Gorica* izhaja vsaki turek in Boboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. ITredni&tvo se nahaja v „Narodni Tiskann", ulica Vettuiini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana piHina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma biez podpisa. tiokopiH) dopisov se ne vračajo. GORICA „(»orira* stane na leto 10 K, za po! leta 5 K, za četrt leta 2 50. (Ipravništvo se nahaja v „Narodni 1 iskami" ulica Vetturini St. 9. /-a oglaMt* se piačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. l'iisani**/.ne fttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 92. V (iorici, v soboto dne 19. novembra 1910. Leto XII. „Novi Dom'\ Danes predpoludne se je blagoslovil „Novi Dom", krasna šolska stavba, ki stoji ob Senenskem trgu pred „Malim Doniom". Lepa, velika stavba, ki dela cast uže obstoječim naSim šolskim stav- bam „Šolskemu, S. (jregorčičevemu in Malemu Domu". Srce polje rodoljubu veselja, ko opazuje, kako se množe naše šolske stavbe, ž njimi seveda tudi slo- venski šolski naraščaj. Ako se ozremo, kaj smo bili tnestni Slovenci pred 12 leti, kake šolske sobe smo imeli in kak je bil obisk teli Sol, nas obda skoro da neverjetno presenečenje, da se vpraSamo : Kako smo mogli go riSki Slovenci v desetletju tako napre- dovati na Solskem poljn. sezidati Stiri velike Solske stavbe in jili napolniti z našo mladežjo! Ostala Slovenija ne more beležiti takih vspehov. ¦--- Ponosno koraka slovensko SoLsko društvo „Sol- ski Dom" po poti napredka goriSkih Slovencev. llvalimo nebo. da nam je naklonilo narodne može, ki po očetov sko skrbe za slovensko šolstvo. Kaj bi bilo, ako bi teli ne bilo? — Postavljena je torej nova stavba. nov močan branik, ki bö kljuboval vsem sovražnim valo- vom. ki bodo butali v goriško sloven- stvo. Slava možcm, slava vrlim narod- nim delavcem ! Danes ob 9. uri je bila sv. maSa na Travniku, katere se je udeležila vsa •a Solskodomska mladina. Po sv. maši se je podala v dolgi vrsti v „Novi Dom". V „Novem Domu" se je ob 10. uri zbrala odlična gospoda, da prisostvuje blagoslovljenju te za razvoj goriSkih Slovencev velepomembne zgradbe. Med drugimi smo opazili gg.: Predsednika druStva „Šolsk: Dom" dr. A. Gregor- čiča, drž. in dež. poslanca Fona, dež. poslanca in odbornika, prof. 1. B er b u č a, in dr. II. Stepančiča, šol. svetnika Št, Križniča. ravnatelja V. Bežeka, ces. svetnika Fr. Vod. opivca, profe- sorje: dr. Fr. Kosa, dr. 11. Z o r n a. M. Mastnaka, KoŠtijala, uradnika štu- dijske knjižnice dr. Bratino, nadalje vadnična učitelja : A. Tabaja, in Fr. S i v c a ; vladnega svetnika Fr. L e b a n a, pošt. nadoficijala Dietza. Poteui so po- častili s svojo navzočnostjo slavnost čč. oo. kapucini in sicer: p. gvardijan Lin, pater 0 t o, p. Marko in p. (jabrijel. „Novi Dom" je blagoslovilveleč. runs. P a v 1 e t i č, stolni dekan ob azistenci dveh čč. oo. kapucinov. Odlična gospoda je korakala iz sobe v sobo /a veleč. obrednikom in si spostoma ogledovala notrafijo nredbo zgradbe. Pod zemljo je krasna velika telovadnica, razsvetljena z električno razsvetljavo, v pritličju so tri Solske sobe, enako v I. in II. nad- stropju. Razven tega so še male sobice za konference. knjižnico itd.Solske sobe so Iepe, svetle, moderno opremljene. (iospoda se je laskavo izražala o zgradbi. V desni dvorani v pritličju je bila /.brana šolska mladina z učiteljskim zborom zavodov „Šol. Doma", kjer se ie vrsilo obeSenje sv. razspcla, nakar so 'lčenke viSjih razredov pod vodstvom ,;r. učilelja Koršiča zapele par pesmi jako ubrano. Ko je bilo blagoslovljenje končano, ¦;e je podala odlična gospoda spodaj v telovadno dvorano. kjer je uže bila zbrana šolska mlauina z učiteljstvom. Potem ko%so učenke zapele za livaino pesem, je pov/.el besedo monsi- K'ior Pavletič tor z navduSenimi be- sedami slav.l može, ki so omogočili slovenski deci to novo zgradbo, name njeno pouku in izobrazbi. Veleč. g. go- vornik je med drug'm povdarjal: Blagoslovili smo ravnokar novo, lepo zgradbo, imenovano „Novi Dom", zgrajeno ob 80. godu naSega cesarja, namenjeno slovenski mladini. Ob tej priliki se morarno spominjati v prvi vrsti onega, pod cigar vlado je tudi nam Slovencetn omogočeno, da kurakamo na poti prosvete in izobrazbe z dru- gimi narodi v državi. Ta zgradba naj bo, tebi, slov'jnska mladina. učilnica. v kateri bodeS črpala nauke za svetno in tudi diišno življenje. Učila se boS božjih naukov, vere. učila se ljubiti dom. svojo rodno zemljo. mili slovenski na- rod, in učila se boS zvestobe, udanosti in ljubezni do naSega presvitlega ce- sarja. V" tej zgradbi naj se ti blaži srce. vnenia plemenitost in vzbuja Ijnbezen do vsega dobrega, da boš v poznejših letih res zivela za vero. dorn in cesarja! Ne smetn pa iti mimo moža. slavna gospoda. ki je omogočil zgradbo, ki z neutrudljivim delom pospeSuje raz- voj slovenskega Solstva v (iorici. Uže 30 let ga opazujemo. kako pridno dela na polju slovenskega Solstva Ljubezen do tebe, slovenska mladina. ga žene na delo za tvoj blagor, da oh ran is" svoj ma- term jezik. ba boš Ijabila svoj rid. Vsi poznamo veleč. g. dr. Antona Uregor- čiča. zaščitnika slovenske šolske mla- dine. Koliko je uže napravil za sloven- sko šolstvo v üorici, svedočijo dejanja. Zato pa pozivam. da mti zakličemo na- vduSeni: Bog ga živi! (Zaorii je po te- lovadnici navdušeni trikratni „živio".) Začel je s slovenskim solskim vrtom v tuji hiši, za kar je moral plačevati vi- soko najemnino. Ko pa je videl. da se slovenska mladež množi