kaj čudnega, če seže maj-nar po skrajnem sredstvu v upanju, da si izboljša svoj položaj? Voditelji stare majnarske or a-nizacije so bolj naklonjeni baronom kot pa majnarjem. Zdaj se jim bliža ura plačila, ko jih bodo majnarjl in baroni pustili na cedilu. * Zelo zanimive so porotne obravnave ki se vrše v domovini. Tamoš-nja justica je nekaj posebnega. Porotnikom je včasi stavljenih po pet do deset jako zavitih vprašanj in odgovarjajo na vsako vprašani-? posebej. So pa to glavna in stranska vprašanja. Če hoče starokraj-ska porota spraviti obtoženca v luknjo, mora znati spretno odgovarjati. V Ameriki je v tem pogledu jako enostavno. Porotniki se morajo sporazumeti in reči "kriv" ah "ne-kriva". "Kriv" — pravijo, če sedi na zatožni klopi moški, star ali mlad. "Nekriva" — pa pravijo, če je na zatožni klop! mlada ženska Zdaj. odkar predpisuje moda dolgo kikljo, se bo mogoče tudi v tem oziru kaj izpremenilo. Poljski diktator Pilsudski je zbolel. Upati je. da bo Poljska že kaka prebolela njegovo bolezen. — Vse lep? žen>kc so d^IpcK-asne — je rekel kavallr. — No. ali sem jaz doleočasna? -ga je vprašala spremljevalka. — Le počasi, prospodična Saj vendar nisem rekel, da ste lepa. Jetniki se puntajo. Velik punt v Auburn jetnišnici Nič čudnega, če se jetniki puntajo. Saj se včasi še svobodni ljudje. X Postaren vdovec je pripovedoval: — Vdovski stan je ni kaj prijeten stan: veliko je treba prestati. No. pa se človek vsemu privadi. Nekaj časa objokuješ svojo ženo. ker ti je res hudo po nji. Potem jokaš za njo kar tako iz navade. Naposled ti pa začno liti iz oči solze veselja, da si zopet sam. u. Dvoje zanimivih poročil: Roparji so vdrli v dvorano, kjer se je vršil banket ter so razorožili in oropali detektive. Jetniki v Aubrun jetnišnici so zaprli wardena in več paznikov v celice ter jim zapretili s smrtjo. Na svetu pa res postaja vse vedno bolj prijetno. Iz Chicage poročajo: — Zvezni maršal Laubenheimer Je naročil svojim pomožnim maršalom. naj nataknejo maske na o-braze in naj se opremijo s ščiti, ko bodo prihodnjič uničevali zaloge zaplenjene pijače. Ko so zadnjič razbijali steklenice. je priletel nekemu pomožnemu maršalu v obraz kos steklu, in mu odrezal polovico nosu. * To je vsekakor jako pametna odredba. Preveč se pa ni potreba razburjati. Nekateri suhaiki gospodje imajo tako dolge nosove, da bi bili še vedno dovolj veliki., četudi bi se jim za polovico sfcrMšali. * Nova ženska moda dolgih kril ne bo obveljala. V zadnjih letih so se moški odvadili gledati ženskam r obraz. * — Moj Bog — je tarnala soseda — s temi dedci je pa križ. — Moj je prišel danes zjutraj z veselice po štirih domov. — Moj pa po šestih, — je odvrnila soseda. — Po šestih? Kako je to mbgo-če? " — I no, dva sta ga morala podpirati. "Oifi itixovc* NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 13/1939 The LARGEST SLOVENE DULY M U - R. £. FR.: Spet ena stvar, ki se najbrž ne bo zdela vredna, da jo človek opeva. Toda nekaj bi vas rad vprašal: kaj niso vse reči od Boga? Potem takem so tudi luknje v čevljih od Boga, da. tudi one morejo imeti kak majhen božji opravek med ljudmi in zato naj bodo tu na kratko >-menjene. Zdavnaj nekoč, hudo majhen sem še bil, sem na Savi stopal v čoln, da se prepeljem. Na dnu čolna se Je zibala mlaka umazane vode. - -Voda je notri, sem ves preplašen opomnil brodarja. — Eh. kaj bo to! — me je s smehom zavrnil brodnik, kaj pa šele Sava, poglej, koliko je v nji vode! Pogledal sem po reki gor in dol, da, cela Sava je bila. zvrhana in kalna od jesenskega dežja, in mi le malo ni bila v pogum. Stisnil sem se na klop. krčevito sem se z rokama oprijel robov. Tiho in gladko smo prišli na nasprotni breg. Tedaj še nisem ničesar vedel o onem silnem zakonu, ki ureja raz-mctje med vodovji in praznimi prostori tega sveta; a zakonu, po katerem se vsa voda. kar je je odveč zbira v jamah in kolesnicah na cestah. odkoder jc avtomobili razkropijo po ljudeh, vdira v stanovanja. če so pregloboko v tleh ali previsoko pod nebom, v čevlje, v sOde v vinskih kleteh. Kakor majhen, 2apoznel obred iz davne, davne flutnje o tem spoznanju se mi zdi zdaj menda že nekam odmirajoča navada, da človek pljune v svojo prazno denarnico. Večnoživo dejstvo pa. da gremo pit, kadar tista pekoča praznota zazeva v nas, je zgovorno, da je kar poglavje zase. Da. ko smo bili majhni, so nam bile luknje v čevljih še španska vas. Ne, da jih morda nismo imeli, o, bogve odkod vse smo doma. toda otrok je otrok: on ne mara vedeti žalostnih reči. ne more vedeti, kako eden za drugim gresta voda v čevelj in v grlo katar. Mlak na cestah nismo zametavali, z veseljem smo na sredo čofutall vanje, na vse mogoče načine nam je o dež eno najbolj nebeških doživetij. Najbolj dobro je bilo, da smo v največjem nalivu gologlavi in za rilo oblečeni kar tjavendan lahko hodili po sredi ceste, potem pa smo se premočeni do kože in s šklepeta-jočimi zobmi postavili pod kako pristrešje in smo sam bogve kam CENA DH KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško slovensko Berilo t ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo 92.