Štev. 36

Lienz, sobota 15«decembra 1945*

Leto 1,

. Leta 1879 je 'umrl y Gradcu Karl Jožef, Bergmanu, lastnik
tovarne za železnino. Svoje .premoženje je zapustil graški občini,
da postavi sirotišnico, Ta je -i.1887 dovršila stavbo na sedanji
Keplerjevi cesti 52 in jo dala sirotam za dom. Toda že 1» 1898,
je mestna občina ob 50. jubileju vlade cesarja Pranca Jožefa I.
postavila novo hišo v Stiftdngthalergašee, kamor'je preselila
Bergmanovo sirotišnico, v stari hiši pa je uredila šolo. V letih
1914 - 18 je bila v, njej rezervna bolnica,, I, sedanji vojni pa tu¬
di že 6 let služi' podobnim namenom*' V zadnjem času je bila zato¬
čišče dunajskim beguncem, v novembru pa je postala dijaški dom’.

V njem so dobili streho sinovi mnogih narodovj ki so
zap stili domačo grudo, ker se.ne strinjajo z boljševisklm tota¬
litarizmom, Na graški univerzi se hočejo usposobiti za strokovno
delo in za ideološko zmago nad s vejim.nasprotnikom, sedaj ko je
orožje utihnilo. Med njimi najdeš Poljake, ki jim je Hitler prvim
poskušal z ognjem in meoem dokazati iiadvradncst nordijske pasme.

Iz resnih obrazov, jim razbereš prestane stisko, ko se jim je nad
glavami rušilo v prah zidovje Varšave, enake strahote, ki so jih
1  pretrpeli ,v KZ lagerjih. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da so
potrti. Na, veselje je izraz njihovega neomajnega, idealizma in ve¬
re v lepšo bodočnost.

Litvanci so si na svoji dolgi poti po svetu nabrali. ču-
da izkušenj in se naučili mnogo jezikov. Sanjavost širnih pšenič¬
nih poljan .ob Dnjepru je lastna Ukrajincem. Zanje je največja pri¬
dobitev ta, da smejo vendar enkrat dihati svobodni•zrak demokrat-
. sko urejenega kulturnega dela Evrope. Gbtovo.se bodd.morali Še
mnogo boriti za uresničenje svojega ideala svobodne .-narodne države.
Zvitost, ki jo opisuje Karl May -v svoji poti po deželi Sklpetar-
jev, je lastna sinovom Albanije, .ki jim je jadransko sence dalo
'njih temno polt. Ni jih.mnogo po številu, pa so vsem dobro znani.
Srbi ponosno nosijo svoje vojaške.uniforme - dar kralja Petra. Z
odločnostjo, ki jo samo njim lastna, korakajo po jasno začrtani po¬
ti. Hrvati so prij.azhi, ni'sledu separatizma-ni v njih«

'Številčno najmočnejši* po letih,morda* po izkušnjah pa‘ go¬
tovo najmlajši, smo mi slovenski fantje, prirojeno delavnost ter
. mešan značaj naših dolin in planin, pomešan z nasmehom Koroške in
Tirolske smo prinešli s sabo. Delamo, a neredko odmevajo po naših
sobah žalostno vesele melodije naših narodnih pesmi. Ni bilo na-
' ključj e, da je arhitekt v naših sob naslikal preko silhueto

1 jubljajiskoga grhdtp geslo: dgjpovina, Bog in slovenski grb

ilirv^im čolnom, na drugi strani pa pri-

s celjskimi zveZdhhli in

čaral naš umetnik "podobo rnjvi" - Bled z okolico, ,ob katerem sto¬
jita na skali slovenski fant in dekle v pestrih narodnih nošah, do-
čim je. slovenski šopoJi v okras Gospodovi podobi, v

Ne po naključju, ampak kot izraz našega mišljenja in
čustvovanja, je to nastalo* Hočemo povedati, da ljubimo slovensko
zemljo, da nobena sila ne bo izbrisala iz naših src. njene podobe,
kajti na slovenskem nam je zibel tekla in slovenska mati nam jo kru-
‘ ek pekla. Hočemo povda.riti, da imamo trdno postavljeno visoke ide-

» «* «-#» *>  —» » *»»*>.*• . *-> '.v -v V 4 *« . M - »*■■■ *-■

alo, za katere so bomc borili, pa naj nam bi bilo usojeno bivati
dale6 na tujem.