in množi, je poskrbel, da se je otvoril prvi razred, potem drugi itd., dokler se ni pred 12. leti od tal vzdignil ponosni naš „Solski Dom". Kaj je potem dr. (jregorčič v družbi drugih naredil. je vsem znano. Naredil je toliko. da imaino goriSki Slo- venci poleg „Šolskega Doma" še „Mali. S. (iregorčičev in sedaj še Novi Dom". In polni so ti šolski zavodi slovenske mladine! Hvaležni moramo biti možu takega rodoljubnega dela! Teni mladina pa Se posebej pri- poročam : Posnemaj v iičenju. v prid- nosti in v življenjn sv. Antona. kateruga kip stoji v veži „Novega Doma". Sv. Anton je bil redovniškega stanu. zgled pobožnosti. postenosti in bogoljubnosti. A redovniki, čč. oo. kapucini. uče tebe, mladina verske resnice v zavodili „^»olskega Doma". Končam! Stavba „Novega Doma" naj slir/i veri in poiiku. slovenskemu narodu in njega prosveti. lz njega naj se Siri res prava izobrazba v ponos goriskemu slovenstvu. — (iosp. mon- signorju so navzoči čestitali /a lop go vor. Zatem so zapele učenke vi^jih raz- redov na rodno pesem, uakar je povzel besedo Solski voditelj v „Malem Domu" g. Jos. llrovatin. Zahvalil se je v imenu učiteljskega /bora navzoči gospodi. da je počastila s svojim obiskom /.a goriske Slovence znamenit dogodek, ko se je blagoslovila četrta solska stavba, iinenovana „Novi Dom". LIžc pred ."50 leti je rekel g. go- vornik — ko2je laSko valovenjc venomer požiralo sjovenski naraSčaj, iiase otroke in jih vzgajalo v laškem duhn. je pre- mišljeval mož, nadahnjen z živo üu- beznijo za teptano slovensko ljudst» v Gorici. kako bi prišel vsaj deloma t^liu narodnemu propadu v okom. In res'.se mu je posrečil kmalu potem otvoriti v uüci Sv. Klare neznaten, mali otroški vrtec. Koliko skrbi. koliko dela, koliko Sikap je bilo, predno se je le malo raz- širil vrtec v I. razred. A mož železne volje in vstrajnega dela ni obupal, ni od- nehal.-L. 1892. se je otvoril II. in III. raz- red. To leto se je začel boj za sloven- sko mestno solo. Kak^en boj je bil ta. vemo mi, ki smo ga opa':ovali. Naš prvoboritelj dr. A. Gregornč je tuhtal in tuhtal. kako bi preskrbel vedno se množeči slovenski mladini Sol. Denarja ni bilo. šol pa je primanjkovalo Kaj storiti! V družbi z drugimi rodoljubi je začel graditi veliki „Solski Dom", ka- terega je tudi srečno dogradil. Mislili smo. da bo ta dom zadostoval za de- setletja. A temu ni bilo tako. V sredi največjega dela za zasebno Solstvo pa ni pozabil voditi boj za mestno sloven- sko Solo, dokler ga ni izbojeval. A naši laški someSčanje so nam odločili za solo staro kosarno v Pod- turnu, v katero so spravljali bolne vo- jaSke konje. Mislili so si: Damo vam jesti to. kar ne morete jesti. In v to šolo naj bi hodili naSi otroci ? Ker je naš dr. Gregorčič videl, da so Lain neizprosni in da nam nočejo dati Sole v sredini mesta, in ker se je slovenski Solski naraščaj neznansko hitro množil. začel je misliti na novo šolsko poslopje v dolenjem delu mesta. Spet smo se popraSevali: Odkod pa denar? Potreba velika, denarja pa ni! Pustili smo njegovi previdnosti in prid- nosti. In glejte! L. 1906 je uze stal tu zadaj za nami „Mali Dom". ki se je koj napolnil slovenske mladeži. Čudili smo se! Kajpada! Mož prvoboritelj se je držal pregovora: „Z Bogom začni vsako delo. da bo dober vspeh imelo!" In se kakšen vspeh je imelo njegovo delo! A dr. Gregorčičeva skrb za napre- dek goriSkega slovenstva ni Se nehala. Ko se je komaj sprožilo vprasanje o premestitvi slovenskega moSkega učite- ljiSča iz Kopra v Gorico. kjer so hirali naSi dijaki s profesorji vred, uže smo videli dr. GregorčiČa, kako je pridno zi- dal tik „Šolskega Donia" novo Solsko stavbo „S. Gregorčičev Dom". „Čemu bo ta stavba", smo se popraSevali. Nihee ni vedel dati jasnega odgovora. NaS dr. Gregorčič pa je uže vedel. zakaj gradi Solsko stavbe. In glejte ! Nekega lepega dne lanskega leta se je brez hrupa na- selilo kar na tihem slovensko mosko učiteljiSČe v „S. Gregorčičev Dom". Kako velike važnosti je ta pridobitev za go- riske Slovence, menda ni treba posebej povdarjati. Srce Ijubitelja slovenske Solske dece pa ni Se mirovalo. Poskrbeti je hotel tudi za viSjo Solsko izobrazbo naSe nioSke Solske mladine. Po njegovi inicijativi se je osnoval odbor rodolju- bov, ki je imel nalogo. ustanoviti slo- vensko zasebno gimnazijo. Leta odbor je drezal in drezal. in da je drezal tudi mož, ki je dusa slovenskegt? Solstva, se ob sebi razume. In glejte! Danes imaino tudi prvi razred slovenske gimnazije. KoneČno stojimo danes v novi Solski zgradbi, krSčeni na ime „Novi Dom". Tudi ta stavba je sad dela na- Sega dr. Antona Gregorčiča. Mladin bo napolnila te Solske sobe. kjer se bo učiia. Prostori so namenjeni višjeSolski izobrazei slovenske mladeži. Da se to zgodi, nam je porok ime naSega prvo- boritelja, ki živi in umrje zate. sloven- ska irladina. V družbi rodoljubov in slovenske duhovSčine. ki so vedno stali ob strani slovenskemu Solstvu je naS prvoboritelj dosegel krasne vspehe. Njemu ob strani je stal pri vseh zgradbah neumorno de- tujoči požrtvovalni cesarski svetnik Franc V o d o p i v e c. ki. priden. kakor čebelica je povsod pri delu v procvit slovenskega Solstva. Sklepam z zl a t i m pregovorom. ki pravi: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača". katerega se je držal dr. Gregorčič. Z malim je začel. a do- seijel veliko. Zato zakličimo mil prisrčni: Živio ! — Razlegal se je po telovadnici krepak živio. Potem se je zapela cesarska pe- sem. nakar je zadonela po