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City LUKNJE V ČEVLJIH zatopljeni poslušali, kako lepo nad nami žlobudra voda v žlebovih, !n gledali, kako cd strehe pred nami kaplja za kapljo pada na kamen, dokler se ne strnejo v majčken, čisto majčken veletok. ki potem steče proti sredi ceste, se parkrat zaustavi v vtisih podkev in stopinj, nazadnje pa se le prebije do kanala in potem z njim vred v potok — to je nekaj čudežnega v redu sveta, da sleherna kaplja, pa naj že pade kamorkoli, od tamkaj še zmerom lahko steče kam drugam. Da, kadar smo tako-le stali kraj ceste in se je vse to godilo o-krog nas. tedaj je zmerom živo in polno prihajala v nas slutnja o tem kako neznanske velik mora biti svet sredi katerega mi tako majhni in bedni vedrimo. in kako nekam daleč vse gre. Pod vasjo je bobnel naš domači potočič. pa kaj bo to, on bi naj bii kar lepo tiho. pa Sava — kaj so bile vse te stvari pred morjem, v katero se je na koncu steklo vse skupaj. Morje — ne vem odkod smo vedeli, da je tako široko, da ni mogoče čezenj postaviti mostu. In na oni strani je Amerika. tam je čisto drugače — to je menda prva otroška želja človekova. iti odtod, kjer je doma, in to je morda prva otroška vera njegova. da je drugod bolj dobro kakor tu — le počakajte, saj zraste-mo tudi mi. — Da. z velikimi stvarmi so bile zaposlene naše misli, lukenj v čevljih res nismo utegnili opaziti. Potem smo polagoma zrastli, pa z Ameriko ni bilo nič, nič bogve-kaj ni bilo z nami. In prišl^ je vse hujše — nekega žalostnega jesenskega dne nas je obsijalo spoznanje. V čevljih smo imeli mokro, da, nič se ni dalo pomagati. Začeli smo z vso dušo i skati trotoarjev, čez ce -ste smo začeli hoditi po petah, začeli smo se držati zidu, in ko smo srečavali dame v svetlih snežnih škornjih in kožuhih, smo nehali biti kavalirji in se nismo umikali več. V zavihanimi ovratniki, z rokami v žepih, malo bledi v obraz smo šli In ko smo tonili v blato naših cest, se še zavedali nismo, kako tenemo v tisto veliko, silno vojsko ijudi, ki so jih bMe kakor kaka živa ideja zvezale — luknje v čevljih. Neka dobra, brutalna enakost v zakonih narave. Povejte mi, kaj mislite, koliko je med temi tisoči ljudi, ki se jim z razpetimi dežniki mudi na to. na ono in na vse štiri nebesne strani, jih je, da nimajo v čevljih mokro? Stavim, da je takozvanih ne premoči j i vih čevljev in ,galoš komaj toliko, kolikor je treba izjeme za potrditev pravila. In kako je s temi galošami prav za prav? One pač dobro služIjo tam, kjer so v sobah parketi in preproge in električna luč, kjer na vratih lepo pozvoni, potem jih pa človek v predsobi sezuje in sleče plašč in gre v sprejemnlco, kakor da bi bil odtod. Da, galoše so v svoji dobri, topli, hermetične ne-propustljivosti igračkasta miniatura meščanskega doma. Galoše so dobre v mestu, kjer so hiše blizu druga kraj druge, kjer se gre sa- mo malo čez cesto, samo malo po ulici, toda človeku, ki je količkaj daleč namenjen, ne morejo biti v hask. Človek pa, ki ima mokro v čevljih. mora biti daleč namenjen, najbolj dobro je zanj. da ne raz -miši j a preveč, kako mnogo hoje ga morda še čaka. Najbrž še ne veste, kako mogočno kake majhne, prav neznatne materialne stvari oblikujejo človeško dušo — iz bolj zgubljene mehke gline pa menda res ni nobena druga reč. In tako luknje v čevljih polagoma prevzamejo vsega človeka — saj to ne more biti nič čudnega, čevlji so vendar pcdlaga vsega. Tak človek se ne sme na vsem lepem ustavljati, preveč neprijetno mu pride v noge: ne sme v lepe sobe, da bi sedel tam morda s prekrižanimi nogami, pre-sitno bi kapljalo na parket: ne sme v cerkev poklekat pred oltar — da. tako daleč gre vse to — luknje v podplatih bi prevnebovpijoče zevale vernikem v oči. Najbolj dobro je zanj, de lepo mirno gre in da prelahkomiselno ne dviga in ne polaga svojih podplatov na tla. V srcu pa se mu spotoma zbira sam bogve-kaj, kakor drobna kaplja iz teh zaprnih, težkih jesenskih nalivov, kakor majhen, neroden vozel, s katerim se človek ne da spati, morda je to neka majhna mržnja ali pa je samo tista velika vera, ki raste v ljudeh, ki imajo že mnogo poti za seboj. Ampak to mislim nekaj malega mržnje bo tudi zraven. Ah je bila že kdaj kje kaka velika ideja, ki ni imela svojih malih dezerterjev in izdajalcev? In tako tudi luknje v čevljih niso mogle o-stati brez njih. Ah, znanci in prijatelji. zlate duše, ki so nazadnje le zlezli v galoše in na dobro — koliko jih je. da Jim tisti vozel v srcu ni čez noč splahnel v nič in da ne hodijo zdaj okrog, zapeti do vratu, in da s svojo toplo moralo ne gledajo z viška na vso to jesensko mizerijo okrog sebe? Pa kaj hočemo. morda to niti ni zelo velik greh. Prehudo globoko jfe v človeška srca vžgana brezglava strast po toplem kotu. : Človek pa, ki v raztrganih čevljih gre po mokri jesenski cesti, sme morda na tihem imeti tudi majhno upanje sam pri sebi — prav zato, ker mora kar dalje in dalje, bo nazadnje le še kam prišel. Ni izključeno, da bodo ti ljudje z luknjami v čevljih še kdaj o-svojili svet — tako hudo trpežni lahko sčasorha postanejo. Samo gledati morajo, da se preveč ne prehlade. S. F. LOOHNDORFF: Dežela smrti. ENACKI »!tm&i&n9iBitini?