V novem domu smo se razlagodili„ ,Po 1‘3 fantov v dokaj
obširnih šolskih .sobah, dekleta nekaj v svojih kamricah. Toplo i-
mamo, 6oprav nam'hišnik že od našega'prihoda ob vsaki delitvi pre¬
moga dopoveduje, da ima kuriva samo se. za teden dni. Tudi za žago
in sekiro, poprimemo ob sobotah popoldne in sc. ne jezimo nad nače¬
lom, da mora vsakdo delati, zlasti zato no? ker dobe delavci to¬
bak. Dve uri drvariš, v nedeljo si kot gospod žapališ cigareto in
ti ni treba še na gospodek dan po kavarnah' prazniti cikolovoev.
Seveda imajo sobe kakor vsa-hiša mnogo pomanjkljivosti. Zato jo na¬
meravajo v božičnih počitnicah temeljito popraviti. Časa bo mnogo:
predvidoma od 20. grudna do 41 svečana, Nas pa bodo med tem posla¬
li "domov" - v taborišča,.kjer smo pristojni. Takrat Vam bomo
ustne več povedali o našem.živij enju v Gradcu.

• . a • Pozdravljeni.

PRAZNIK B.iEZMADEŽNj so naša
taborišča.. zelo 1 ep,d proslavila.
Poleg slavnosti v .cerkvi so pri-
.redila tudi lepe akademije. V
Spitfalu so’igrali duhovno igro
"Teofilus.", ki so jo 'igralo! ze¬
lo ,lepo. podali, pevski; ,’zbor je

jzapjal nekaj pesmi, -vmes pa je
bilo par posrečenih deklamacij,

V nedeljo so ^prireditev ponovili.

V Lienzu, pa so i-stot ko dvakrat,

priredili originalno akademijo,
ki je s petje-i; besedo, slikami
in simbolično .vajo prikazala
Marijo kot "ženo- s soncem obdano",,
Vsem je bila akademija, ki ni i-'
mela na sebi nič šablonskega,‘mar¬
več je. bila kot s celote vlita,
zelo všeč. ■ • •

"VC-.I1 M-  v 'JUGOSLAVIJI - IN
ZED, DRŽAVE. - Mer.poslanik v
Belgradu,Paterson jev Londonu
poklical k sebi' Savico 'Kosanovi-
ea, Titovega min-, za infdrmaci je,
ki se je mudil v 'Londonu zaradi
tržaškega vprašanja, in anu 'pove¬
dal,-da ima nalog od 'ameriške
vlade, 1  sporočiti mu, "da ameiiš-
ka vlada jz okoliščinami, v kate¬
rih naj bi se opravile volitve
11.novembra, ni zadovoljna, -ter
4  da bo podvzela primerne korake.-, '
1  ako bi se volitve kljub 1  čemu vir.
šile." Vojne seveda ne bomo na¬
povedali, je z nasmehom i-kel
poslanik, "■ t oda imdrnč na razno- '

položaj. Končal je s tem, da je
dejal, da se sedaj vrača v -Selgrad
da bo na potu tja videl še dr.
Mačka v Parizu ter ugotovil nje¬
govo stališče in da bo potem v
Belgradu dal isto izjavo Titu. -
Med razgovorom je dejal, da se
Amerika ne poteguje ne za kralja
- ne za Tita, ampak zato : , da*do¬
bi ljudstvo neovirano svobodo po¬
vedati, kaj hoče in koga hoče?Ko
bo ljudstvo res svojo vlado svo¬
bodno izvolilo, se bo ameriška'
vlado s tem zadovoljila. (Amer*
Domovina, 16»okt.1945»)

■: PO KOROŠKEM IN ŠTAJERSKEM je

tako po taboriščih kot. zunaj hjih
veliko Štajercev, ki so'jih še
kemci 'pregnali v te kraje, oziro¬
ma še kam više. v Avstrijo in Nem¬
čijo. Povečini ; so ločeni od Svo¬
jih družin/ ki ! so  ostale še tam
dpli. Zelo bi bili hvaležni, če
bi 'mogli zvedeti' kaj o svojcih. .
Prosimo zato vse Štajerce in be-.
gunceiz okolice Krškega, naj se
osebno ali pismeno zglase g.Danku'
Rajmundu v taborišču Peggez pri
Lienzu .bar. 2 7/6 .

G' JANKO.^loAKAE,, voroučitelj
v pokoju si je z/omil nogo.

* - :  V. AMERIKI SO - UMRLI. Dne 23 * /
on t * Katarina Dc1 eno, roj,Pint ar
'(Zstinccva.)stara 62 let in doma--
'iz Stare-'Loke pri, škof .Loki „ Za- L-

lago .druga.' sredstva " je resno,
nadaljeval" s katerimi lahko, do¬
kažemo,' da- nismo zadovoljni,. in *
š  katerimi lahko damo povdarka
p.olitiki, ki želimo, da se vodi
v Jugoslaviji. rt  'Dodal je,, de ima
ameriška vlada vse potrebne in-~
formacije, dfp pra-vilho' presodi■.

pušča moža in 6 otfbk, v domovini
pa sestro c - V Madisonu jo 31.» avg
'umrla M org Žerjal iz Sv,Mihaela

pri Postojni. 1.sept. pa
Marv Greš j e r o j,Bračič.-
landu sta umrla El or ene e
in Matt (Mike) Oračem/ •

' Pl SI TE; RO Ul-. OH V AH TETKO

je umrla
V Cleve-
Zupančič