telovadnici pesem „Hej Slovenci". ki je končaia z besedarni: „Črna zemlja naj pogrezne tega. kdor odpade". NavduSenje je bilo veliko. Kmalu nato so se udeleženci razSli. Mi pa smo si Se ogledali lepo pročelje. ki nosi vi- soko gori na strehi veliki. zlati napis: „Novi Dom", na sredi pročelja pa tudi zlati. manjši napis: „Ob SO. godu cesarja Franca Jožefa I.". „Novi Dom" naj stoji v ponos go- riSkemu slovenstvu! Dopisi. Iz biljanske županije. Dne 14. t. m. vrSile so se na Dobrovem volitve novega občinskega staraSinstva. Nasproti sta si stali dve stranki. Fna zavzemajoč staliSče sedanje čedaljebolj po vsem Slovenskem raz- Sirjajoče se Slovenske Ljudske Stranke, druga pa tako imenovana županova oziroma liberalna stranka. Agitacija pred volitvami je bila pri obeli strankah jako živahna. Volitve so se vrSile dovolj mirno. Pod pritiskom obljub. iz strahu pred maščevanjem in vsled marsika- terih nepostavnosti pri volitvi. je zma- gala liberalna stranka v vseh treh raz- redih s tako neznatno razliko glasov, da ni skoro vredno jih zabeležiti: Število glasov je bilo takole: v III. razredu: 47—42; v II. razredu: 10—7; v I. razredu : o--5. \'sa cast volilcem iz biljanske du- hovnije. ki so — z malo izjemami — enoglasno volili na podlagi krščanskega programa S. L. S. V Temnioi na Krasn vstrelil je v nedeljo. okoli 9 lire in pol zvečer, nenadoma do sedaj Se neznani zločinec v okno jedilne sobe pri hiSi zupana in veleposestnika gospoda Karola Ste- pančič. Za veliko srečo je bilo zaprto kritieno okno s tako debelim železnim polknom, da ga krogla ni popolnoma prebila. sicer bi ne bilo danes več med ziviini gospoda deželnega poslanca in odbornika dr. Henrika StepanCič. Le-ta je priSel namreč nekoliko ur popred obiskat svojega brata in kolikor se more soditi po smeri hitca, bi bila sviučenka ravno njega, sedečega mirno pri mizi, zadela. Ker sta navedena go- spoda pri domačem ljudstvu priljtib- ljena, je do sedaj nejasno, kaj je zlo- činec, poslužujoč se smertnonosnega oroZja. prav za prav nameraval. Hvala Bogu, da je obvaroval spo« štovano družino strašne, srce pretresu- joče katastrofe. Dal Bog, da bi čim prej zasačila zločinca roka pravice, kojej naj bi tudi slavno občinstvo s tern pripomoglo, da ji naznani vsako količkaj sumljivo o- sebo. koja se je morda videla v nedeljo proti noči ali pa po zločinu v Temnici in v bližnjih vaseh. Iz Kala na Kanalskem. — \ o- litev novega župana in podžupanov smo imeii 5. t. m. Županom je izvoljen g. Matevž Pi r i h St. 114. Podžupani pa so ti-le : g. Jožef La n g o št. 84, g. Miha H u m a r. St. 175, g. Stefan B e r I o t Št. 12, g. Miha Kofol St. 30. g. Fr. Skert St. 104. g. Ivan Pavšič št. 59. g. lv. L a z a r St. 62 in g. Jožef B r e š č a k št. 80. -- Volitve je vodil uradrii komisar g. dr. J. Mosettig. — Novemu županstvu želimo vse najboljše. Dela naj v prid ljudstvu, kakor do sedaj. in ljudstvomu bo gotovo hvaležno! Bog Živi! Polilični pregled. Državni zbor je sklican za 24. t. m. Vlada čerešiti šest- mesečni začasni proračnn, podaljsanje bančnega privilegija, italijansko pravno fakulteto in podaljšanje postave o po- slovniku. Pogajanja med Čehi in Xeinci namerava nadaljevati na Dunaju. Če- škega deželnega zbora zato ne bo za- ključila, marveč zgolj odgodila. Če se doseže na Dunaju sporazumljenje med Čehi in Nemci. bo zboroval češki de- želni zbor od 21. do 31. decembra. Avstrijska delegacija. V sredo je avstrjska delegacija končala razpravo o bosanskem kreditu. Ta dan je prišlo tudi do glasoVanja o dr. Šusteršič-evem predlogu, naj se iz- reče skupnemu finančnemu ministru baronu Burian-u graja zaradi koncesijo- niranja zloglasne madjarske agrarne banke. Vsak človek bi mislil, da bodo delegatje. ki so za slično resolucijo. stavijeno po Nemcu baronu Morsey-u, v poslanski zbornici glasovali, glaso- vali tudi za dr. šusteršič-ev predlog. A zgodilo se ni tako. Večina delegatov smatrala je v delegacijah za belo to, kar je smatrala v poslanski zbornici za črno. Kajti za dr. Šusteršič-ev pred- log glasovali so le delegati slovanske opozicije razun dr. Ploja in Dalmatinca Baljak, ki stapobesedah „SI. N." vsled tega[postala vladna lakaja. Žalostno pa resnično. Potem se je pričela razprava o proračunu vojnega ministerstva. V četrtek je avstrijska delegacija končala razpravo o proračunu vojnega ministerstva. Vojni minister je izrazil nado, da se novi vojni zakon predloži zbonicama na tpomlad. Tudi novi vo~ jaški kazenski red bode kmalu dovršen. Po sklepčnem govoru delegata Kozlow- skega je bil vsprejet ordinarij ojske. Potem je bil vsprejet tudi vojni extra ordinarij ter izredni kredit za po- sebne vojaške odredbe v znesku 180 milijonov kron in izredni artilerijskt kredit v znesku 8 milijonov kron. Delegacija je potem začela raz- pravljati. proračun vojne mornarice. Včeraj se je zaključilo zascdanje delegacije. Državnozborskl „Slovenskl klub'. „Slovenski klub" se snide v sredo, 23. t. m., ob 10. uri dopoldne. Trgovinska pogodba mod Avstro- Ogrsko in Srbijo. V seji srbske skupščine dne 14. t. m. je ministerski predsednik PaŠic iz- javil, da bo trgovinska pogodba skoro resent. ividi v avstrijskem in ogrskem parlamentu. Še le po tej izjavi je blla pogodba uvrščena v dnevni red tudi srbske skupSčine in je začela načelna diskusija o trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Razprava bo jako zanimiva, kef so innenja poslancev jako različna, kar se lice te pogodbe. Tržaškl deielni «bor zakUnöen. V četrtek je bilo zasedanje trža- Skega deželnega zbora zaključeno. Viharna «eja bosenskega sabora. Bosenski sabor je odklonil vse predloge, ki jih je stavila vlada. Za- sedanje je bilo zelo burno. Cetndi po ovinkih, toda vendarle fal- zifikati „Vaterland" od Četrtka zatrjuje po- novno. da so Masarykove trditve o fa!