* urasn n • n^isii* ^aWiiiUliilii!il!lt!lllillll>:Mi!IK!:ilij|R rnmm H^«ii!i»!SiaKMi«w!« Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ fj Kdor se je vpisaval na inozemski univerzi, je imel opraviti z ekvi-valencami ali najiiestki svoje diplome napram tamkajšnjim izpri-čevalom. Francija je sedaj objavila razpredelnico tujih zrelostnih dokazil, ki zaležejo za njen "ba-kalaureat". Stari naziv "rumani-tas" so ohranile samo tri države: Belgija, Bolivija in Čili. Francoski izraz bakalaureot se rabi še v Ru-muniji, na Švedskem in Norveškem; na novo pa so ga privzele mnoge države v Južni Ameriki. — Srednja Evropa govori pod germanskim vplivom skoro zmeraj o "gimnazijski maturi". Švica pozna eelo "svedočbo zvezne zrelosti" — certificate de maturi te dederale — kjer bi človek pričakoval federalno š ver jen je o zrelosti! Jugoslavija je v zadnje mčasu nadomestila zrelostno izpričevalo z "višjim tečajnim izpitom", česar pa Francija očividrto Se ni dobila na znanje. Anglija spisuje potrdilo b "matri-kulaciji". Mnogi narodi so zamenjali to staroverSko nazivoslovje s preprdštim imenom: srednji Študij, študij drug« stopnji V Franciji to kajpada nb M pomenilo isto-močnine: marsikako dekle Ima potrdilnlcd o dovršenem lieeju. katere pa vseučilišče ne šteje za ma-turitetno spričevalo. Tako tudi absolvent Srednje tehnične šote ne. more doma poee&ti visoke šole. pač pa je pMfmlčen na inozemske tehnike. Bil sem t Himalajskih gorah. Nekaj tednov sem prebil v dehtečem vzdušju teh velikanskih gorskih grebenov, čijih lepote ne more podati niti najkrasnejša slika. Delj časa sem živel skupaj z nekaterimi grjanci preoblečen v preprost ?ga sina velike majice Indije, ki ne spada ▼ nobeno kasto. Pa se Je približala zima, a meni ni prijalo, da bi jo pretolkel v gorah, zasnežen v kolibi In čakal, kdaj bodo prelazi v dolino proti Sinili spet prehodni. Koča v katerdi sem prebival, je bila pslrg še nekaterih družic prHeplje-na ob strmo reber, ki je pa bila bolj podobna viseči steni prepada, .xco-ro pod kotom devetdesetih stopinj je stremela v globino, kjer se je v mračne megle zavita divje penila reka. da se je nje zlokobno bobnenje slišalo prav do nas. Onstran so se drug za drugim grmadili ogromni gorski grebeni, spodai opasani s temno zelenimi gozdovi preti vr-hcvcm pa čedalje bolj gcll. fantastično zgrbančeni in razdrti. Še za njimi pa so se odražale na nebu bleščeče bele •kapice in strešice najvišjih gera sveta. Mncgckrat sem posedel na strehi kolibe nad prepadom. Me tem kc so moji krivogledi mongolski tovariši poležkovali po ušivih ko-štrunovih kožah in kockali, sem pobožno prisluškoval prazničnemu orglanju Dcodarskih gozriev in divji pesmi gerske reke, besneče spodaj v grapi. Necpiezen korak, nerodna kretnja pa bi se ko*, žega strkljal v temačni prepad. Petem je prišla ona noč. Mahoma nas je vse zapustil spanec, zakoj neko strašno bobnenje je presekalo tišino ter preglušilo bučanje hudournika. Šele čez delj časa je ie-lc uhe opet zaznavati šumenje dežja, ki je padal neprestano že nekaj dni. Planili smo venkaj, toda bila je tema kaker v rogu in čakati smo morali, dokler ni pojenjal dež. Potem so se razkadili oblaki in in megla je zasijalo krasno jutro. Strahoma sem se ozrl tjakaj, kamor je kazal z roko eden izmed mož s široko razprtimi očmi in »"tiskom grezs na obrazu.... Tamkaj je stala prostorna koča poglavarja in njegove družine. Sedaj je ni bilo več; pomcdlo jo je bilo. in niz treg se je od vrha do vnežja. zavitega v rjavasto soparo, vlekla kot velikanska rana skero kilometer široka proga puhteče sveže zemlje. — Usad, čigar bobnenje smo čuli ponoči, je zdrsnil tik mime naše kolibe. Stotisaoče to nkamenja in prsti je ponoči grmelo mimo v dolino ter odneslo In pokopalo pod seboj kočo ln družino spečih ljudi. Sedaj nam je postalo tudi jasno, zakaj reka pod nami več ne besni. Deloma jo je zasulo, deloma pa zajezilo in skopati si bo merala novo strugo, ali se bo pa natekla v gorsko jezero. Ta dogodek je pospešil moj odhod. Razen tega so me bele glave nekaterih nižjih vršacev opominjale, da je zima že tik pre durmi. Tako sem se napotil v dolino z nekaterimi domačini, ki so nesli krzno v Simlo. To vam je bilo plezanje. Ob omotičnih prepadih še je vila steza in stokrat sem se čudil, kako sem mogel prilezti nav-gor. Pot je vodila preko grebenov in sedfel. preko sočno zeleno gorskih livad, kjer so v šopih rasle žametne planinke. Niže doli smo prišli v hladne, šumeče Doodarske gozdove, kjer so med stoletnim drevjem švigale urne veverice naliK rdečim bliskom. Medvedje, jeleni in celo tigri, ki žive tod v izobilju, so nas motrili z dobrohotnimi pogledi m zopet izginili v šumi. V nekaj dneh smo dospeli do serpentinaste ceste, ki so jo zgradili Angleži in globoko pod nami se je razgrnil cvetoči Hindostan. V Slmli sem se poslovil od spremljevalcev. ki so tukaj zamenjali krzno za sol in čaj ter se takoj napotili nazaj v gore, da bi še pred pr-vom snegom prekoračili prelaze. Evropske hiše, cerkve, igrišče za tenis in golf, avtomobili in jezdeci — to je Simla. Tukaj je velik, deloma iz lesa zgrajen hotel, mešanica skrotovičenega budističnega sloga in norveških motivov. V Simli preživi dobršen del leta indijski podkralj s svojim mnogoštevilnim slu-žabništvom in liradnlštvom. Ostalo prebivalstvo tvorijo Angleži, gorjanci Fatani in Hitajei: videl pa sem tudi lamo, kako je sklonjene glave lezel med vrvežem bazarjev, mrmrajoč svoj enolični "om mane padmi om"! V mestu je vse polno bazarjev, kjer prodajajo kitajske o-blekc. dragocene rezbarije, vaze, kipce in dragulje. - Iz Simle sem potoval doma po železnici, deloma peš v vroče ni-Savje in sem se nenadoma znašel na robu velikanske indijske puščave Thar. Prav takrat pa je tukaj izbruhnil Nahamari — veliko umiranje. — ki ga mnogočlanska družina indijskih bogov od časa do časa penije nad svoje otroke. V teh krajih, ki so drugače precej radovitni — pridelujejo se koruza. indigo, banane in mangos —-Je takrat izostal dež prinašajoči ve- j ter mousun in v deželi je zavladala smrt. Vroče, ognjenordeče nebo se je vzpenjalo nad nesrečno po- j krajino. Beli trak ceste se j? vlekel med črnimi od solnca požganimi ] polji. Zemlja je tila prepredena s širokimi razpokami in trda ko ka- | men. Po zraku so se kričaje spre-Ietavale neštet? črne jate vran In Jastrebov. S sadnega drevja se jc osipalo poslednje posušeno in opa-ljeno listje. Grcbna tišina in mrtvaško soparno vzdušje mi je pritiskalo na senca: v pljučih me j.> peklo in rdeče meglice so mi zdaj pa zdaj zaplesale pred očmi. Vodnjaki ob cesti so bili suhi. niti vlažnega blata ni bilo na dnu. Imel sem sicer precej vede s seboj, pa sem vzlic temu premišljeval, če ne bi bolj kazalo obrniti se in pobegniti iz nesrečne dežele. Toda neka prekleta neutolažljiva radovednost me je gnaia naprei. Izpod mojih sandal s puhali beli oblak: prahu, ko sem koračil po vijugasti cesti. Venomer me je spremljala ista slika: požgana polja, razpoka na zevajoča zemlja in nad njo od vročine migotajoči vzduh. prežet z nekim čudnom vonjem — ir> nikje nobenega človeka. Pokrit z debelo plastjo prahu sem se ustavil na razpatju. da si odpočijem. Napravil sem skromen poži-rek iz steklenice, a prav tedaj mi je mimo glave sfrčala črna jata \ krokarjev. Naglo sem vstal, pre-udarjajoč ali naj krenem v to ali ono smer. ko zaslišim za seboj Topotanje. Zavit v goste cblake prahu se mi je bližal velik tovorni•• avto. da vrha naložen s sodi in zaboji. Pred menoj je ustavil: z njega je stopilo nekaj angleških vojakov s častnikom in vsi so me jeli pozorno ogledovati. S častnikevega | obraza je gledala skrb. ko me je i kratko vprašal, kam sem name- j njen. No, odgovora ni čakal, marveč ; je t rž napolnil mojo pločevinasto I steklenico z vodo, mi podaril škat- ! lo sardin, nekaj prepečenca in ste- J kleničico citronine kisline. Potem so vsi zopet zasedli voz in ko so pognali sem čul, kako je častnik de- ; jal: "Boga mi, čudim se. da je ta rjavokcžec sploh kaj vzel: ta prismojena drhal je tako praznover-na. da rajši pogine lakote in žeje kot da bi sprejela kako pomoč od belokcžca". Avto je odpeljal dalje, jaz pa sem jo ubral po drugi pot. Kmalu sem v daljavi ubral samotno vas. Prvo kar sem zagledal, je bil crknjeni bivol, na katerem se je gostil kup vran. Malo naprej je ležal drugi, potem dva. nato sedem in tako naprej. Eden je stal ob cesti klavrne postave, tiho mukajoč. Tik poleg njega so v pesku čepele vrr»ne, čakajoč, kdaj se bo zgrudil, da bi mu še toplem izkijuvale oči. Pri sebi sem imel dolg oster nož. pa sem pristopil in ga mu do ročaja zasadil v vrat. Prav malo krvi se je pocedilo iz rane in ko sem pomočil vanjo prst, sem čutil, da je vroča ko krop. • Zavil sem v vas. Vsepovsod so kričale vrane in v prvi koči sem našel na postelji mrtvega moža. Zraven je ležala ženska ovenelih prs, držeč koščeno roko na mrtvem dečku, ki se je videl ko okostnjak. Njegov obraz je bil ves razkljuvan. Ko sem stopil bliže, je leno sfrfotal z nJega sit jastreb. Ko sem stopal naprej po vasi, se mi je na vsak korak odkrila ista slika. Sami mrtvi ljudje in živali v vseh mogočih legah in držah, pa zopet umirajoči, sedeči pred vrati z izbuljenimi očmi strmeč nekam v daljavo in čakajoč vdano usojenega jim konca, kakor ukazuje njin pretekla religija. In ptice roparice? Vsepovsod polno vran in jastrebov, ki so se nekateri kričaje spreleta-vali od plena do plena, drugi pa so se mogli; do sitega nažrti. jedva še plaziti po tleh. Nekaj šakalov je smuknilo okrog ogla. Ime! sem še nekaj vode. Zatekel sem se v prazno kolibo, kjer sem se za silo oteščIL Potem sem si nažgal pipo in kadil drugo za drugo, da bi KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za $1. 