- zifikatih blaznost. Resnica pa je. da je avstrijski poslanik v Belgradu, grof For- gach. te listine kupil kos za kosom in jih pošiljal na Dunaj. kjer jih je zuna- nje ministrstvo spoznalo za prave. Fal- zifikatorji so sedaj začeli donašati fal- zifikate kar na kupe in grof Forgacb jih je kupoval. Četudi se je sekcijski sef v zunanjem ministrstvu Jettel temu bra- nil (?) Šele banu Rauchu (?) se je po- srečilo ustaviti nadaljno nakupovanje teh dukumentov in to še-le potem, ko jo poslanik grof Forgacli že* izmetal za nje 60.000 Kl! üeneralni štab je bil prvi, ki je spoznal te listine za falzifi- kate in prišel do prepričanja, da ima res falzifikate pred seboj. zunanje mini- strstvo pa je baje do zadnjega trenotka verovalo v pristnost teh dukumentov?! Domače in razne vesfi. Osebna vest. Včeraj je prispel v üorico novi ravnatelj goriške gimnazije d r. J. T o m i n š e k. Oböinske volitve v Bilijani Pri obeinskih voütvah v Biljani so zma- gali v vseh treh razredih liberalci. „Edinost" in „Piccolo" se te zmage ve- selita z razliko. da je „Piccolo" toliko pošten. da konstatira. da so irneli tudi do sedaj liberalci biljansko občinsko upravo v svojih rokah. ciočim „Edinost" laže. ko pravi. da so liberalci z ome- njenimi občinskimi volitvami premagali klerikalno trdnjavo, t. j.. da so izvili klerikalcem iz rok občinsko upravo v Biljani. Da bode pa „Edinost" vedela. v kaki nevarnosti se je nahajala liberalna trdnjava v Biljani, ji povemo. da so zmagali v III. razredu liberalci le s 5 giasovi večine. v II. z 2 glasovi in ko- nečno v 1. z 1 glasom. Nadalje ji povemo, da bi bila ta liberalna trdnjava gotovo padla v naše roke. da bi ji ne bil v zadnjem hipu priskočil na pomoč neki človek, katerega so naši smatrali, da se nahaja na skrajnem krilu S. L S., hoteč tako ohladiti svojo jezico nad osebami, ki so nasproti njemu posto- pale tako, kakor se v sličnih slučajih mora posiopati. Ce so, kakor piše „Edinost", pri zadnjih deželnozborskih voütvah dobili v ti občini kandidatje S. L. S. po 193 glasov, liberaini pa po 45r dobili so jih takrat, ko se jenahajaia občinska uprava v liberalnih rokah, in „Edinost" naj bo prepričana, da bode tudi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, ki se pa ne bodo vršile tako hitro, kakor bi si' „Edinost" želela, razmerje glasov blizü enako, če ne boljse, za našo stranko, čemur v dokaz naj ji služijo ravno zadnje občinske volitve nad katerimi se tako veseli! Gnjte, öujte. — „Jutro", glasilo liberalnih „mladinov': na Kranjskem, je prineslo včeraj daljši dopis z Goriškega. Ciankar misli, da je vsled tega, ker po- ročate „Soča" in „Edinost", da je v ne- katerih občinati zmagala narodno-na- predna siranka", še vsa dežela v libe- ralnem taboru. No, mi pustimo „Jutru" in njegovemu dopisniku to veselje. Der Wunsch ist des Vater des Gedankens. Ali nekaj drugega je, kar nas /aninia. Člankar piše namreč, da računamo mi s tem. da Gabršček pri prihodnjih vo- litvah ne bo več izvoljen, čeŠ, da ne bo imel več pasivne volilne pravice. To je nam novo. Mi ne računamo na kak konkurz bivšega poslanca naših trgov, pač pa na razsodnost slov. trža- nov. Iz tega članka v glasilu „mladi- nov' pa se da sklepati. da je ze kje v Gorici kak doktor, ki prefci na Gabršče- kov mandat. Pozor pred njim! Razpust gorlškega deželnega zbora 1 — Pod tem naslovom je priobčila tor- kova „Soča" uvodni članek, o katerem se bavl s pogovorom našega cesarja s furlanskim delegatom Bugattom o pri- liki dvornega obeda za delegate. Med cesarjem in Bugattom se je baje vršil v zadevi našega deželnega zbora ta-le po- govor: Cesar: Regulacije rek so v Vaši deželi nujno potrebne. Bugatto: Da, Veličanstvo, ali žal, vprašanje o prispevkih še ni urejeno. Cesar: Ali dezeint zbor še ni niČ sklenil? Bugatto: Nič še; tudi se gre v našem deželnem zboru s težavo naprej. Cesar: Dobiti je tarn tako težko večino. Bugatto: Pri nas so nenavadna strankarska razmerja. Cesar: (z nasmehom.) To je pa res. Bugatto: Morda prinesejo pri- hodnje volitve zboljšanje. Cesar: Upajmo to ! Iz tega sklepa „Soča", da stojimo pred razpustom deželnega zbora in pred novimi volitvami. Seveda toimači „Soča" zgoraj na- vedeni pogovor kakor kaže nje] in nje- nemu gospodarju. Zakaj bi ne bile pri- hodnje deželnozborske volitve, na katere je mislil cesar, šele potem, ko steče se- danjemu deželnemu zboru postavno do- ločena doba? Da je Bugatto kaj dru- gega mislil, to je jako verjetrio, in >koro gotovo je tudi, da je napravil ono ne- taktno in usiljivo opazko le zaradi tega, da bi slišal iz cesarjevih ust kak drugi odgovor nego le: „Upajmo!" Dalje: Zakaj ni Bugatto na cesar- jevo opazko: „Dobiti je tako težko ve- čino" odgovoril, da se v goriškem de- želnem zboru sicer nahaja večina, am- pak ne taka, kakoršno bi hotel Bugatto inieti. In mi menirno, da prav zaradi te^a. ker se je Bugatto izognil odgovoru, katerega bi bil moral dati na cesarjevo opazko, da prav zaradi tega se je cesar nasmehnil, videč pred seboj moža, ki hoče dejstva zavijati. Tako je, in nič drugače! Sicer pa nismo napisali teh vrstic iz bojazni pred novimi volitvami: Novih izvolitev se najbrže Bugattovci rrinogo bolj boje nego mi. Kar