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRATIKA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva povest mladega pisatelja J IT S A KOZAKA. ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega eitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov ra svojo povest globoko i/ življenja. Za (H?0 (fftZ pošljemo slehernemu omenjene štiri knjige in SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zammiv. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 2 I 6 West 1 8 Street New York. N. Y. si nekoliko pomiril živce. Nazadnje sem celo zadremal, a spanje je bilo kot ena sama strašna mora. katere me je rešile šele jutraajr scln-ce, ki je vzšlo krvavo nad mrtvo vasjo. Tedaj so piidrdrali troje tovorni avtomobili, toda Angleži, ki so prišlo prepozno z vedo in živežem. so lahko samo še skopali velik skupen grob, kamor so zmetali trupi? in jih zasuli s kamenjem. Namesto da bi se bil vrnil, sem se napotil še dalje v strašno deželo. Prehodil sem še dve mrtvi vasi in četrti dan sem napol mrtev od žeje dosegel tretjo, ki je bila tudi pclna mrtvih ljudi in živali. Noge so s? mi zapletale in jastrebi so me že pozorno motrili s svojimi požrešnimi očmi. nejevoljno zasledujoč vsak moj korak. Spoznal sem, da moram za vsako ceno priti do kake pijače, ali pa poginiti. V Skrajni sili mi je prišla na um sicer ogabna toda praktična misel. Urno sem se pognal na polje, kjer sem kmalu našel, kar sem iskal' Vprežni bivol, ki s? je s poslednjimi močmi držal na nogah, je z žalostnimi očmi buljil vame. Potem je skušal zbežati. Zasledoval sem ga Žival je napela vse sile. kakor da bi slutila kaj nameravam, toda nien tek je bil le še po jasno stopi -canje. Jaz pa niti tega nisem bil več zmožen: zgrudil sem se na kolena in se tako plazil za njo. Dva metra od žrtve sem napel poslednje moči in planil pokonci. Vol se je skušal umakniti, a že ga ; je zadel moj nož in hropeč se Je zgrudil na zemljo. Prisesal sem se z ustnicami na rano v njecovem vratu. Kakcr raztopljen svinec je tiJčla njegova vroči kri po mojem grlu. Potem se zbežal iz te pokrajine, preke katere je na črnih vranjih perutih plavala smrt. Prišel sem do reke — mislil sem. da mera biti eden izmed pritokov Sadleča — kjer me je siromašen kmet sprejel pod streho. Tudi tukaj je vladala suša in sredi široke rečne struge je tekel le še kalen potoček. In vendar je zapihal monsun! —* Bila je temna noč. Ležali smo v koči in skušali zaspati v dušeči sopa-rici, ko je zunaj nenadoma zabu-čal veter. Takoj nato so se od vseh | strani začuli veseli glasovi. V cestnem prahu so zacopotali koraki bo-, ih nog. luči so začele švigati sem ter tja po temi — vse je mahoma oživelo. Poskakali smo s postelj ln hiteli na prag. Vsa vas je bila že na nogah. Ljudje so se smejali in peli. živina je veselo mukala. Kore so meketale in kikirikanje petelinov se je razlegalo po vasi. Debela vroča kaplja mi je udarila na čelo in gospodar mi je kazal črno steno oblakov, ki se je z nevrjetno naglico dvigala iznad obzorja. Zapihal je monsun. Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 16th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK . 82 Cortlandt Street New York da tako Vasa naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. •o i« a • mioif NEW TOK K, FRIDAY, DECEMBER 13, 1929 MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Oh net.« Glas Naroda priredil G. P. POZORI5ČE VELIKE NESREČE (Nadaljevanje.) — Sappho, zadnje dejanje! Predgorje in nesmrtna kitara! — st Je rogal vicomte — - Vi storite lahko nekaj bolj pametnega kot vreči se v slano morje. Le nikaklh dcklamacij, nikakega hrupa, ali pa odpotujem takoj v Paril, kaj vse. kar nasprotuje dobremu tonu, mi je od srca zoperno! — Srce imate iz kamena! — je vzdihnila Helena. — Zakaj si tako lep in vrndar tako okrut? — Mej Bog, — je odvrnil vi com te lahkega srca, — kakšnih stvari na poje človek včasih in ne pravi! Operna lirika. — ni je bolj dolgočasne stvari na božjem svetu! Njemu na na ljubo Je Cortazzijeva omejila svojo ljubezensko ognjevitost, zasenčila svoj pogled ter pela. Kadar je pela, je lahko pretresla tudi najbolj zakrknjena srca. Celo Andrej, hladni Parižan, je bil ginjen, kadar je Helena zapela, spremljana od Vignota. Nato je Isgubil vso porogljivost radi njenega patetičnega govora. Umetnost je nudila pevki glasove, ki so preobračali srca in lepota, katero je kazala pri tem, je bila naravnost neodoljiva. Če ji je Andrej izprva poklanjal svojo pozornost raditega, ker si je aamUljal, da mu prinaša srečo pri igri. je ostalo njegovo nagnenje neizpremenjneo tudi po velikih, izgubah pri igri. On se je namreč znal ubraniti utiša njenega krasnega talenta! Pri tem pa je vrel na dnu njegova bitja neki, mrki srd proti Anini, ki mu je javno zapretila. da ga bo zapustila, kakorhitro bo izvedela le za en slučaj nezvestobe. Odporni duh Andreja, ki mu je bil prirojen, je iskal vsled tegi kazni za to domnevano pregreho. Nasprotje med pripresto. resno in otožno Anino ter fantastično, brezznačajno Cortazzijevo je bilo tako veliko, da ga je samoposebi razveseljevalo, kajti bil je človek, ki ni imel nobenega resnega opravka. Če bi ga stavili pred izbiro med Heleno in Anino, bi na vsak način pahnil od sebe pevko, ki je vzbujala njegov gnus, a to bi ga ne oviralo, da bi varal žensko, katero je resnično ljubil za osebo, ki se je norčevala iz njega. Ura je bila deset, ko se je ustavil pied hišo voz. katerega je naročil Andrej. Anina je čula to z vzdihom, ne raditega, ker se je kesala, da izostane, od veselice, temveč iz bolečine, da jo je varal. Ni mogla namreč zanikati, da jo je v zadnjem času več kot zanemarjal. Preveč ponosna da bi tožila, mu je pustila polno prostost, vendar pa je opazila z žalostjo. da so ostale nežnosti Andreja iste, da pa so njegove pozornosti zelo popustile. Smehljaje je stopil v njeno sobo, v sijajni družabni obleki. Bil je tako slevefnega razpoloženja, da bi si Anina očitala, če bi motila te razpoloženje. Stopil je k njej. jo pogladil po licu ter jo nežno poljubil s svojimi, finimi, duhtečimi brki. — Povej. Anina, ali je tvoj sklep povsem nepreklicen? Nikakega kesa? Nič iatje kot če 8e še sedaj premisliš! Domino, katerega sem ti prcskrbel. leži v tvoji oblačilni gebi in treba ti je le smukniti vanj ter se odpeljati z menoj! — Ah. bila bi ti le na poti! — je odvrnila s pametnim pogledom. — Meni? Kaj pa ti pade v glavo? — je ugovarjal Andrej živahno. čeprav Je čutil, da je zardeL — Če ne pojdeš z menoj, bom šel v proscenijsko ložo Lady Brandon, če pa greš z menoj, te bom povedel v klube, kajti pod masko si popolnoma varna. Ali velja? Ali pojdeš z menoj? — Ne! Jaz sem že itak napol zaspana ter mislim, da bi ne prenesla več prekrokati vso noč. .. To bi bila slaba družba zate. .. Ti bi se le dolgočasil! Pojdi le s svojimi prijatelji! — Ah, Anina, na ta način me siliš ostati tukaj — Tega ne boš storil za nikako ceno. Ne sili še nadalje v mene, kajti ti vidiš, da nisem sposobna za ničesar sličnega. Zabavaj se dobro in bodi pameten! — Ah, draga, jaz bom vendar v krogu starih dam! Generacija, ki živi še v cesarstvu ter si želi nazaj krinoline! — Nikar ne poskusi pomiriti me! Če dvomim o tebi, bo to, kar mi pripoveduješ, le Se bolj ojačilo sume. Sedaj sta se zasmejala oba. Andrej je sedel poleg mlade žene ter jo pritisnil k sebi z tako ognjevitostjo, da so žarele oči Anine. Njeni ustnici sta se dotaknili za trenutek njegovih, a trenutek pozneje se je oprostila ter rekla z izpremenjenim glasom: — Čas je! Glej, da izgineš!.... Hotel jo je zopet objeti, a ona ga je nežno potisnila nazaj, popravila njegovo kravato, uredila zopet cvetje v njegovi gumbnici ter rekla nato poredno ln materinski: — Posadila te bom v voz! Stopila sta ven, na vrt. Noč je bila medla, polna luči, ki je pronicala od neba, posejanega z zvezdami. Močan duh po zemlji, se je dvigal iz tal in tudi cvetke so duhtele. Kočijaž, ki ju je videl prihajati, je skočil z kozlja ter odprl vrata s pravo italijansko uljudnostjo. Anina je potegnila roko iz one svojega ljubčeka ter mu ponudila čelo v poljub. — Misli vendar nekoliko namfe!.... Poljubil jo je ter skočil v voz. Kočijaž je pognal konja in Anina je videla v temni ulici le še odsev luči. Z vzdihljam se je obrnila v tišino. Služabniki so se umaknili v spodaj ležečo kuhinjo. Anina si je lahko domnevala, da je sama v hišici, kajti le redko kdaj je bila tako osamljena. Kako dolgo je pač sedela tam? Izgubila je vse ocene časa. ko jo je predramilo iz sanj ropotanje voza. Videla je voz ustaviti se pri vrtu in mislila Je že, da se vrača Andrej. Presenečena in nekoliko vznemirjena pa je bila. ko je zagledala dve ženski postavi ter je razločila en glas, katerega je spoznala, da je glas gospe Prejean. — Ostanite, kjer ste. Anina bo prišla! Sedaj resnično vznemirjena, je Anina obstala v okvirju vrat, na stopnicah, ki vodijo iz sobe na vrt. Obris njene postave se je dvigal tesno od svita luči. ki je prihajala'lz sobe in mesec pa padal na njen lepi obraz, ki je