se pa tiče naših liberalcev, je najbolje, da se poskrijejo v kote, kajti njih ljubezen do našega ljudstva se je prav v zadnjem času po- kazala v pravi luči pri njihovih gospo- darskih podjetjih, ki so provzročila de- Želi toliko zla in nevolje. Uniforma deželnih slug — Gari- baldinci. — „Soča" je uporabila pri liko, ko so dobili deželni sluge, kakor običajno vsako leto, novo uniformo, da je strastno napadla deželni odbor, češ, da je o n s k 1 e n i 1, naj nosijo za naprej deželni sluge neko nekdanjim Garibaldincem podobno uniformo. Ost dotičnega napada je bila obr- njena seveda v prvi vrsti proti sloven- skima odbornikoma gospodoma Ber- buču in Stepančič in zaradi tega smo se najprej informirali, je-li d e- Ž e 1 n i odbor o novih uniformah kaj sklepal odnosno, sta li slovenska od- bornika o novem uniformiranju slug sploh kaj vedela. — Üobili smo za od- govor, da sücne vsako leto se ponav- ljajoče malenkosti ne vstvarjajo pred- met odborovih sej in da tudi letos ni o tem deželni odbor n ič sklepal. Pri istej priliki ogledali smo si nove uniforme v svrho, da se tudi v stvarnem oziru o njih izrazimo in pre- pričali smo se takoj, da je „Soča", ka- kor običajno, tudi v tem pogledu lagala in stvar pretiravala, kajti nova uni- forma ima čisto navaden kroj, suknoje sive barve in le na rokavih, na hlačali ter na kapi — z nekoliko predolgim ščitom — je ušita tenko rdeča vrvica. VpraSali smo začudeno, če je popisana uniforma ona, o kojej trdi „Soča", da je sllčna nekdanji Garibaldinski in za- trdilo se nam je, da druge nimajo po- sebno, da nimajo morda kake rdeče srajce. Hudomušno pristavili so, da je „Soča" pomotoma najbrž zamenjala kakSnega „Sokola" z deželnim slugom. Toda šalo v stran ! P r i b i t o bodi, kašneprilike uporablja „Soča", da lažnjivo in po ne- dolžnem napada našaskrbna deželna odbornika Berbuča in Stepančiča in to tudi v času, kose z a kulisami k njima za- teka s prošnjo, naj bi poma- gala, da ne utoni potapljajoča segospodarska-liberalna la- d i j a. - Liberalna gospoda, sodite, je li to prav? Koliko časa še bo „Soča" podi- rala, kar bi vi radi zgradili. Javnl shod llberalne stranke v Sv. Erižu na Vipavskem Kakor čitamo v zadnji „Soči", prirede v nedeljo v Sv. Kiižu na Vipavskem liberalci javen shod, na katerem bodeta govorila državni poslanec Lojze ^trekelj in pa -------A. GabrŠček. Mislimo, da se mo- timo, ako rečemo, da bode Lojze Štre- kelj govoril o kraških trtah in murvah, A. Gabršček pa o njegovem delovanju kot predsednik „Trgovsko-obrtne za- druge", o cvetočem liberalnem gospo- darstvu, tičočem se narodnih piruhov „Jelena" in „Stidbahn-a" ter o ugodnih posledicah za solkansko „Mizarsko za- drugo", katere je imelo njegovo in Konjedicevo potovanje v l:gipet. Gecilijansko društvo za Goriško nadškofijo bo imelo svoj občni zbor v četrtek dne 24. novembra. Ob 10. uri bo v župni cerkvi Sv. Ignacija slovesna sv. rnaša, pri kateri se bo pela: Missa i. li. S. Francisci Seraf. zl. Bieger. op. 11. za moški zbor s spremljevanjern po- zavn; Introit in komunijo — koralno: üraduale: „Beatus vir", zl. 1. G. E. Stehle . Ofertorij: „Gloria et honore", zl. I. Löb- mann. — Ker se ta dan Credo ne poje, se bo dodal po končani sv. maši. — Takoj po cerkvenem opravilu bo zboro- vanje v centralnem semenišču (bogo- slovnici) z navadnim vsporedom. — K obilni udeležitvi vabi vse prijatelje cerk- vene glasbe odbor. Pri obcinskih volitvah v Lokovcu. — Pri obcinskih volitvah v Lokovcu, ki so se vršile 16. in 17. t. m. so zmagali v vseh treh razredih pristaši S. L. S. Liberalci, ki so bili dosedaj na krmilu občine so dobili v III. razredu 10 gla- sov, naši pa 67, v II. 10, naši 40, v I, 16, naši pa 20. Kaj pa ta muzika, „Soča" ?! Cast volilcem ! SHOD, napovedan za jutri v Koj- skem, se ne bo vršil zaradi nepričakovanih zaprek. \7rsil se bo v clecembru. Škofovske konference. Škofovske konference na Dunaju so bile v četrtek zvečer končane. „Bratovščina Vednega Češčenja" odpre svojo letno r a z st a v o cerkve- nihparamentov prih.soboto 19. t. m. vna- vadnih prostorih v uliciBarzellini h. št. 2. Vstop vsakemu prost. Razstavo ogledati bo mogoče skoz eel teden do dne 26. tega mesca. Nov sanatorij v Gorici. — Na Franc Jožefovem tekališču blizu kavarne Corso h. št. 11. sta otvorila znana go- riška zdravnika gg. dr. Weinlechner in dr. K Urn er najmodernejši opera- cijski sanatorij, kakoršnega se je v Go- rici živo pogrešalo. Cela hiša je spre- menjena v sanatorij. Snaga uzorna. Uže uhod napravi na obiskovalca kar naj- boljsi utis. Ravnatelj sanatorija g. dr. Kürner je bil tako prijazen in nam razkazal notranjo uredbo sanatorija. V Spodnjem delu hiše (pod zemljo' je ve- lik reservoar z električnim motorjem, ki žene vodo v pritličje in v prvo nad- stropje. Praktična naprava. V pritličju sta dve zdravniški sobi, zadaj lepo ure- jena kuhinja z vso moderno opravo in z dvigalom v I. nadstropje. V prvem nadstropju (zadaj) sta dve operacijski sobi z vso potrt'bno opravo, mala ku- kinja, kopalnica tor šest sob za bolnike. Le strokovnjak operator je mogel te sobe tako urediti. Vse pri rokah. naj- manjsega nereda ni vi'Jeti. To je res potrebna novost za (iorico. V sanatoriju so uzu bolniki. Pristojbina za en dan za bolnika je 10 K. Ni pa putrebno, da morata zdraviti in operirati bolnike zgoraj imenovana zdravnika, marveč nidi drugi zdravniki — seveda le na željo. — Na nas — in na vsakega, ki to hi§o riesrečnili Ijudi obišče — je na- pravila uredoa sanatorija najboljši utis. In da zavod odjjovarja vsem sanator- skim zahtevain sta nam poroka zdrav- nika strokovnjaka gg. dr. W ein lee h- n e r in dr. K ü r n e r, katerima morarno le čestitati na tej moderni, uzorni na- pravi. Železnica Gorica-Červlujan. -- V kratkem se začno pripravljalna dela za železniško zvezo Gorica-Červinjan. Pro- jektna dela bodo že tekom prihodnjega meseca končana. Odprti lekarni. Od 20. do 27. t. m. bodeta irneli ponočno službo lekarni: C r i s t o i o 1 e 11 i - K ü r n e r. Kdaj bo konec šikan na tuk. drž. kolodvoru. — V soboto je hotela od- dati mirenska črevljarska zadrugazaboj črevljev na tuk.državnem kolodvoru za Buzet v Istri. ßuzet pa ima na štaciji jednak napis. kot jo bila naslovljena pošiljatev. K^r pa ni bilo na tovornem listu napisano italijansko inie, Pin- guente, ni hotel dotični uradnik vspre- jeti pošiljatve. Voznik se je moral torej z voznim listom vrniti v Miren in še- le v sredo, to je po štirih dneh, je šel zaboj naprej. Ali ne bo še konec ten šikan ?! Oni Nemec. ki je provzročitelj take gonje. naj si gre na Prusko iskat kruha. Ali res neče c. kr. državnože- lezniško ravnatoljstvo v Trstu biti pra- vično domačinom?! Primorska pač ni nikaka kolonija Nemčije. Popolen luninmrk. V sredo ponoči je luna popolnorna mrknila. Pričetek nnka jo bil ob 10 un 4 minute 5 sck. zvečer, sroda mrka ob 1 uri 20' 9" zjutraj. Streljanje na gimnaziji Na goriški gininaziji se fakultativno uvede v 7. in 8. raz. streljanje. Poučevali bodo čast- niki, nadzorstvo nad dijaki pa bodo imeli profesorji. . Občlnske volitv* na J,ibušnjem so se tako skončale, da so zmagali pristaši S. L. S. v vseh treh razredih. Bog živi zavedne volilce! Zmrznjen. Iz Hudajužne se nam poroča, da so našli dne 10. t. m. zmrznjenega delavca iz Cerkna. Mrzlo je bilo še precej ta dan. Da bi se de- lavec „ogrel", je spil večjo množino žganja. Namesto da bi ga žganje ogrelo, je provzročilo, da je zmrznil. Kakor se vidi, žganje ne greje. Vihar ob Jadranskem morju. — h Trsta poročajo: Vihar je napravil ob vsej istrski obali velikansko škodo. Iz vseh obmorskih mest poročajo, da se je morje razlilo čez obalo in preplavilo ceste. Prav posebno so razdejane saline v Kopru. V Pazinu je celo spodnje ;ne- sto preplavljeno. V Rovinju je posebno kolodvor zelo poškodovan in tudi Že- lezniški promet je bil oviran. V TržiČu so bile tri ribiške koče popolnoma raz- djane in stanovalci so se z največjim tnidoin resili. Voda je stala poldrugi meter visoko. Izseljovanje. — Kakor poročajo „Piccolu" iz Furlanije. se bode izselilo v kratkem času iz Furlanije v Ameriko vse polno kolonskih družin. Nezgoda. Franc Prinčič iz Podgore, ki je zaposlen v podgorski papirnici, je prišel po naključju z desno roko med dva cilindra obratnega stroja. Stroj inn je strgal ineso do kosti, vslod Cesar so ga prenesli v tukajšnjo bolmšnico, kjer so mu napravili dvajset šivov. V isti papirnici vslužbeni zidar Feliks Kos pa je padel s strebe 5 m globoko ter se pri tern zlomil desno roko. — C kr. državno železniško ravna- teljstvo odda ponudbenim potom do- bavo in postavitev železniškega, okoli 30 t težkega prelaza v postaji Volčja- draga proge St. Vid o. Ol.-Trst. Opreme za ponudbe so na vpogled pri oddelku 111. navedenega ravnateljstva. Ponudbe je vložiti najkasneje do 7. decembra t. I. Pravo besedilo razpisa je v listih „Wiener Zeitung". „Osservatore Triesti- no" in „Laibacher Zeitung". Martinov večer s slabim izidom. Pri „Acfil-u" v Ločniku, so nekateri goriški uzmoviči obliajali sv. Martinov večer s tern, da so si dali napraviti rižotizs seboj prinešenih kokoš. Kokoši so namreč nekje ukradli ter na ta način hoteli imeti po ceni dobro večerjo. Toda med večerjo, ko so bili najboljše volje, so bili aretirani, kar jim je popolnoma pokvarilo dobro voljo. Poroka. Dne 23. t. m. se poroči v župni cerkvi Sv. Lucije postiljon Jožef Žagar z Jerico Lapanje. Javna dražba — Na c. kr. sodi- šču v Tolminu vršila se bode dne 28. t. m. ob 9. uri prostovoljna javna dražba raznih preniičnin. kakor: vozov, obleke itd., ki so last 11 otrok pok. Antona Devetak iz Tolmina. Vsem županstvom. Odnosno na okrožnico z due 18. vinotoka t. 1. st. li29210 obvešča deželni odbor vse one,, ki imajo interes na stvari, da je doba za priglašanje glede nabave gnojil. trav- niških bran in semen določena do 15. grudna t. I. in da se dovoljene olajšave nanašajo sanio na nakup Tomasove žlindre in superfosfata 14 16. Kraška pot od Renč do Renškega rebra je v zelo slabem stanju. Kdo je temu kriv ? Nobeden drugi kot zani- krnost renškega županstva in ne posredno nadzorovalne obla- s t i, ki ne skrbe za to, da bi se pot, ki je bila popravljena z državno in deželno podporo pravilno t. j. v smislu zakoni- tih predpisov in o priliki dane podpore prevzetih obveznosti — od renškega županstva vzdrževala. Prosimo tedaj merodajne faktorje in posebno c. k r. glavarstvo v flo- r i c i in stavbinski u r a d d e ž e I- nega odbor a, naj z globami prisilijo renško županstvo, da odstrani obstoječi nedostatek, kajti sicer je dana podpora popolnoma zavržena. — Novo c. kr. okrajno glavarstvo. S 1. januvarjem 1911 se otvori v Tržiču novo c. kr. okrajno giavarstvo. Sv. blrma v Ricmanjib. Na prošnjo iz Ricmanj se poda v nedeljo, dno 20. novembra t I., naŠ prevzv. g. kne/.o- nadškof dr. FrančiŠek Bnrgia Sedej tja- kaj, da podeli zakrament sv. birme; mnogi prejmejo ob tej priliki prvo sv obhajilo. SliSi se, da vlada v Ricmanjih sedaj veliko veselje in