izgledal v mesečnem svetu še bolj bled kot ponavadi. — Kdo pa prihaja z vami? — je vprašala v skrbeh. — Jaz sem, Geraldina! — Kaj neki pa Je? —- Počakajte, takoj sva tukaj! Dosegli sta teraso ter odšlj po stopnicah ter vstopili pri Anini. Obe ženski sta izgledali tako resno, da je Anino stresel mraz pri tem pogledu. Polastil se Je je preodbčutek velike nesreče ln polna nestrpnosti, da izve vse, je obstala pred obema prijateljicama, ne da bi jima ponudila stola. — Videle sva Preigna odpeljati se proč. — je pričela gospa de Prejean hitro, kajti na cestnem vogalu sva čakali njegov voz, kajti mi-dve se nisva hoteli sestati ž njim. On pa je tako pretkan, da bi takoj siutll nekaj in nato bi bilo vse Izgubljeno! ^ (Cretan je Paraikov - — Shipping New« — "V 14. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen Cpoig« Wutini(ti>n. Cherbourg Bremen Vnleiidam. Boulogne Kur Mer. flot tei Oh m Minnrkahda, Plymouth. H--u!"*n» Sur Mer 19 decembra: LVuinukii, Cherbourg. Bremen Z$. deeembr«: lun tumL*au, iltvri 27. decembra: M. uretabia. Havre M innnMa. Cherbourg 28. decembra : iHsutJH tiuifid. Cherbourg, Hamburg Gornja slika nam kaže zaliv Burin na novi Fundlandiji, kjer je prejšnji teden divjal velik potres. Morje je prestopilo bregove ter porušilo šestnajst hiš. Na spodnji sliki je značilna ribiška naselbina. Influenca pri urah. Nad dve sto let je. kar je angle-kl urar H. Sully dognal, da je bližina magnetov uram nevarna. Takrat je bila to laboratorijska zanimivost, kajti oba predmeta sta se redko srečavala. Danes pa. ko je rusalka Elektrika, sestrična Magnetizmu. preplavila mesta in se bliža že kmetom, nas venomer ab-lega in obdaja, stalno se kopljemo v njenih izlivih, s katerimi je o-račje nasičeno. Nezgoda bo tor~j kaj pogosta in črnogledci se vprašujejo, ali se ne bo v kratkem zopet zatekati k solnčnim uram. Zoprna reč ob oblačnem vremenu za ljudi, ki ne bi radi vlaka zamudili. Ali se pe izplačalo časomerstvo do-tirati do tolikšne popolnosti, da moremo upoštevati tisočinko sekunde — če smo s tem zagazili v tolikšno zagato? Valovi, ki neprestano križarijo po prostranstvu, sicer doslej še niso resno grozili neodvisnosti našega žepka pri telovnikih. Toda kdo ve, kakšna presenečenja nam hrani muhava menjavost energije? Za zdaj imamo vrsto delavcev, ki ne vedo. kaj bi. Ker žive med dinami in izmeničnimi tokovi, se jim ure tolikrat ustavijo ali pa drdrajo. Nepoklicnim bi svetoval, naj puste svoje ure v oblačilnici, kadar vstopijo v veličastno tvornico, kjer se meljejo kilovati. Bistveni deli naših časomerov so namreč iz lahnih jeklc« h sestavin, ki so zlasti dovzetne za magnetske vplive. Samo dih — pa se omagnetijo, se zlepijo ter odpovedo službo. S časovniki je pa tako ko z ljudmi: čim začno noreti, jih je težko plati v svojem žepu. Magnetizirala se bo kajpak, a to v vseh mogočih, nasprotnih smereh, ki se bodo bržkone uničile. Vendar to sredstvo u-tegne služiti samo nepoklicnim o-sebam, slučajnim posetnikom. Za-poslenci v tvornicah pa tega ne zmorejo, ker imajo drugega posla. Zategadelj so izumili posebne stroje, ki vrše to popravilo. Zmešano uro lahko pošlješ na razmagneto-valno lečenje. Vse to pa je seveda le pomoček za skrajno silo. Pametna rešitev bi bila menda v uporabljanju nemagnetnih kovin ali zlitin .Gospodovala je precej dolgo v urarstvu. Dovršena pa vendar še ni. Kajti nekega kolesja, gibalne vzmeti si ni moči drugače misliti kot iz jekla. Tedaj so si hoteli i izposoditi pri lordu Kelvinu za-1 ščitno napravo, kakršno je iznašel i za galvanometer: "dušo" pri vsaki j uri obdati z oklepom iz mehkega | železa, nepropustnega za elektro-1 magne^ski tok. Nesreča pa je v tem. da bi morali nositi predebele "čebule" s seboj. Konec bi bilo tankih, damskih, zapestnih uric. A prvaki časomerstva se ne do-do kar tako spraviti v koš. Izmislili so si, da bi oklep iz mehkega železa nadomestili z lahno školjko. narejeno iz svojevrstnih zlitin | (permaks, permalloy, mu me tal), ki t se ne morej nagnetizirati. Ravnalni udi samo so takisto imunizirani i proti magnetiziranju. to pa že po ' svoji strukturi: krog nihalca je iz medovine ali slične kavine, zavoji-| ca pa iz "elinvara", čigar vrline »so j znane. Tako sestavljena ura, pa je bila zaprta v zlat. jeklen, niklast ail telo. Ko je iznašel elektromagnet, veliki Ampere pač ni slutil, da bo napravil toliko preglavice urar jem Bil je tako raztresen! E. Gautier. ČEŠKI TISK Po najnovejši statistiki je izhajalo lani samo v Pragi skoraj 1400 časnikov in časopisov, med njimi 176 političnih. Tu je poleg češkega dokaj močan nemški tisk (60 političnih in 119 nepolitičnih listov). Rusi izdajajo 11. Madžari 9 listov, o jih izdaja v angleščini, po 2 pa v francoščini in ukrajinščini. Kako napreduje tisk na Češkem, pričuje to. da je leta 1920 izhajalo v vsej republiki 2260 listov, med njimi v Pragi 810. dočim jih ima sedaj Praga sama 1400. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. « M^MBISIMSJMffiM Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA g DNI PREKO OCEANA Nalfcrajfta in najbolj ugodna pet sa ootowanj* na tjromniA earnltUh: FRANCE 12. decrmbra. <6 P. M » I LE DE FRANCE 17. Jan.; 7. feb. «7 P M.» «1 P. M • PARIS 21. jan : 21. februarja (5 P. M i ti P. M » Najkr«jSa pot po S«iesn)cl VaakO-j« v p>M*bn, kabini s »••mi mndtrnl ml udobnoatl — fijft^a ln ■ lavna francoska kublnja !xrelno nlska can« Vprktejt* katarefrakoll j •MMUaKtnao a#anta fr FRENCH LINE 1* STATE STREET NIW YORK. N. V. 1. ZA C AN A DO S 1.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. POZOR, ROJAKI Is naslova na lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vara je naročnina pošla. Ne čakajte tora j, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. j MONTANA 1 Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. 'NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. Kako sc potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In i dragih stvareh. Vsled naie dolgo-i letne izkušnje Vam ml zamoremo j dati najbolj' k pojasnila ln pri po -| ročamo vedno le prvovrstne brso-parnike. Tudi nedržavljan) i>m»r:jo potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa po»rsiteT (Return Permit) S* Wash-ingtona, ki je veljaven sa eno leto. Brez perm 1 ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka G. mesecev In toii se ne pošiljajo ve« v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dTignitl pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit so mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj >e jim pošlje na Barge Offlc«, New York, N. T. privesti nazaj za preprečilo: k pameti. Vem sicer j srebrn okrov ali ne, bo mogla pre-dokler si v opasnem j bivati v najjačjem magnetnem območju, vrt ter obračaj uro na vse; območju, ne da bi se ji v glavi zvr- (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ififlil OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA. Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Lanshtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish. J. Bevčlč. Mrs. F. Launch, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. JoUet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel. Joseph Hrovat. KANSAS Glrard, Agnes Močnla. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmlller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. BarJch. Ant. Janezi c~i v; MINNESOTA Chisholmn. Frank Goui«, A. Panlan, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Ft Sekala. La Salle, J. Spelicb. Masco utah, Frank AunnUn North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Bartorleb. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkofftek in Jože Zelene. Eveletfa, Louis Gonfe. Gilbert, Loots Vessel Hibbing, John Porta. Virginia, Frank Hrratfch. NEW YORK Gowanda. Karl Stemlsha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hiti. Cleveland. Anton flobek, Chas. | .Carlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. j Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Klkelj. KAKO DOBITI STAREGA SVOJCE IZ KRAJA OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claxldge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brazovec, V. Ro-vanšek. Grafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč, Louis Zupančič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Oicorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paashek. Johnstown, John Polonc. Koroshetz. Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: S ta riši ameriških držav-Ijanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci ispotf 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa se opravičeni šene in neporočeni otroci Izpod ZL leta onih nedržavljanov, ki se bili postavno pripuščenl v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljive SAKSER STATE BANK 82 COKTLANDT STREET NEW YORK UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams Rtfer, Anton Svet. I Joseph Tratnik in WISCONSIN Milwaukee, Jos. Koren. Martin- Racine In okolico, Frank Jelene, i Sheboygan, John Zortnan. I West AlUs. Frank Skok. WYOMING Rock Springs. Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvšek. Midway, John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Vsak zastopnik Izda potrdilo n Pittsburgh, Z. Ja'*he, Vine. Arh «™to, katero je prejel. Zastopnika in U. Jakobich, J. Pogačar Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. ln okolico, J. Skerlj, Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph J oran Willock, J. PeterneL rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $8.; sa pol leta S3.; sa štiri mesece $3.; za četrt leta $1.50. ,, New Yora City je"$7. celo leto. Naročnina ta T&nvpo je $7. sa celo leto.