navdusenost! Proti hrvaškemu Jezlku. V „Slo- vencu" čitamo pod tern naslovom : Ne- davno je kanonik Orlandini, Lah, v zna- meniti evfrazijanski baziliki iz staro- krščanske dobe v Poreču poročil hrvaški zakonski par v hrvaskem jeziku. Pore- Ski iredentovskoliberalni občinski svet je zavoljo tega zelo vzkipel, češ, da se je s tern staročestitljivi latinski značaj evfrazianske bazilike kruto omadeževal, in je sklenil v seji se pritožiti na ško- fijski Ordinariat ter slednjemu priporo- čati, naj se v bodoče, ako bi se res moral kak par poročiti v hrvaščini, kaj takega ne zgodi v baziliki, ampak pri Blaženi Devici Mariji degli Angeli zunaj mesta. Ta motivacija je krivična in skrajno grda, kakor da hrvaški je- zik ni za lepo in spoštljivo cerkev, am- pak se ga sme k večjem trpetl v cerkvi „druge vrste". In kaj je odgovoril po- reški škof dr. J. E. Fiapp, ki pastiruje nad veliko večino hrvaškega naroda, ultraliberalnemu občinskemu svetu ? Tako-le dobesedno: „Škofijski ordina- liat z ozirom na-------— sporoča mu- nicipiju, da je naročil župniku. da se obžalovani slučaj ne sme več ponoviti. Obenem zagotovlja slavni municipij. da se bo v prihodnje običajno vpraša- nje pri poroki stavilo redno v italijan- skem jeziku pri vseh porokah. vršečih se v Baziliki, tudi na neitalijanske po- ročence, samo da znajo več ali manj italijansko. in se bo poskrbelo. da se ima v drugačnem slučaju vršiti poroka v cerkvi B. V. degli Angeli." — Tako se je škof udal tistim framasonom, ki na municipiju vladajo? \;sako res ka- toliško sree mora to globoko užaliti in nehote se mora človek vprašati. ali bo katoliški cerkvi tako postopanje kaj koristilo ? Rusjanov polet v Zagrebu Dne 13. t. m. popoldne je g. Rusjan na za- grebškem vojaškem vežbališču napravil prvi poizkusni polet s svojim aero- planom. Že po 2S metrih teka se je aeroplan dvignil, obkrožil vežbališče in se nato zopet gladko spustil na tla. S tern je Rusjan dosegel svetovni re- kord v dviganju, kajti doslej je zna- šal tek po zemlji najmanj 325 in in se na manjšo distanco doslej še no- ben zrakoplov ni dvignil. Prihodnjo ne- deljo sebovršilprvi javni polet z Rusja- novim aeroplanom. Državna policlja v Zadru. S prvim januvarjem prihodnjega leta prične po- slovati v Zadru državna policija. Dub se Je omračil slovenskemu slikarju prof. Germu v Novem Alestu. Odvedli so ga v Prago. Dopolnilne mostne volitve v Gradcu. — Na dopolnilnih volitvah v 111. raz- redu mestnega sveta je bilo izvoljenih vseh šest socijalističnih kandidatov proti nemškim liberalcem, ki so ostali s 300 glasovi v ma.ijšini. Med izvolje- nimi je tudi drž. poslanec Pongratz. Grof Tolstoi umira. Grof Tolstoi ni sicer še umrl, a zdravniki izgubili so skoraj popolnoma upanje, da bi ga mogli ohraniti Še pri življenju. Sneg je zapadel nocojSnjo noč po najbližnjih naših hribth. Sv. (iora. Sv. Valentin, Trnovo, Čaven, renški hribi so pobeljeni. Vodovje je liudo naraslo, tako Soča, kakor Vripava. Kakšoa bo letošnja zlma? Vre- menski proroki hočcjo vedeti, da bo- deino imeli mokro, pa ne mrzlo zimo. Ako ne bodo lagali. bodo imeli prav. Iz zaloge „Narodne Tiskarne •. „ Narodna Tiskarna " v Gorici ima v svoji zalogi sledeče knjige: S Gregorčič: „Svetopisemska knjiga Job in psalem 116" s „Pojasnilnim uvodom v knjigo Job", spisal dr. Fr. Sedej. Cena: Eleg. vez. K 320. S. Gregorčič: „Poezije 19." Kieg. vez. K 3-20. broš. K 2. A. Kragelj: „Ilijada". mehko vez. K 1-40. V. Remec: „Veliki punt'. Drugi na- tis. Bros. K 1*70. F. Vodopivec: „Igre 7/a samomoške in samoženske vloge". Bro§. K 1 40. Za svojo odvetniško pis^rna iščem KONCIPIJENTÄ s pravico substitute. Vstop 1. januvarja 1911, pogoji po dogovoru. Dr. I van Š ust er si c, odvetnik v Ljubljani se zemljišča po zmerni ceni okoli 5 johov, v ulici Giuseppe Dome- nico dell'Bone. Več se izve pri g. Hen- riku Kodrin. ulica Macello št. 25. I^SKSBS HIHMBHHMBHNHHiilHHHHHBHH Kdor išče, najde v Merjevem lekionu (8 zvezkov, 120 K) zanesljivo in priročno pojasnila o vsem, kar se pripeti v naravi in v duševnem življenju. — Dobi se na mesečne obroke po 4 K pri zalogi B. Herder, Dunaj I. Wollzeile 33. Prodo Svoji k svojim! Pcdpisani slovenski brivec v Go- rici Oospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mosta in z dežele za obilen obisk. Postrežba tocna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. MÄNUFAKTURNÄ TRGOYINA IVHem KOhpodlhJani IJKOITNSKO CIKORIJOlH ™ v k^lst — toplo priporoeamo H] *l V U i II U II V V 1 11 V &U ü V IH oblIiejll!ni si0Veiice!ii. |------------------------------- ¦ ¦ ___ edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi Slovenski Szdelek. = I I -----------¦------------------- i Kflko SB obranimo želodinih bolečin?! Takini boleznim. na katerih trpi dandariaänje človeštvo, so pride vspešno v i)koni tor se jim more enereičiio nasprotovati s torn, ila so pravooasno uporablja - Dr. Engel-nov nektar.------- Kajti mofan želodec in «lobra prebava tvorijo tempi,) zdravemu telesu Kdor ho«Jo svoje /.dravje ohraniti tudi ilo starosti, naj uporabljx po svojih izvrstnili vspehih slaviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača. ki je i/.delana \i izvrstuih /.elišenih sokov in \i vina, vpliva vs'ed svcijega vestnega izdelovanja jako dohrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroina želodeno vino tor nima nikakih škodljivih poslodic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo jemu zdravju. Nektar vpliva pri panietni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato so priporuea vžitek ^ra- Dr. Engel-novega nektarja =« vseni. ki si hocVjo ohraniti zdrav želodec. Xektar je dobro sredstvo proti želodčnenm katarju, krön. bolečinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da so dnbi zaprtje ali stisko ali ko- iiene bolečine ali siei'.o utripanje, olirani teniveč dober sern in živahen tek, zabra- njuje tdrej nespeenost, dnševno motenje, glavobol in nervozno utiujenost. V širokih slogih ljudstva razsirjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Xektar se dobiva po 3 K in 4 K steklen ci v lekarnah sledečih krajev: 'lOrica, Kormiu, Gradišče. Romans. Ajel. J)olgopol,je. Ronke. Tržie Ajdovšeina. Gor. Idrija. Tolmin, Kanal. Videni, Palma. Cervinjan, Oilej. Fiumieel, Gradež. Sežana. Vipava. I'ostojna. Milj. Trst itd.. kakor tudi v lekarnaii v vseh veejih in nianjsih krajih Goriško-Grailižčanske in sosednih dežel. Tudi razposiljaj > lekarne v Gorici o ali vt'ö steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred poriarejartjem! Zahtevajte izrecno aas DR. ENGEL-NOV NEKTflR. — .Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo. nje$rove sestavine so : samos 200. vino malaga 200. vinski štrkljaj 50. dieerina 100, erno vino 100, sok jorebike 100. čre- «njev sok 200. brinje 30 in ninogo drugih zeljisC'. Te scstavine se pomešajo. miaöo in cuefoce, zörauo in ue5elo nemore ostati nobeno öet?le in no- bena gospoöinja, katera se mora mučiti leta in leta u ^uhinji in u gos- poöinjstuu pri pranju in umiuanju s slabim rnilom. — Pri porabi ^* m i 1 a se uaruje roke in oosežc hitro, brez truöa in napora snežno belo pe;ilo. Jakob Miklus mizar in lesni tr g o vec ^^ T Portgori ™^ oa voilü zelezniskep mosta (na cesti, ki fieljeproti GradiSki) o o o Ti'guje tudi L opeko. ima ve- liko zalojjo vsako\THtnes;a trde- ga in mekhega iena domace^a in tujega, veüko /aloKO poiiišt- va, viUhkih poHod, istiskalnic itd. Na izvoznem trgu. I ^ Biblična = | o ^^fiA otJ 9- Dietze < V ]/A\\!j)^ odprta usaki dan g. & l|/fjflr ZVBČBP g "> , I/ I liis ~i ** ( 'r 1/1 i™ V ' Kipi so voščeni in v naravni velikostf. Vstopnlna: Odrasli 30 v, otroci 20 v, Martin Suiigoj urar Gorica, ul. Barriero 43, prt državnem kolodvoru, ima v zalogi švicarske /cpiic in btcnskf urf, ši- valiif strojf! vsakovrj-t- nih siste.rnov dvokolosa » Puch« , »Stciyr-waffcn- rad «. zastopriik tovariie orkrstriionov in srarno- fonov. Vse pod več- letno garancijo. Priporočase slavnemu občinstvu. Razglas prostovoljne prodaje. Vsled sklepa oiibora upnikov prodajalo se bode dne 21. novembra 1910 ob 9. uri predpoldne v Komnu v hisi st. 144 proti takojsnjemu plačilu in odstranitvi v konkurzno maso Andreja Cuccagna spadaječo zalo^fo stacunskega blap obstoječe iz razneffa sukna, manufaktur, železa, usnja jestvin i. t. d. v skupni cenilni vrednosti 73N4- K 27 v. Prodajalo se bode po posameznih skupinah in domaknilo naj- boljsemu ponudniku. Ako pa kdo za celo zalogo ponudi več, nego znašajo ponudbe za posamezne skupine skupaj, domaknilo se bode le temu. Vcndar ima upravitclj konkurzne mase pravico odkloniti storjene ponudbe. Zalo^'o blaga možno je ogledati vsak dan od 9. 12. ure dop. in od 2.—6. ure pop. Oglasiti se je pri upravitelju dr. Ignac Kotniku, c. kr. notarju v Komnu. St°.M Kdo ne poZ,,a tvrdke Ltojte! Kerševani & Čuk na Stolnem trau (Piazza' Duomo) v G O R I G I štev. 9? Vsakdo^. po/na to tvrdko. ker ima na prochij Original Victoria hi value stroje, ki so naj- holjSi. nnjcenejši. inijtrpežnejši. njijlažji. ki de- i kijo še po Il)-letni uporabi brezšuinno, hitro in ¦ TöoTTo. OiigiiiHlftVict« ria ši\alni utroji so sc I vseni šiviljam, krojačem in ilnigini inoeno pri- I ^ Ijubili. Vsakdo naj si ogk-da pred nakupom šival- ^ L —r-r=----- nega stroja '-~ ----~^~ A | „Original Victoria" šivalne stroje. ¦ Tvrilka da na r;izpcla»o nčileljii-o, ki pončiije M lirezplaaio. Z Original Victoria, šivalniini * ^ sti'dji se izvršuje vsakovrstno unn-tno vezenji: d (rekf-uniranje) itd. itd. Ta tvirlka ima n;i piod.'ij vsakovrstno kinetijskn orodje: slamorcznice. sti ifSBSs. skalnice drozgalnize (stroje za ^/^^ mastenje groz dja)~pluge äfe^äS brane itd. itd. lKf/K8r yT*6n v^r J:l lvllikil "nil "a proua] n:iJ' f'ilHrjnsr^ "'lT : dvo-koieso ,,.,„, /. znamko KERŠEVANI SL ČUK, ki jih^sama ;/.deluje. Xadalje. puške. samokrese. drugo belgijsko or"ožje. stre- ^M^v Ijiwo- - Potem nniboliše gi*i> mo son e. ™ Daje na obroke. CENIKI 4^ se r az pošl j a jo I p^ -^ zastonj. ^ Yelika za- loga dvo- koles od K 1 80-300; si- I val. stro- 1 j..v od K ' I 30-250 ; | Lraniofo-- iiov od K 15 - 1500; ploščšj|ja se 5 kg poiUiiine proslo. PslQtplinP I nrCWJU iz R()Stc«a. mdečuga, višnjevega ..dega ali lUOlCIJIla « [Jl avn rumeiikastega ncinkinga, I pernicn dolga 180 cm. žiioka 120 cm ter 2 blazini za pod^nvo vsaka 80 cm dolga, 00 cm široka, napoliijcna z novim, Hivim, trpežnim perjt'in 16 K; s polpu- hom 20 K, s piilium 24 K. Posamezne pemice 10 K, 12 K, 1<5 K; b'a" zinc za podglavo 3 K,iV5(), 4K. Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke 1;'. K, 14 K ^0 v, 17 K 80 v, 21 K; blazine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, ft K 70 v. Spodnje per- nice iz močnega čestanega plalna. 180 cm dolge, 116 cm Siroke, 12 K K() v. li- K 80 v. Razpo- šilja se proti povzetju in sicer od 1'2 K višje poštnine prosto. Za neiigajajoče blago se vrne denar. Cenik«! zastonj in poÄtnine prosto. .......S. Benisch v Deschenitzu. St. 743, Češko, (Böhmerwald) ¦==e: