Št. 43.
V LJubljani, dne 8. novembra 1922.
Leto IV.
I
		■n
r		■
I		
	Kij	
	1	
	1	i . ■, ' 4> .
Glasilo,.Samostojne		Wr kmetijske stranke za Slovenijo".	
izhaja vaak četrtek. _ Naročnina*	........... 1111................... i Kmet pomagaj si sam, In svoje stališče v državi uravnaval si sam!		Inseratit t sun inseritntgt stolpič, steac ui
			
Uredništvo in upravniitvo lista }e v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši »Ekonoma".
Občni zbor SKS
fco T pondeljek, dne 27. NOVEMBRA z običajnim dnevnim redom
v veliki dvorani MESTNEGA DOMA v LJUBLJANI. FOVERILNICE za delegate prejmejo vse krajevne organizacije
pravočasno. Udeležba je za vse DELEGATE OBVEZNA. ______	IVAN PIPAN, načelnik SKS.
Vedno na braniku kmetskih koristi.
Osnovna zahteva našega programa je, da morajo imet! kmetski pridelki dobro ceno. Dokler ni to doseženo, je vsak napredek kmetijstva nemogoč in dokler ni 10 izvojevano, Je blagostanje kmetskega ljudstva izključeno. Tudi kmetovalca se mora Izplačati njegovo delo je in ostane prva točka našega programa.
Od vsega svojega početka je SKS zato posvečala tej kardinalnl točki kmetskega programa vso svojo pozornost. Zato smo šli v boj za prost izvoz ž!v{ne, zato smo se borili za osvojitev novih tržišč za naše vino, zato smo nastopali proti previsoki davčni obremenitvi kmetske-fa ljudstva in zato smo prodrli z zahtevo zveze Slovenije z morjem. Vedno in ob vsak' priliki smo vodili le gospodarsko politiko, ki je imela Vedno jasen cilj, da se mora kmetskim pridelkom priboriti dobra cena. In ker je bil naš cilj jasen, ker je bila naša volja trdn?, smo šli od uspeha do uspeha in danes moremo vnovič poročati o novem in velikem uspehu našega tovariša Puclja.
Kako vse drugačna pa je bila politika naših nasprotnikov, zlasti onih, Iti! hočejo veljati kot edini pravi zastopniki našega kmeta. Popolnoma so zavrgli gospodarsko politiko in Častili le prazno kričaštvo. Enkrat Je bila vera v nevarnosti, drugič je bflo na dnevnem redu grmenje proti centralizmu, potem smo zopet čuli r&ljanje o avtonomiji in če ni bilo čnigače, potem je prišlo na vrsto republlkanstvo in revizija ustave, skratka o vsem mogočem smo sli-Jali, le o gospodarski politiki ni bilo govora. In vendar je za kmeta življenjsko vprašanje v tem, da dobro proda svojo živino, da vnovči svoje vino, da najde kupca za svoj krompir in šele potem, ko so rešena ta vprašanja, more misliti kmet na druga. Tisti, ki Ima vsega v Izobilju, tisti kf nima skrbi za svoj vsakdanji kruh, ta se pač lahko bavi samo z raznimi političnimi in idejnimi vprašanji, ne pa tisti, ki mora gledati na vsako kronco, ta" živi le od trdega dela. Prav nič se ne čudimo, da gospoda pri klerikalni stranki nima nobenega zmisla za gospodarsko politiko. Njihove mize so polne, za njihovo udobnost je preskrbljeno, kaj bi se bavili z nerodnimi gospodarskimi vprašanji, kaj bi si kvarili tek po dobri jedi.
Naša stranka pa je zrasla iz kmetskih vrst In kmetje so njem' voditelji in zato je njena politika tudi vseskozi gospodarska in za kmeta uspešna. Ko bomo zasigurali svoj obstoj, ko bo pri hiši vse najpotrebnejše že urejeno, potem bomo mislili tudi na njeno okrasitev. Ko bomo dosegli, da imajo kmetski pridelki dobro ceno, ko bomo s kmetijsko zakonodajo pripomogli k razvoju kmetijstva, ko bomo s pametno ureditvijo vojaškega zakona ohranili kmetskemu ljudstvu delovnih sil, ko bomo rešili na pravičen način davčno dolžnost, potem pa gremo rade-volje tudi v boj za revizijo ustave in potem »e lotimo tudi vseh drugih vprašanj. Da bi pa sedaj zaradi par črk v ustavi, prestal! z gospodarskim delom, da bi se povrnili zopet v ono obupno brezredno stanje po preobratu, tega pa ne maramo storiti, ker bi izdali svoj program.
Prva in najvišja točka v našem programu je, ponavljamo še enkrat, da imajo kmetski pridelki dobro ceno. Po tej točki moramo presojati, če je naša politika uspešna ali ne In po tej točki soditi tudi naše voditelje.
Smelo trdimo, da je naša stranka v tem oziru prestala pač vsako preizkušnjo in s ponosom moramo beležiti tozadevno zopet nov dokaz.
Vsled odločnega in pametnega nastopa tovariša Puclja je zasigu-rano, da bo izvozna carina preurejena tako, da bo izvoz popolnoma zopet mogoč, da bodo naši prašiči pridobili na ceni.
Kako Je prišlo do visoke carine na izvoz svinj?
Znano je, da je kronski svet v Ljubljani sklenil z ozirom na grozno rastočo draginjo, da se dovoli uvoz moke in masti in z visoko carino na žito, mast in prašiče prepreči njihov izvoz. Dogodilo se je to predvsem zaradi alarmantnih vesti o grozeči lakoti in pa na pritisk meščanskih strank. Te imajo v ministrskem svetu ogromno večino in tov. Pucelj je skoraj osamljen. Zato tov. Puclju ni bilo mogoče, da vse te sklepe prepreči, pač pa mu je uspelo, da je ostal izvoz živine še nadalje prost in da so vsaj v tem oziru morali zastopniki meščanskih strank odnehati
Sklep kronskega sveta pa je bil le načelen sklep in njegova izvršitev se je morala storiti v Beogradu. Tov. Pucelj je bil tedaj na dopustu. Vsak delavec ima pravico do oddiha in tudi minister. Poldrugo leto je bil ločen tov. minister Pucelj od svoje rodbine, poldrugo leto je bil neumoren delavec stranke in borec za kmetske pravice in samo tako izprijen list, kakor je »Domoljubi, mu more očitati to, da je imel po poldrugem letu ministrovanja dvate-denSki dopust. Kaj pa molči »Domoljub«, ko je bil na dopustu na Bavarskem njegov svetnik, dr. Korošec in sicer v času. ko so se odigravali polit, dogodki največje važnosti, kaj pa molči »Domoljub«, ko ne dela vse leto dr. Korošec drugo, ko da hodi v Beograd po pare in da pošilja v boj druge poslance, sam pa ni še niti enkrat ust odprl v skupščini? Na to naj odgovori »Domoljub«, po tem pa na! kvasari o dopustu tov. Puclja.
Odsotnost tov. Puclja pa so izrabili razni veliki klavničarji in lastniki konzervnih tovaren In utihota-pili določbo, da povišek carine za mesne bdelkc ne velja. Dejali so. da je treba ščititi domačo industrijo, v resnici pa so mislili sledeče. Ker je carina na izvoz svinj zvišana tako zelo, da je njihov izvoz nemogoč, bo cena svinjam padla in mi jih bomo poceni kupovali. Ker pa ni carina zvišana na mesne izdelke, bomo te vseeno lahko izvažali in sicer za isto ceno ko preje in tako bomo zaslužil! dvakrat. Toda to je bfl račun brez krčmarja.
Tov. Pucelj se je skoraj vrnil v Beograd in takoj povišal carino tudi na izvoz mesnih izdelkov. Tako je bilo doseženo, da je bila špekulacija klavničarjev ubita Ti so imeli zaradi tega naravno škodo ln v svojem besu so se hoteli maščevati nad tov. Pucljem. In podkupili so liste ter pričeli vehementno napadati tov. Puclja.
Treba je pribiti za vse čase, da so te lopovske napade ponatiskovali z največjo slastjo ravno naši klerikalci, čeprav jih je doživel tov, Pucelj le zategadelj, ker je bil v službi kmeta in čeprav so naši klerikalci znali, da so vsi napadi zlagani od prve do zadnje pičice. Pa kako se naj premaga klerikalec, da ne bi klevetal, če se mu nudi prilika.
Cisto naravno je, da se tov. Pucelj z doseženim poviškom carine na mesne izdelke ni mogel zadovoljiti, temveč je delal naprej, da izvozno carino sploh odpravi. Toda v tem se je pričelo govoriti o vladni krizi, prišle so kumanovske in praške svečanosti in zaradi tega je bilo to vprašanje odloženo. Takoj po svojem povratku iz Prage pa je pod-vzel tov. Pucelj vse potrebne korake, da pride naš kmetovalec do svojih pravic in ravno v času, ko sta napadala »Domoljub« in »Slov. Gospodar« tov. Puclja. zakaj da nič ne stori za izvoz svinj, ravno v tem času pa je delal tov. Pucelj in pripravil vse tako dobro, da uspeh ni mogel izostati.
Najprej je nastopil tov. Pucelj v finančno ekonomskem komiteju ministrskega sveta in s svojimi prepričevalnimi dokazi prebil led. Potem pa je pridobil za svojo namero tudi ministrskega predsednika Paš?ča in finančnega ministra Kumanudija.
Ministrskemu predsedniku Pašl-ču je poslal tov. Pucelj sledeče pismo, ki ga objavljamo celotno, ker je nadvse poučno in zanimivo.
Pismo tov. Puclja min. pred. Pa-
šiču se glasi:
Gospod predsednik!
Na osnovi raznih pritožb In poročil, ko tudi lastnih opazovanj, sem se prepričal, da smo ob priliki borbe proti draginji zašli v nekaterih stvar reh vendar malo predaleč. To velja posebno glede izvozne carine na Svinje. Praš'čereja bi morala dajati od vse Živinoreje v naši državi glavni dohodek. V resnici pa Je stvar taka, da izvozi danes velika kraljevina SHS za polovico manje svinj, kakor pa Jih Je izvozila pred vojno majhna Srbija. Vsled visokih izvoznih carin nima kmet sploh Interesa, da redi svinje za izvoz, kar pomeni velikansko škodo za naše narodno gosoodar-stvo. V zadnjem času se Je pokazalo vrhu vsega Še to, da se vsled slabega vremena ne bo moglo posušiti koruze, tako, da bi bila uporabljiva za človeško hrano in bi se vsled tega morale velike količine koruze uporabiti za živalsko krmo. Vseeno pa ne bo kmet tega storil, če nima možnosti, da dobi od tega posla primernega dohodka. Tak dohodek pa je nemogoč. dokler veljajo na izvoz svinj tako visoke carinske postavke.
Vsled tega sem danes Izročil gospodu finančnemu ministru zahtevo, da osvoji predlog, da se sploh ukine izvozna carina na svinje ali da se vsaj zniža na ono vsoto, ki je veljala do avgusta meseca tega leta. Zato imam čast zaprositi Vas, gospod predsednik, da se izvolite strinjati s tem moj«m predlogom in sporočiti gospodu finančnemu ministru, da bi predložil vladi tak predlog v odobritev.
Čast mi je, gospod predsednik, 'iveritl Vas o svojem posebnem spoštovanju.
Minister kmetijstva in vode Ivan Pucelj.
Na predlog tov. ministra Puclja sta oba merodajna ministra pristala in nobenega dvoma ni, da bo Izvozna carina na svinje v najkrajšem času znižana vsaj tako, kakor je bila do avgusta letošnjega leta. Članek »Trgovinskega glasnika«.
Najbolj resen in najbolj stvaren beograjski dnevnik je na vsak na-
čin »Trgovinski glasnik«. Zato njegovo mnenje pr! vseh resnih ljudeh nekaj velja. Značilno pa je, da prinaša »Slovenec« in za njim vse drugo klerikalno časopisje vsako kleveto na tov. Puclja, ki jo pogrunta kak podkupljen beograjski žurnalist, da pa o mnenju »Trgovinskega glasnika« o tov. Puclju čisto molči, ker bi moral potem priznati tudi tov. Puclju zasluge. Da se pa do take objektivnosti ne more povzpe-ti prav noben klerikalec, pa je jasno vsakomur, ki le količkaj pozna naše klerikalce.
»Trgovinski glasnik« z dne 4. novembra piše namreč sledeče: Minister kmetijstva za Izvoz svinj.
»Kmetijski minister, g. Pucelj, je izročil predsedniku vlade pismo, v katerem dokazuje nujno potrebo za ukinjenje sedanje prohibitivne carine na izvoz svinj.« »Trgovinski glasnik« prinaša nato vsebino pisma. Nato pa pravi:
»Tako se Je kmetijski minister g. Pucelj oddolžil i svojemu mestu ministra kmetijstva i zahtevam, ki jih kmetijski značaj naše domovine nalaga vsakemu njenemu državljanu. Mi ne dvomimo, da bo g. Pucelj z vso odločnostjo zahteval odpravo sedanje popolnoma neupravičene ln nepremišljene carine na izvoz svinj, ki niso povzročile, da se je mast pocenila, ker bi se ona pocenila v sedanjem času vsled sile razmer, temveč le povzročile, da preneha živinore'ec z rejo svinj, da prične torel propadati ena od najtežjih in najdobičkanosnejšlh industrij naše vasi, kar bi koncem koncev privedlo do pomanjkanja svinjske masti in slanine.«
Nato napada »Trgovinski glasnik« zelo ostro trgovinskega ministra Viloviča, ki da nima prav nobenega zmisla za stvar, ki se ne tiče le kmetijstva, temveč tudi trgovine.
Tako piše o tov. Puclju najuglednejši srbski list Sedaj pa poglejte, kako pisarijo naši listi.
Tovariši! Vedno na braniku kmetskih koristi je naš tovariš minister Pucelj in od uspeha do uspeha ga vodi njegova neumorna delavnost in njegova neizčrpljiva požrtvovalnost. In njegovo delo ne velja samo v SKS. združenemu kmetu, temveč vsemu kmetskemu ljudstvu. V zahvalo za ta njegov požrtvovalen trud pa je na najpod-lejši način napaden in celo njegovi ženi niso prihranjene klevete.
Tovariši! Na te klerikalne klevete je samo en odgovor. Tovariš Pucelj je na braniku kmetskih koristi, mi pa bodimo na braniku naše SKS in njenih poslancev. In šli bomo še naprej od uspeha do uspeha in končno priborili zmago kmetski misli In jo poveličali.
In razbijajmo laži nasprotnikov, seznanjajmo ljudstvo z uspehi našega dela. razširimo povsodi resnico o naših poslancih in uničujmo na ta vzvišen način laži nasprotnikov.
Storimo to in tedaj smo tudi mi na braniku kmetskih koristi._
Zavednim tovarišem v prevdarek.
Zadnji »Domoljub« sporoča, da mora vsled ogromnega primanjkljaja v letošnjem letu zvišati prihodnje leto naročnino od letnih 10 dinarjev na letnih 24 dinarjev, torej za več ko še enkrat toliko.
»Domoljub« se tiska v lastni tiskarni in velja zato njegov tisk znatno manj ko naš. Vrhu tega je »Domoljub« mnogo manjši od našega lista, kar zopet izdatno zmanjšuje njegove stroške. Končno pa je treba pomisliti še to, da ima »Domoljub« znatno podporo Od klerikalnih bank, »Kmetijski list« pa od nikogar. In kljub
vsemu temu konča »Domoljub« % ogromnim primanjkljajem.
Vsak tovariš mora na podlagi tega izprevideti, da ima tudi »Kmetijski list« zgubo in sicer tem večjo izgubo, čim več ima naročnikov. Ker velja »Kmetijski list« za vse leto samo 50 kron. ne dobimo torej za številko niti 1 krono. Samo papir pa ve« Ua več ko eno krono.
Jasno je torej, da moramo več žrtvovati za svoj list, če hočemo, da bo mogel »Kmetijski list« uspešno vršiti svojo prepotrebno nalogo. Zato stavimo vsem tovarišem, ki se zavedajo, da so borci za Staro pravdo, sledeče v prevdarek:
Če zviša »Domoljub« svojo naročnino, če zahteva »Domoljub«, ki ima lastno tiskarno, manjši obseg in mastne podpore, povišanje naročnine, ali ne bi bilo prav ln dobro, da storimo mi isto? Ne more vendar biti, da bi bili zavedni borci za zmago kmetske misli manj zavedni, kakor pa so »Domoljubovi« naročniki, ki slove po svoji nezavednosti!
Tovariši, razmišljajte o tem in potem sklepajte. Na občnem zboru naše stranke pa izpregovorite svojo besedo. Pomnite tovariši, da bodo drugo leto sigurno volitve In da bo zar radi tega strankina blagajna v velikih stiskah.
Proti sebi delamo, če povečujemo te stiske s silnim primanjkljajem »Kmetijskega lista«.
V	nobenem oziru ne smemo zao-stati za klerikalci, zakaj boljši od njih smo. To pa mora pokazati ne samo naša zavednost, temveč tudi naša požrtvovalnost.
Tovariši! »Kmetijski list« priča-? kuje od Vas pomočil_ .
Za koritce in xa pristranost!
V	roke nam je prišla okrožnica, ki jo je sred! prejšnjega meseca pošiljala na okoli županska zveza. Okrožnica je tako značilna za klerikalno moralo in tako tipična za klerikalno politiko, da bi grešili, če ne bi ž njo seznanili tudi naše bralce.
Okrožnica se glasi.
Strogo zaupno!
Blagorodni g. župan!
Županska Zveza Vam pošilja prošnjo na Jugoslovanski klub. Prosimo, da jo preberete in podpišete in nato odpošljete dalje na ono mesto, kot je razvidno po (!) tabeli za kroženje .,.
Županska zveza. 12. oktobra 1922.	Načelnik,
Priložena prošnja pa se glasi: Jugoslovanski klub v roke g. načelniku.
Narodna skupščina.
Podpisane občine se zavedajo velikanskega pomena, kojega Ima zanje ustanovitev Upravnega sodišča za Slovenijo.
Da pa bodo iste z zaupanjem zrle v to najvišjo upravno Inštitucljo, je neobhodno potrebno, da bodo vsaj nekateri člani tega' sodnega dvora pravi krščanski možje, ki so se kot taki že izkazali.
Prosimo g. načelnika, da zastavi ves svoj vpliv zato* da se imenuje članom tega sodišča gospoda deželno sodnega svetnika dr. Fischinger-ja iz Novega mesta, kojega je strankino vodstvo samo pozvalo, na| kompetira.
Ta gospod deluje že 3 leta pri sodnem dvoru, tudi kot senatni predsednik ter lahko prevzame predsedstvo tudi v kakem odseku upravnega sodišča.
Njegova usposobljenost je tako notorična, da o tem ni izgubljati besedi. Dejstvo je pa tudi, da ga menda ni krščanskega sodnika, ki bi bil toliko preganjan od slovenskih frama-zonov, kakor on, kar je za krščansko slovensko ljudstvo povod, da
Razširjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"!
mn vseskozi zaupa. Prosimo opetovano, da se zanj stori vsel
Občinska predstojništva, kakor slede.
Nikdar nismo dvomili, da ima županska zveza vse druge interese, ko pa skrb za kmeta. Vseeno pa nismo mislili, da spada med njene glavne naloge tudi skrb za uradniška korit-ca. Vsa županstva mobilizirati le za to, da pride do zaželjenega mesta kak sodnik, more v resnici storiti le korporacija, ki nima za kmetske interese prav nobenega smisla. Če je dr. Fischinger v resnici tako zmožen, naj lepo prosi za mesto in stvar naj se razvija normalnim potem. Politična stranka pa nima pri tem prav nobenega posra. Aii bomo nastavljali uradnike po njih zmožnosti ali pa po protekciji, ki jih uživajo od političnih strank? Ali hočemo dobre in nepristranske sodnike, ali pa take, ki sc odvisni od političnih strank? Naj vendar na to odgovori županska zveza i
Okrožnica ni samo koruptna, temveč naravnost nesramna.
V najbolj neurejenih časih, ko je korupcija prodirala vsepovsodi, ko sta ležala na tleh javna morala in čut dolžnosti, so znali obvarovati slovenski sodniki svoje dobro ime in ves čas je bilo ravno sodišče ona trdnjava, ob kateri se je razbila vsaka nepoštenost in vsaka pristranost. Kakor je bila in je še naša vojska varuh miru, tako je bilo sodišče hrbtenica reda. Sedaj pa pride Županska zveza ter sumniči slovenske sodnike nepristranosti, ker da niso pravi krščanski možje. To nizkotno sumničenje odločno zavračamo in mislimo, da je z nami vsa poštena javnost. Odločno pa tudi protestiramo, da bi bili pri imenovanju sodnika merodajni kaki drugi, ko službeni oziri. Nobena politična stranka se nima vmešavati v osebna vprašanja sodnikov! Še to se manjka, da bi vnesli v sodnijo korupcijo in protek-cijonizem!
Če ne bi znali o dr. Fischingerju nič drugo, ko da skuša s pomočjo politične stranke preskočiti svoje tovariše, bi bilo že to dovolj, da bi mu kot sodniku ne bili mogli zaupati. Slab sodnik je, kdor se ne zanaša na svoje £ delo. O dr. Fischingerju pa vrhu tega vemo, da je strankar v njem močnejši ko sodnik in zaradi tega je prišel tudi že v disciplinarno preiskavo. Toda preko tega dejstva gre županska zveza in pravi, da je njegova usposobljenost tako notorič-na, da o tem ni izgubljati besedi. Bili bi prav hvaležni, če bi izvedeli kaka dejstva o tej usposobljenosti, kajti dosedaj poznamo žalibože le strankarsko usposobljenoct gospoda Fischingerja, ta pa je v resnici tako notorična, da o njej ni treba izgubljati besedi.
Za koritce in za pristranost! To je torej geslo klerikalne županske zveze! V resnici! Do kosti gnila in izkvarjena je SLS. Okrožnica župan-ske zveze potrjuje to znovu.
Ena Številka
»Slovenca".
Pred nami leži nedeljska številka »Slovenca«. Lepo tiskana in obsežna je ta številka in po svoji vsebini taka, da zasluži nekoliko naše pozornosti. Ne sicer zaradi tega, ker bi bilo v njej kaj poučnega ali zabavnega, temveč, ker naravnost porazno odkriva ves način klerikalnega boja, ker uničujoče razgalja vso podlost klerikalne žurnalistike.
Da pričnemo z uvodnikom, ki nosi naslov »Razkol hočejo« in ki je posvečen vprašanju konkordata, ki ga naj sklene naša država z Vatikanom. Z vso silo se zaletava »Slovenec« v osnutek načrta konkordata, ki da nima nobenega drugega namena, kakor da bi ločil katoličane cd Rima. To pa zaradi tega, ker da si lasti naša država pravico do imenovanja škofov in ker baje zahteva, da se uvede v naše cerkve starosloven-ščina.
Predno odgovarjamo na izvajanja »Slovenca« je potrebno, da sledeče ugotovimo. Po »Slovenčevern« mnenju gre pri konkordatu za eno najvažnejših vprašanj katoliške cerkve. Kljub temu pa si ni dal »Slovenec« toliko truda, da bi objavil točno vsebino načrta za konkordat, temveč vso svojo modrost naslanja na peko poročilo neavtentične »Politike«, ki ga peveda še zaostri, kakor je njemu potrebno. Pošten dnevnik pač tako ne dela.
Neresnica je, da bi naša vlada zahtevala, da imenuje škofe. Pač pa si lasti naša država pravico, da ima pravico soimenovanja, to se pravi, da Imenujeta papež in vlada škofe sporazumno. V stari Avstriji je imel avstrijski cesar še vse drugačno '
pravico in za časa volitve papeža je imel celo pravico preprečiti izvolitev njemu neljubega kandidata, in vendar se tedaj ni »Slovenec« niti enkrat osmelil, da bi bil ogorčen in vse bi se mu smejalo, če bi trdil, da se s to pravico avstrijskega cesarja dela razkol med katoličani in Rimom. Da pa se ne bo »Slovenec« izgovarjal, da je to bilo pač rekoč, da se je pa to sedaj nehalo, mu povemo, da ima danes francoska rlada prav to pravico soimenovanja škofov, katero si hsti sedaj naša *ržava.
Kar je bilo dovoljeno avstrijskemu cesarju, kar je dovoljeno francoski vladi, o kateri je »Slovenec« to-likrat pisal, da je framazonska, pa ne sme biti dovoljeno naši vladi. Tako zelo sovraži »Slovenec« našo narodno državo!
in vendar ni zahteva naše vlade tako zelo gorostasna. Mi vsi Imamo interes, da so naši višji pastirji primer strpljivosti in da oni skrbe za vedno boljše medsebojne odnošaje svojih ovčic. Tudi »Slovenec« ne more tajiti, da ne razumevajo te svoje naloge v enaki meri vsi višji duhovniki. Kaka krivica je v tem, če sme tudi narod izreči, kateri škof da mu je ljubši. 2ivo pa smo intere-sirani tudi na tem, da je vsak škof rodoljub, da je naš dober državljan. Ali bi ^Slovenec« hotel, da bi morali sprejemati za škofa tudi Madžara in Nemca in se pri tem ne bi smeli niti upirati!
Ampak »Slovencu« ni za pravice papeža, katerih itak nihče noče kratiti, temveč on hoče, da je duhovščina ločena od naroda, ker le' tako je ona slepo orodje v rokah klerikalnih mogotcev.
Nikakor se ne ogrevamo za sta-roslovenščino. ki je za nas ravno tako mrtev jezik ko latinščina. Če bi imela vlada res namero, da bi zahtevala prisilno uvedbo starosloven-ščine, potem bi i mi tei zahtevi odločno nasprotovali. Kolikor smo poučeni za to tudi ne gre. Vemo. da zahtevajo nekateri katoličani na Hrvaškem uvedbo staroslovenščine in ker vemo, da je ta še danes v krški škofiji uvedena in da je dovoljena že od tridentinskega zbora iz I.. 1572. zato res ne moremo razumeti, kako bi mogla staroslovenščina povzročiti razkol med Rimom, in katoličanu Vendarle ne bo »Slovenec« tega smešnega mnenja, da je slovenski narod zbližala z Rimom latinščina!
Na nezadostni informaciji zgrajena vest, ki se nalašč še bolj napačno zavije, nato se čez vse to pokrije verski plašč in zbeganost ljudstva je gotova. To je recept z* »Slovenčeve« uvodnike.
Veliko bolj nedostojen pa ie recept za »Slovenčeve« vesti, polemiko in drugo. Takoj prva brzojavka i »Slovenca« nas o tem prepriča. V tej brzojavki poroča »Slovenec« o seji demokratskega kluba in sicer ravno nasnrotno, kakor odgovarja resnici. Demokratski k'ub se ie na tej seji izrekel za obstoj sedanie koalicije. »S'ovenec« na poroča nasprotna Za politične vesti velia namreč pri »Slovencu« ta recept da poročaj, kakor želiš, da bi se zgodilo in da škoduješ nasprotniku. Če ori tem popaziš resnico, pa ne igra nobene vlo<?e. Resnica, hčerka božia. nI še našla pri »Slovencu« milosti
Preskočimo razna poročila in pa članek o nejasnih pojmih, ki sicer z vso pravico nosi ta naslov, ter preidimo k poglavju političnih novic. Kakor da bi se hotel »Slovenec« norčevati iz svojih bralcev, piše v svoii prvi notici o pokvarjeni žurna-iistiki. Večjega cinizma in večjega fa.rizejstva pač še ni zagreši slovenski list. Rekord o lažnjiVosti so že davno dosegli klerikalni listi fn »Slovenec« sam prinaša v Isti številki, ko piše o pokvarjeni žurnalistiki, par mastnih laži in potem daje dru-gfm nauke o pokvarjenosti. Hinav-ščina, da je nI primere!
Potem poroča »Slovenec« o shodu SLS v Naklem in svoje porodilo zaključuje sledeče: »Škoda, da ta zaslužni mož, namreč Orafenauer sedaj ni drugo ko organist, občinski in mlekarski tajnik v Naklem.« In veste, ljudje božji, kdo so bili tisti, ki so to povzročili? — Nihče drugi, ko sedanji voditelji SLS. Fej vam farizeji!
V tej notici izvemo iudi, da je govoril pocl. Brodar o trozvezi Pa-šič-Pucelj-Šušteršič. Rečemo k tej Brodarjevi iznajdbi samo sledeče. Tedaj, ko se je Korošec Pašiču tako globoko priklanjal, kakor se mu Pucelj ni še nikoli, tedaj seveda ni bilo Pašič-Koroščeve zveze. Tedaj bi bilo za versko prepričanje slovenskega naroda nobene nevarnosti, tedaj ni bilo klerikalno - radikalne koalicije. Sedaj pa, ko ni dr. Korošec več minister, sedaj pa je takoj i vera v nevarnosti i vse drugo. Da
ste tako dober učenec klerikalnih farizejev, nismo mislili, gospod Brodar. Siccr pa naj govori gospod Brodar o tej zvezi kar hoče, nam je to vseeno, ker so naši načrti čisti in naši cilji jasri. Rečemo le eno. Divil se je nekoč Brodar državni zmožnosti Pašiča, z vsakim se je spri, kdor ni hvalil »velikanske vrline« dr. Šušteršiča, mogoče ni več daleč čas, ko bo spoznal, da je tudi tov. Pucelj mož, tia katerega je lahko slovenska rnati ponosna.
In pote:n pride ona velika laž, da je jugoslovanski klub dosegel oprostitev lettvka VS98. Prepričani smo, da ni treba storiti posl. Zebotu drugo, ko da reče sedaj še o generalu Pešiču, da je lopov in takoj mu bo osvobodil general Pešič še ostale letnike.
Manjka nam prostora, da bi ocenili še ostale v««ti »Slovenca«, ki so polne zlobe in polne laži. In to dela list, ki hoče biti glavno glasilo katoličanov, ki pred vsako lažjo postavi križ, samo da bi bolje držala.
Samo ena *tfvilka »Slovenca« in toliko laži je " njej. Sedaj pa pomislite, da gredo "sak dan na tisoči »Slovenca« msd narod, da tisoči »Slovenca« dnevno kvarijo r.3rod in ubijajo v njem <*ut resnice. Kam Du prišel naš narod, če ne bomo skrbeli, da se zrušijo te laži, da spozna narod resnico.
Tovariši 1 Ena sama številka »Slovenca« vas opozarja na vašo dolžnost. Skrbite za razširjenje našega lista, skrbite za naš tisk, kajti samo tako bo ubita klerikalna laž.
Laž, da Is ni para.
Poročali smo, kako se je izvršil občni zbor Zvezo slovenskih zadrug. Ker nismo mogli dalje gledati, kako h'ra zadružništvo, smo poskrbeli, da so prišli v Zvezo samo pravi zadružniki. Tako so bili izvoljeni v na-čelstvo zveze tovariši Zupančič, Pipan, Bukovec in dr. Kersnik. Oba mladinska (to je demokratska) kandidata pa sta ostala v velikanski manjšini. Občnega zbora Zveze se je udeležil v imenu klerikalne Zadružne zveze tudi dr. Božič, pri katerem lahko vsak somišljenik SLS povpraša, če so naše navedbe točne ali ne.
Sedaj pa pride nakrat »Slovenski gospodar« ta list laži in klevetanja ter pravi, da smo na občnem zboru Zveze nastopali skupno z demokrati ter izvolili gospoda — Štiblerja, ki je zet tov. Puclja. To pa da smo storili zategadelj, da pripravimo gospodu Štiblerju korito, ker da bo Pucelj kmalu doigral.
Nismo še kmalu brali tako na gladko izmišljene in tudi tako zlobne laži, kakor je gornja. 75 zadrug ve, da ni niti v načelstvu niti v nadzorstvu Zveze slovenskih zadrug gosp. Štibler. Vsi zartorniki zadrug, ki so imeli preko 5000 glasov, vedo, da je vest »Gospodarja« grda laž. Vseeno si jo drzne napisati »Slov. gospodar«, vseeno si dovoljuje gosp. Radešček pluniti tako zelo na časnikarsko dolžnost in priobčiti laž — samo, da udari tov. Puclja. Gosp. štibler je namreč zet tov. Puclja in smrten greh bi bil, če se ne bi tudi to uporabilo. Taka je morala »Slov. gospodarja«, ki sramoti krščanstvo tako, kakor ga ni niti najbolj zagrizen odpadnik.
Kar na gladko si izmislijo kako laž in potem jo ponavljajo tako dolgo, da poreče kak neveden bralec: »Nekaj pa mora biti le res, ker venomer tako pišejo.« In ko so to dosegli, ko so laž razširili, potem si zadovoljno manejo roke, češ, nekaj bo pa le držalo.
Tako zagrizli so se že v to razširjanje laži, da niti ne pomislijo, če je sploh mogoče, da bi jim kdo verjel njihovo laž. Kakor je nemogoče govoriti, da je solnce plošča, tako je tudi nemogoče trditi, da je bil kdo izvoljen, če pa bil nI. In komur je mar resnica, ta se more prepričati, kako grdo se je zlagal »Slov. gosno-dar«, ko je pisal, da je bil izvoljen gospod Štibler. Naj samo pogleda na sodnijo v zadružni register, pa bo videl črno na belem Gospodarjevo laž.
Najlepše pa je to, da gospod Štibler niti vedel ni, da se je občni zbor vršil. Tudi o tem se more prepričati vsak, kdor ljubi resnico. Stopi naj samo v naše ljubljansko tajništvo in pokazali mu bomo pismo g. Štiblerja, iz katerega se to jasno vidi.
Čisto zlagana je vest »Slov. go-soodarja«. od prve črke dn zadnje nike in huda žalitev g. Štiblerja. Toda falotstvo je storjeno nod plaščem Imunitete, pod okriljem tudi ^Kristjana«, posnoda P"?pnjaka in g. Štibler zaradi tega sploh ne more dobiti zadoščenja.
Stavimo sto proti eni, da bo g. Radešček še v naprej oni časnikarski bandit, ki ne bo popravil storjene krivice. Ampak pride že še obračun in ponosni bomo, če bomo tedaj brezobzirni.
Pokrajinske vesti.
(Seja načelništva SKS) ie bila v soboto, dne 4. novembra. Seja je bila zelo dobro obiskana. Storjenih je bilo zelo mnogo važnih sklepov glede organizacije ter določeni kandidati za razne volitve.
(Tovariši in tovarišice!) Pridobivajte z vso vnemo novih naročnikov za »Kmetijski list«. V vsaki kmetski hiši mora biti »Kmetijski list«!
(Občni zbor okrajne organizacije SKS za radovljiški okraj) bo v nedeljo, dne 26. novembra ob treh popoldne pri »Krištofu«. Seja je zelo važna in zato se je naj delegati sigurno udeleže. Na dnevnem redu zbora je med drugim tudi ustanovitev posebnega okrajnega odbora zavkranjsko gorski sodni okraj.
(Sestanek zaupnikov za krajevni odbor Lesce) je bil v nedeljo, dne 5. novembra. Sestanka so se udeležili tudi tovariši iz Ljubljane in je bil potek vse debata zelo plodonosen.
(Krajevni odbor SKS za Ljubljano) je imel svoj redni občni zbor v petek, dne 2. novembra. Zbor je vodil načelnik tov. Kosmač. Iz njegovega poročila je bilo vidno, da je krajevni odbor SKS za Lmbijano zelo marljivo vršil svoje delo in bil v vsem izdatna podpora našemu tajništvu. Po predsedniškem poročilu so podali poročila šs sledeči tovariši in sicer: tov. S a n c i n o kmetijski zakonodaji, tov. Z up a n č i č o delovanju »Ekonoma« ter bodočih nalogah Zveze slovenskih zadrug, tovariš Bukovec o zemljoradničkem kongresu v Banjaluki in drugih političnih vprašanjih ter tov. Železni k ar o našem stališču do ljubljanskih občinskih volitev. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Izvoljen je bil nato novi odbor, ki se je konstituiral sledeče: dr. Drago Ma r u š i č, predsednik, inženir K o s m ač, podpredsednik, P1 e-stenjak, tajnik, Vičič, blagajnik in odbornika mag. pharm. Š1 a j p a h ter inž. R u ž i č. Potem ko so se obravnavale še razne slučajnosti, je zaključil tov. predsednik M a r u š i č zelo lepo uspeli zbor. Potreba posebne krajevne organizacije SKS v Ljubljani je vedno bolj očita, zato pristopajte k njej tovariši v največjem številu.
(Minister Pucelj, ali kako se uničuje kmete.) Pod tem naslovom je napisal »Domoljub« članek, v katerem je vse polno laži, neresnic in tudi — ena resnica. Ta resnica je namreč vzeta iz Pucljevega govora in se glasi, zakaj da bi moral ravno kmet pričeti z zniževanjem cen. Kakor vidimo, je »Domoljub« spoznal, da je v Pucijevih govorih kleno zrno in zato jih je začel-pridno uporabljati. Naj nadaljuje s tem svojim delom in potem se bo še marsikaj naučil in znal bo, da je laž, da je prepovedan izvoz živine, vedel bo, da smo se že pečali z vprašanjem revizije carine in da so bili tisti, ki so bili za prepoved izvoza živine in ki so za njo še danes, nihče drug ko ljubljanski klerikalci.
(Molči ko dr. Korošec.) Slovenski pregovor »molči ko grob« bo treba izboljšati v »molči ko dr. Korošec«. Grobovi vsaj tulijo včasih in posebno grobovi Koroščevih grehov so glasni, le dr. Korošec molči na vse. V zadnji številki smo stavili gospodu Korošcu čisto konkretna vprašanja — a odgovora še do danes nimamo. Veste gospod Korošec, Čeprav ste lepi kaplan, zaradi tega vendar še ni treba biti tako visok, da bližnjemu ne daste niti odgovora. Ali pa ne morete odgovoriti, ali pa je vse res, kar smo napisali?
(Novega sotrudnika) nam je hotel naprtiti »Slovenec«. Ker so bili naši članki o dr. Korošcu tako točni, da je vsak odgovor na nje že v naprej brezuspešen, si je hotel pomagati »Slovenec« z lažjo. Čisto na gladko si je izmislil, da jih je pisal dr. Šušteršič. Kakor je laskavo za nas, če pripozna »Slovenec«, da so bili naši članki tako dobri, da bi jih mogel pisati le njih bivši general, tako pa je vse skupaj laž in ponesrečena špekulacija. Preje so očitali nam, da smo zvezani z demokrati, da bi nam tako škodovali in mogli govoriti, saj niso samostojni, ko so pa vezani z demokrati, sedaj pa bi hoteli na isti način lagati z dr. Šušteršičem. Vedno lažnjivi, vedno klevetniški so pač naši klerikalci.
(Kakor kaže.) O sedanjem dviganju denarja je prinesel »Slovenec« članek dr. Slokarja, v katerem se silno hvali modra iinančna politika dr. Plavšiča. V tem članku označuje dr. Slokar Protičevo mnenje o dviganju našega denarja kot popolnoma zgrešeno. Tako »Slovenec«. — Sedaj pa pride nakrat »Domoljub« pa ponatiskuje Protičevo mnenje kot edino pravilno. Kdo ima torej prav? »Slovenec« ali »Domoljub«? Mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da oba, kakor pač kaže. Klerikalni bankirji so
namreč silno mnogo denarja vtaknili ▼ stvari, ki ne donašajo dosti in tako jim danes silno primanjkuje denarja. Zato se zatekajo k Narodni banki, da bi jim ta dajala poceni denar. Jasno pa je, da ni dosti izgledov, da bi dobili od Narodne banke denarja, če bi bili klerikalci proti njeni finančni politiki. Zato piše »Slovenec« za Plavšiča, zato zagovarja vladno finančno politiko. — »Domoljuba« pa v Beogradu nihče ne bere in zato je vseeno ali piše »Domoljub« za vladno finančno politiko ali pa proti. Ni pa za klerikalce vseeno, ali je slovenski kmet zadovoljen z vladno finančno politiko ali ne, kajti oni imajo političen interes na tem, da je narod nezadovoljen. In zato piše »Domoljub« proti, zato ponatiskuje Protičevo mnenje. Kakor pač kaže! »Slovenec«, kakor želi gospoda v Beogradu, »Domoljub« pa, kakor je za »neumnega« kmeta!
(Gospod Sušnlk, ali ste slišali?) -»Domoljub« piše: 70 poslancev je poslala naša vlada na češko šampanjca pit. Ta šampanjec stane našo vlado blizu en milijon kron. Pač pa ni denarja za najpotrebnejšo izobrazbo našim hribovskim otrokom.« — Med temi poslanci je bil tudi poslanec Sušnik, ki je čistokrven klerikalec. Ves dan se je vozil z avtomobilom po Pragi in jedel in pil je šampanjec ko vsi drugi. In kar je najhujše glasoval je v Pragi za vse vladns predloge! Pa mislite, da ga bo SLS sedaj na odgovornost poklicala, ker je odjedel hribovskim otrokom izobrazbo! — Kaj še! Vsi gospodje pri SLS se bodo smejali »Domoljubovemu« uredniku, kateremu se tako sline cede po šampanjcu in ki zato piše take neumnosti.
(Bolnike meče vlada iz bolnic^ za
orlovski zlet v Brnu pa je dala pare. Ali hoče »Domoljub«, da mu povemo, iz katerega fonda jih je dala, ali hoče. da ga opomnimo še na kako drugo stvar?
(Krščansko vzgojo« širi »Slovenski gospodar«) na ta način, da piše v svojih bližnjih sledeče: mesar Pucelj, mešetar Mrmolja, žganjar Drofenigg in drugi taki klativitezi. — Gospoda Rade-ščka pozivamo, ker se očividno na kla-tiviteštvo zelo dobro razume, da napiše o tem kako povest. Naj seže samo v svoje življenje in snovi bo dovoli.
(Po polomijah v Halozah) je pričel poizkušati svojo srečo dr. Novačan v Beli Krajini. Da bo imel tu še manj uspehov je jasno, kajti tu je že prešel val onega praznega republikanskega navdušenja. Zato stori gospod--doktor Novačan najbolje, če ostane lepo v Celju in še naprej uči Hrvate slovensko.
(Med proroke je zašel) gospod Brodar in na shodu v Kranju je prerokoval skorajšnji konec SKS. Ce misli gospod Brodar, da je bolj imeniten, če ni samo demagog, temveč tudi krivi prorok, potem mu novo opravilo iz srca privoščimo.
(Barjani.) Zveza delovnega ljudstva, kakor se že imenuje skupina onih ljudi, ki bi rada zvezala ljubljansko delavno ljudstvo, je izdala nek volilni oklic; v katerem se spominja tudi Barjanov in sicer na način, kakor da bi se hotela iz njih norčevati. V tem oklicu pravijo, da morajo dobiti Barjani, če že ne vodovoda, pa vsaj cisterne. Z drugimi besedami se to pravi, da bodo klerikalni komunisti pred volitvami obljubljali Barja-nom vodovod, po volitvah pa mislilo dati cisterne. To se pravi, da se kleri-salni komunisti prav nesramno norčujejo iz Barjanov, češ, vi ki ste tako neumni, se boste že vsedli na naš lim. Naj si klerikalni komunisti zapomnijo enkrat za vselej: Barjani odklanjajo prav vsako cisterno in zahtevajo vodovod. Niso Barjani tisti kalini, ki bi se jih moglo imeti za norce. Zato ve vsak Bar-jan, da ne sme dobiti lažniva »Zveza delovnega ljudstva« na Barju prav nobenega glasu. Vsi z vso odločnostjo Yj boj proti klerikalno komunističnim ko« ritarjem, ki kriče tako samo zato, da bi zakrili svoje nečedne namene. Zahteva po vodovodu na Barju je tako utemeljena, da so Barjani lahko sigurni, da jo dosežejo. SKS je storila v ta namen že prve potrebne korake.
(Začetek pouka na drž. srednji kmetijski šoli v Mariboru.) Vsi učenci, ki so vložili prošnje za sprejem v srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, naj se zgia-sijo zanesljivo v petek, dne 17. novembra 1922 ob 11. uri dopoldne pri direkciji (na vinarski šoli), kjer se jim sporoči, kdaj imajo polagati sprejemni izpit prosilci, ki so absolvirali samo kako nižjo kmetijsko šolo. Pri tej priliki se flm dajo tudi pojasnila in naslovi za stanovanja in hrano v mestu. Sprejemni izpiti se vršijo v soboto, dne 18. novembra. Ura se naznani pri zglasitvi V nedeljo, dne 19. novembra je slovesna otvoritev nove šole in v ponedeljek dne 20. novembra prične redni pouk.
(Petdesetletnica vinarske io sadjarske šole v Mariboru) se bo obhajala v nedeljo, dne 19. novembra v zvezi S slovesno otvoritvijo srednje kmetijske šole v Mariboru. Želeti je, da se redke slavnosti udeleže razven zastopnikov, oblasti in uradov, kmetijskih šol, kmetijskih korporacij in listov, narodnih
J-"-**:,. ■■	....... — S H«
Obrtniki, naša moč in dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniSKega stanu.
poslancev itd. tudi kmetovalci — bivši učenci, odnosno absolventi te najstarejše jugoslovemke kmetijske šole in kmetijski strokovnjaki sploh. Ker iz umljivih razlogov ne bo mogoče vabiti vsakega posamezno, naprošajo se tem potom vsi prijatelji šole, zlasti absolventi mariborske šole in kmetijski strokovnjaki, da blagovolijo ravnateljstvu Vinarske in sadjarske šole v Mariboru sporočiti svojo udeležbo ob priliki petdesetletnice tega zavoda najpozneje do dne 12. novembra. Podrobnosti se še objavijo.
(V varnem zavetju Ljudskega doma) je imel dne 30. oktobra v Kranju shod poslanec Brodar. Nastopil je na način, kakor da bi bil razpisan natečaj za največjega demagoga Jugoslavije. Laži in neresnice, ki jih je širil na tem shodu, so bile tako debele, da bi se jih moglo kar otipati. Da navedemo le eno njegovih najbolj debelih laži. Med drugim ie dejal ta dični poslanec, da se godi vojakom v južnih krajih tako slabo, da kar od lakote umirajo. Vemo sicer, da morajo naši fantje v južnih krajih prenesti marsikako trpljenje, toda da bi kar od lakote umirali je laž, ki jo more izreči edinole klerikalec. Značilno pri tem je to, da pripoveduje Brodar take laži pač. v varnem zavetju Ljudskega doma, da pa pred vojnim ministrom O vsem tem molči. In vendar je njegova sveta dolžnost, da kot poslanec nemudoma javi vsak tak slučaj vojnemu ministru. Ampak njemu se ne more Človek tako lagati kakor pa nevednemu klerikalnemu voiilcu in zato gospod Brodar molči
(Okraini cestni odbor za radovlilško okrožje) ni bil voljen že več ko 10 let. To je nezaslišano preziranje ljudskih pravic. Zahtevamo zato z vso odločnostjo, da se takoj razpišejo volitve v okrajni cestni odbor. Prav isto velja tudi za blejsko okrožje, ki enako zaman čaka, da vrši svojo državljansko pravico. Zato razpišite volitve!
(Lesce.) Dasi se neradi vtikamo v posle g. župnika, moramo to vendarle storiti, ker je mera naše potrpežljivosti izčrpana. Ob Vseh svetih, ko vsakdo okrasi grobove ranjkih, ko vse s peskom olepša pota na pokopališču, ne pusti g. župnik Avsec, da bi to storili. Ko so hotele dan pred Vsemi svetimi olepšati ženske s peskom pokopališče, jih je župnik napodil, češ da je on gospodar tu in da bo spomladi drugače odredil. Kako vse drugače sta skrbela za olepšavo cerkve in pokopališča iupnikova prednika gospoda Lovšin in Seigerschmied. Še danes sta zato pri ljudstvu v najboljšem spominu. Le delajte tako, gospod župnik. Bodo vsaj spoznale ženske, koliko veljajo Vaši govori o sedanji vladi in kako so resnične Vaše besede o nevarnosti za vero, če ste pa Vi sami tisti, ki ne častite spomine ranjkih, ene glavnih dolžnosti naše vere. — Ko se je gradila sirarna, ste se trudili na vse načine, da Jo preprečite. Dejali ste tedaj: Sirarne ne sme biti, ali pa grem jaz proč!« — Sirarna stoji, izpolnite svoje besede! Saj veste, kako ste priljubljeni. Bivši cerkveni pevec Vam je obljubil, da Vam zvozi zastonj vso opravo na kolodvor, samo če se poslovite od nas. — Radov-lj&ki g. župnik hoče imeti na vsak način gostilno v svojem konzumu. Kaj se to pravi? — Kalan in »Domoljub« se na vse pretege borita za sveto vojsko in oznanjata križarsko vojsko proti alkoholu, radovljiški župnik pa hoče imeti za svoj konzum gostilno. Ali za Radovljico ne velja sveta vojska? Ali je resnica v vsaki vasi druga? — Daleč smo prišli. V Lescah goni župnik žene s pokopališča, ker hočejo okrasiti grobove ranjkih. Resnično, ni več daleč čas pa bo izpolnjeno, kar je zapisano: Vihar žanje, kdor seje veter.
(Radovljica.) Pretečeni teden je bil občni zbor Posojilnice v Radovljici Občni zbor je dokazal, da Je bila posojilnica preteklo leto v pravih rokah, kar so prepričujoče dokazale številke. Nič manj ko 100 milijonov kron je imela posojilnica prometa, kar je za tako mal zavod naravnost častna številka. Pa še v enem oziru je treba pohvaliti posojilnico, o tem namreč, da se zavod zaveda, da je v njem založen denar od kmetov in obrtnikov in da ima zavod za to svoje dolžnosti do kmeta in obrtnika. To je zavod lepo dokazal, ko je dal 1000 kron za pogostitev srbskih kmetov in 1000 kron za premovanje konj. Da se zasluga posojilnice lepše spozna, omenjamo, da je izročil ravnatelj konkurenčnega zavoda v isti namen, reci in piši: pet dinarjev. Ker je delovanje posojilnice v vsakem oziru hvalevredno, zato uživa tudi posojilnica vsesplošno zaupanje. Zato pa je tudi dolžnost vseh zavednih kmetov in obrtnikov, da nalagajo svoj denar v lasten zavod in imeli bodo dvojen dobiček. Krasne so besede, ki jih je dejal g. Papler iz Daslovč, ki je sicer pristaš SLS: »To kar sem, ostanem, ker ne menjam prepričanja. Toda ves svoj denar in ves moj vpliv je na razpolago Vaši posojilnici, ker vem, da je na pra-
vem mestu«. Te besede si vzemite za vzgled in zvesti klicu »Svoji k svojim« podpirajte svoj zavod!
(Vel. Lašče.) — Dne 26. oktobra nas je zapustil prezaslužni nadučitelj Franc Štefančič in se preselil na svoje novo službeno -mesto v Ribnico. Služboval je kot vodja na tukajšnji, sedaj šestrazredni osnovni šoli celih 19 let in si pridobil med tem časom na polju šolstva mnogo zaslug, za katere smo mu iz srca hvaležni. On in njegova gospa sta delovala tudi pri tukajšnjih naprednih društvih in prav pogrešali jih bomo, zlasti njega pri posojilnici, kjer je zadnje leto z uspehom deloval. Pri njegovem poslovilnem, prijateljskem večeru z dne 21. se je pokazalo, kako je bil priljubljen in kako nam je bilo težko pri srcu, radi njegovega odhoda. Vsakdo si rad pomaga, pojdita torej, kamor vaju srce vleče. Želimo vama vso srečo, nam pa Vama vredna naslednika. Pri omenjenem večeru se je nabralo za naš pre-potrebni sokolski dom 539 kron.
(Metlika.) V nedeljo, dne 5. novembra se je poročil naš ugledni pristaš, župan Metlike, tov. Josip Fleischman z g. Amalijo Požek iz Metlike. Novopo-ročencema želimo obilo sreče.
Občni zbor ..Kmetijske družbe".
Ob sijajni udeležbi se je vršil v sredo občni zbor našega najvažnejšega kmetijskega društva. Udeležba s Kranjske je skoraj celotna, s Štajerske manjša.
Občni zbor je otvoril predsednik Pire, ki je po pozdravu tov. ministra Puclja in šefa kmetijskega oddelka tov. Sancina podal obširno predsedniško poročilo.
Viharno pozdravljen je pozdravil zbor tov. Pucelj, ki je povdaril, da je »Kmetijska družba« najvažnejše društvo kmetske samopomoči in ie delo zanjo tudi delo za državo.
Tajniško poročilo je podal inž. Lah.
(Obširnejše poročilo o poteku občnega zbora priobčimo prihodnjič, ker je bil naš list zaključen pred koncem občnega zbora.)
Naša zmaga je zagotovljena._
Politične vesti.
(Vlada ostane.) Zopet se je prav temeljito zmotil gospod Korošec, ko je prorokoval konec vlade. Sicer ima sedanja vlada v resnici dosti hib in prav želeti bi bilo, da bi jo zamenila kaka boljša. Ampak še slabša od sedanje vlade je sedanja opozicija in zato ne preostane drugo, ko da vlada ostane. Še naprej se bo gospod Korošec le naslanjal na ministrsko klop.
(Voinl minister ie odstopil.) Vsled nerodnega nastopa generala Vasica ob priliki debate o Žečevičevi aferi ter vsled njegovega premalo odločnega nastopa v neki nabavni zadevi, je prevzel posle vojnega ministra general Pešič. Prepričani smo, da bo dejal Zebot, da ga je vrgel on. Je namreč hrust kričavi Zebot.
(Skupščina) je pričela s svojim rednim zasedanjem. Upati je, da bo njeno delo plodonosno. Skupščina ima rešiti celo vrsto zakonov. Pričakujemo, da bo tudi kmetijska zakonodaja deležna njenega dela.
(Važna posvetovanja) so bila v Beogradu in sicer med grškim in našim zunanjim ministrom. Grki so pristali, da dobimo svojo prosto luko v Solunu in tudi glede zaščite naših narodnih manjšin na Orškem, so bili storjeni potrebni sklepi. Z Grško se sklene trgovinska pogodba in event. vstopi Grška v malo antanto. Samo, če ne bi bila njena vojska tako od muh.
(Na posredovanje naše vlade) je Grška pristala, da dobi Bolgarska izhod na morje in sicer v Dedeagaču. Upamo, da je v tem prvi resen korak zbližanja med nami in Bolgarsko. Na Bolgarski je, da se odloči, če smatra trakijsko vprašanje kot izhodno točko za turkofilstvo ali za jugoslovansko stališče.
(Angorska vlada) je odstavila sultana, ki pa noče odstopiti. Varujejo ga angleške čete. V Carigradu so turške demonstracije proti sultanu in Evropejcem na dnevnem redu. Prišlo je že do več krvavih spopadov med angleškimi četami in demonstranti. — Kemalisti hočejo prodreti na vsak način v Evropo. Na polotok Galipoli so že izkrcali nekaj svojega vojaštva. Nevarnost je, da pride na bližnjem vzhodu do resnih konfliktov.
(Mussolini), novi ministrski predsednik Italije, je doživel svojo prvo zmago. Klerikalni poslanec Šček ga je prosil, če se mu sme pokloniti v imenu Slovencev. V Istri so vsled tega tako navdušeni, da pripravljajo poslancu Ščeku častno darilo.
(Nova fašistovska vlada) se odlikuje po največjem nasilju. Vse slovenske uradnike so odpustili, vse ženske so morale enako iz uradov in na njih mesto pridejo invalidi, ki nočejo delati.
Kdor je fašistom nasproten, ta mora izipiti četrtinko ricinusovega olja. Kakor se vidi, so fašisti za čiste želodce. Kamor se človek obrne, povsod zadene ob nasilje. Mussolini sam ima dnevno lepe govore in povzpel se je celo do prorokovanja, da bo lira narasla na polovico švicarskega franka. Pa je pričela nasprotno takoj po njegovem govoru padati. Nezmožnost fašistov bo spravila Italijo še v kako novo zadrego, kar more nas le veseliti. Zato ima posl. Šček prav, ko kliče: Evviva Mussolini!
(Orientska konferenca) je vsled novih težkoč odgodena za deset dni.
(Pri občinskih volitvah na Angleškem) so delavske stranke popolnoma propadle. To je posledica onega praznega hujskaštva, ko so dali delavski voditelji svojim volilcem le besede, mesto da bi jim z resnim delom pomagali. Vedno se kaznuje hujskaštvo in tudi naši klerikalci bodo to še občutili.
(Kadar vkoraka rdeča armada.) Po dolgem obotavljanju so Japonci vendarle izpraznili Vladivostok in tako so te dni vkorakale v prestolico ob Tihem oceanu rdeče čete. Takoj so pričeli gardisti ropati in ubijati. In da bi bili bolj nemoteni, so po noči pretrgali električne žice, da je bilo vse mesto v temi. Samo obupni klici na pomoč so pretrgavali smrtno tišino, sovjetski vojaki pa so vršili svoj krvav posel. In ko je posijalo drugo jutro solnce, je bilo vse pozabljeno in gorje tistemu, ki bi se osmelil naznaniti, da ga je "ponoči obiskal zločinec. Taka je rdeča pravica sovjetov.
Gospodarstvo.
(Predavanje za vinogradnike.) V nedeljo, dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne priredi ravnatelj drž. kmetijske šole na Grmu tov. B. Skalicky v šoli v Metliki predavanje o potrebi in izvedbi organizacije vinskega izvoza. Po predavanju bo razgovor o eventuelni ustanovitvi vinarske zadruge v Metliki Razgovora se udeleži tudi šef kmetijskega oddelka, tov. J. Sancin. Interesenti se vabijo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže.
(Opozorilo davkoplačevalcem.) Do 30. novembra morajo vložiti hišni posestniki pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze. Tiskovine se dobe brezplačno pri davčnih uradih. 2. Kdor še ni plačal davka na poslovni promet (obvezan je, kdor je imel 1. 1921 360.000 dinarjev prometa), naj naknadno plača davek, da se izogne kaznim in da si ohrani pravico pritožbe. Prijavo je napraviti v zmislu razglasa finančne delegacije, objavljenega v »Uradnem listu«, z dne 3. junija 1922 in sicer v treh izvodih, 3. Direktni davki so dospeli, dne 1. novembra v plačilo za 4. četrtletje. Kdor jih ne bi plačal do dne 14. t. m., plača 6 odstotkov zamudnih obresti in 4 odstotke za opomin. 4. Napovedi za hišno najmarino se naj vlože takoj. Zamudnike zadene občutna kazen.
(Nove davčno-pravne odredbe v 0-nančnetn zakonu za 1. 1922/23. Z objave trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. 1. Zemljarina. Enotni državni pribitek v višini 120 odstotkov je zvišan na 150 odstotkov. 2. Hišna najmarina. 5 odstotkov hišna najmarina, ki se je pobirala od poslopij, obdavčenih po zakonu, z dne 28. decembra 1911, je ukinjena. — Kdor ne vloži napovedi o hišni najemnini, vplača vbodoče mesto 20 kron 100 dinarjev globe. 3. Dohodnina. Davčni minimum je določen tudi za I. 1922 na 10.000 kron. Draginjske doklade zasebnih nameščencev so oproščene davka, če ne presegajo pri enakih družinskih razmerah draginjskih doklad državnih nameščencev. Pomen te ugodnosti je velik. Kdor si ni v kateri stvari na jasnem naj se obrne na pristojno davčno okrajno oblastvo (glavarstvo, davčno administracijo v Ljubljani. 4. Plačarina je ukinjena, kar pomenja bistveno olajšanje davčnega bremena zasebnih nameščencev. 5. Davščina na tantijeme, ki jih dobivajo vodilni direktorji delniških družb, pa ostane. 6. Invalidski davek. Dosedaj se ni pobiral invalidski davek od hranilnih vlog pri denarnih zavodih, če niso letne obresti presegale 20 dinarjev. Sedaj je ta prostost zvišana na 100 D. 7. Davek na poslovni promet. Knjigo opravljenega prometa smejo zahtevati edinole predstojniki davčnih oblastev. Knjigo opravljenega prometa je hraniti dve leti po izplačilu davka. Plačilo se smatra za pravilno izvršeno, če se niso davčnemu zavezancu po preteku enega leta prijavili pomisleki glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig.
(Tržne cene v Celju.) Goveje meso I. vrste 56, II. vrste 52 kron, vampi in pljuča po 24, loj od 44 do 52 kron za kg; teletina od 64 do 54, prašičje meso od 74 do 80, domača slanina po 120, domača mast 144, ameriška 120 in pre-kajeno meso od 100 do 120 kron za kilogram. Piščanec od 35 do 60, kokoš od 90 do 100, raca 120 in po 350 kror. Divji zajec 150, srna po 70 (kilogram).
ščuka 70 in karp 60 kron. Liter mleka 12, kg sirovega masla 160 in čajnega 240 kron. Eno jace velja 7 kron. Kilogram belega kruha 26, črnega 22 kron.
Jabolka od 10 do 16, hruške od 16 do 20 in oluščeni orehi od 36 do 40 kron (liter). Sladkor je po 70 odnosno 60 K. Kava od 220 do 140 kron. Namizno olje od 80 do 108, bučno pa po 136 kron. Moka št. 0 22.80, št. 2 21.SO, št. 4 20.40 in št. 6 18.40, jsšprenj 20.40, koruzna moka 15.40, pšeničen zdrob 23.80 in ajdova moka od 30 do 34 kron za kg. Cent rujavega premoga 80, črnega 152, kubičen meter mehkih drv 400 in trdih 500 kron. Cent sladkega sena 900, polsladkega 800, kislega 700 in slame 400 do 500 kron. Kg zelja od 5 do 6, ohrov-ta 12, karfijole 30 kron, špinače 20, čebule od 24 do 26 in krompirja od 5 do 6 kron.
(Mariborske cene.) Goveje meso od 64 do 52 kron, telečje od 70 do 64, svinjsko od 80 do 100, svinjska mast 136, amerikanska mast po 114, konjsko meso od 20 do 16 kron za kg. Divji zajec od 200 do 220. Kava od 204 do 168, sladkor v kockah po 74, kristalni po 62 kron. Kilogram pšenice po 16, kilogram koruze po 14, rži po 14 in ječmena po 16 kron. Moka št. 0 24 in moka št. 1 po 23 kron. Cent sladkega sena po 900 kron in ovsene slame po 600 K. Kubični meter trdih drv po 700, mehkih pa 560 kron. — Naravnost neverjetno je, da more biti med Mariborom in Celjem taka razlika v cenah.
(Italijanska mast) je dospela v Beograd in bo veljala postavljena v Beograd manj ko 80 kron kg.
(Žitni trg.) Novi Sad, dne 7. decembra. Pšenica baška od 1360 do 1380, banatska 1348, ječmen sremski 1000, oves baški 790, koruza baška 640, fižol 1250, pšenična moka št 1 2000, št 2 1900 in št. 6 1280.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 240 do 244 kron, češka krona nekaj pod 8 kron, francoski frank okoli 16 kron, laška lira okoli 10 kron; nemška marka malo nad 3 vinarje, madžarska kTona 10 vinarjev in 10 avstrijskih kron nekaj nad 3 vinarje.
(Topi!n'co svinca in srebra v Lit'Ji) prevzame posebna delniška družba, katere osnovna glavnica znaša 4 milijone kron. Družba bo izdelovala in predelovala tudi kemične proizvode vseh vrst.
(Poštne pristojbine so v Avstriji) s prvim novembrom povišane zopet za 100 odstotkov. Za pismo v Jugoslavijo bo treba plačati okoli 1500 avstr. kron
(Opozarjamo cenjene bralce lista) na današnjo prilogo glavnega in pooblaščenega prodajalca srečk za razredno loterijo Aleksandra R. Pavlovi-ča v Beogradu, Jakšičeva ulica br. 15.
(Zastopnik banke »Slavije«) za novomeško okolico gospod Š t r a j n a r V e k o s 1 a v ima svojo pisarno v Novem mestu štev. 47 na Glavnem trgu. Ker je še mnogo zavarovancev, ki so za današnje cene premalo zavarovani ali sploh niso še zavarovani, naj se oglasijo pri imenovanem gospodu, ki jim bo zavarovanje uredil, odnosno povijal. Opozarjamo tudi na inserat banke »Sla-viie« v današnjem listu.
la	čas.
Za kratek čas.
Razgovor dveh judov. »Kaj je to? črno je in vsak ima.« — »Ne
vem.« — »To je en par čevljev. Kaj pa je to? Črno je in nima vsak?« — »Ne vem.« —- »To sta dva para čevljev.« — »No in kaj je to? Modro je in pod češpljo leži?« — »O sedaj me ne vjameš več. To so trije pari čevljev.«
Verjetno. Mali Janezek bi rad v hišo. toda na pragu stoii velik pes. Janezek ga milo gleda, toda pes se za to ne zmeni. 2e gre Janezku na jok, ko se domisli rešilne misli in reče: »Ti pes, vsaj ti tudi jaz ne bom nič storil, če ne boš ti meni.«
Pri brivcu. V Zagreb pridejo očka pa grejo k brivcu. »Kaj bi radi«, jih vpraša brivec. — »Pelbirat,« rečejo očka. Brivec pa jih ni čisto razumel, pa reče: »Obriti, ne?« — »Ne, po gsiht,« se odrežeio očka.
i«",ii!iw"' '•'mmnmifnmmmm"".......£mmmrj
i Obrtnik, i
minmni^MimimiuH^iiiiiiiimiHiniiinim^n^^ttiaii
Kakor vse kaže, bodo prihodnje leto volitve v našo narodno skupščino. Dolžnost vsakega državljana je zato, da se na te volitve pripravlja, ker od volitev bo odvisno vse naše gosoodarsko življenje. Če bomo izvolili prave može, potem se bo tudi izboljšalo vse naše življenje. Če pa bomo sledili le praznim kričačem, ki mnogo obetaj'o pa nič ne zn?io, potem bo tudi vse naše gosoodarsko življenje hiralo. To je tako očitna resnica, da je ne more izpodbit1 n'h*e.
Skrajni čas je. t'a se te resnice prično zavedati tudi obrtniki. Noben
drug stan ni tako slal-o zastopan v skupščini, kakor ravno obrtniški te posledico tegs občuii prav živo vsak obrtnik. Okoli 30.000 obrtnikov šteje Slovenij i, sedaj pa poglejte, koliko poslancev imajo obrtniki. Komaj 1000 narodnih socijalistov v Ljubljani ima svojega poslanca, dokaj številnejši obrtniki v Ljubljani pa nobenega In takih ciimerov bi mogli navesti še vse po1 no in sicer za vsako volilno okrožje.
Vprašamo, ali je res treba, da bo to nepravilno stanje trajalo še naprej, da bodo zastopani vsi, le obrtniki ne. Ali res ne bodo še spoznali ourtniki, da ima voliti obrtnik obrtnika, da je rešitev obrtništva le v njegovi združitvi? Ali res še ni dosedanja škoda, ki jo trpi obrtniikl stan vsled tega, ker nima svojih zastopnikov, dovolj velika, da bi izbila obrtnikovo zavednost?
Vse mogoče in nemogoče stranke se žive od obrtniških glasov, samo obrtniška nima od njih ničesar. Pa ne samo. da obrtniki volijo njim tuje, dostikrat naravnost nasprotne stranke, temveč premnogi so celo najboljši agitatorji strank. Tovariši obrtniki, to se mora nehati ali pa bodo obrtniki sami sebi kopali političen in takoj za njim tudi gospodarski grob.
Silno veliko obrtniških glasov je zbrala pri zadnjih volitvah SLS. Odveč bi bilo iskati njenih zaslug za obrtništvo, zakaj teh ni in nI. Pač pa bi povdarjali eno. SLS je verska stranka, ki pozna samo eno skrb. delo za višjo duhovščino. AH obrtniki res nimajo večjih skrbi?
Pa voditelji SLS govore, da Je vera v nevarnosti. Prav je, če Je obrtnik veren, toda tako daleč ne sme iti versko prepričanje, da bi človek verjel prav vse, kar oznanja kak agitator SLS. Kje se pa vendar v Sloveniji preganja vera? Korrra pa je branieno ali ovirano izpolnjevanje nieeovih verskih dolžnosti? Zato obrtniki! Tako težki so časi za obrtnike. da more njegove interese prav zastooati edinole tisti, ki je obrtnik in ki je ves za obrtniško stvar. SLS . pa ima vse drutre interese ko obrtniki — zato proč ž njo.
Vsled gesla naprednosti je $lo mnogo obrtnikov v boj za demokratsko stranko. Kako napačno je bilo to, naj dokažemo le z enim dejstvom. Večino glasov je dobila demokratska stranka na deželi od obrtnikov. — Obrtniška kandidata pa sta bila postavljena na drugo mesto. Obrtniki so dali glasove za poslance, mandate pa imajo drugi. Hočete, da Vam Se zagodemo pesem o visokih obrestih, ki jih morajo plačevati obrtniki v raznih bankah, kjer imajo odločilno besedo edinole meščanski mogotci? Kaj more biti obrtnik za bankokrat-sko stranko? — Proti sebi dela zato obrtnik, ki glasuje za demokratsko stranko.
Našli so se pa tudi obrtniki, ki so z vnemo podpirali razne socialistične stranke. Ali morebiti zaradi razmer v bolniški1 blagajni, ali pa zaracH osemurnega delavnika tudi v malem obrtu, ki nekatere obrtnike naravnost uničuje? Tudi ta dela proti sebi, kdor voli socijalistične, stranke. — Obrtnik je pripadnik delavnega stanu, on je produktiven, zato propagira misel dela. ki jo uničujejo ravno razni socijalistični voditelji.
Ne v klerikalni, ne v meščanski In ne v socijalistični stranki ne sme biti mesta za obrtnike, temveč edinole v lastni stanovski srankL
Pred nami je volilno leto, skrbimo, da osnujemo do volitev vsaj jedro bodoče take stranke in že smo znatno pridonesli k rešitvi obrtniškega vprašanja Vsaj nam to ne bo niti tako težko storiti. V stanovski kmetski stranki, v naši SKS imamo močno oporo, da lahko pričnemo z organiziranjem obrnikov. Imamo dalje že lepo število krepko delujočih obrtnih društev, ki imajo 2a seboj že lepe usnehe. Tako nam je Obrtno društvo v Novem mestu jasno pokazalo, kake uspehe more doseči obrtniško društvo. če ga tvorijo zavedni in požrtvovalni obrtniki.
Posnemajte vzgled NovomeSča-nov in kakor so si oni priborili odločilen unliv v novomestni mestni hlšf, tako si morete VI priborit! sličnega v skuoščini.
Volilno leto je pred nami, zato obrtnik! v obrtne organizacije, V obrtniška društva! To je sveta dolžnost obrtnika, kateri se ne sme nihče izogniti.
Obrtniška društva bodo naša prva prednriorava za volitve in če bo izvedena fa. ne bodo volitve 2a nas nobena težava.
Kdrr hrče, da se pri prihodnjih volitvah uveHavi obrtniški stan, ta je Čl?n obrtniškega društva — ta je pričel s predpripravami za volitve!
Draginja je posledica medvojnega zapravljanja
ree vanje odpravi draginjo!
Kapital: K 20.000.006-
SLOVENSKA ESKOHPf NA BANKA
.: Rezerve okrog K 6,000.000-
' ti
NTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO CSKOMPTNO BANKO IN SftBSKO BANKO V ZAGREBU
LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV. DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC TERJATEV, FAKTUR
JZVRSU3E VSE BANČNE TRANSAKCIJE NA3KULANTNE3E
IIHIIiUinilll!IIIU«!IIIIIIIII!llllllll!!nilin:nHIII!l!lll!IH
AKREDITIVI — BORZA
Prvovrstna
umetna
gnojila
dobavlja najceneje veletrgovina v
Vinko Vabič, Žalec (Slovenija)
Jamstvo za vsebino I s-: Vse vrste v zalogi K
!8°|o Zhomasovo žlindro, 40-42°|o kalijevo sol, I8-20°|0 kostni superfosfat, I50(o rudninski superfosfat, I5-I7°|0 apneni dušik.
ijoMft MI
Zahtevajte brezplačni seznam in popis najzanesljivejši! sredstev za pokončavanje mrčesa itd. na sadnem drevju, škodljivcev po poljih in vrtovih, nadalje peronospore in sentjavosti pri žitu.
ljubljanska bonijalna dražba,
LJublfsna I, BlBf»efsova cesta 18.
Zavarovalnica in pozavarovalnica banka „51.89139"
W zavaruje VI
pod najugodnejšimi pogoji proti Škodam po požaru in proti vlomski tatvini, proti nezgodam in zakonitemu jamstvu. Sklepa življenska zavarovanja na doživetje in smrt po različnih najugodnejših tarifih; zavaruje doto otrokom.
Ravnateljstvo m pedma 21 Srnin LiiHi.
Gosposka ulica H 12 v lastni hiši.
Zastopstvo o vseh večjih krajih Jugoslavije.
Preden sklenete zavarovanje. povpraiajta za pogoje pri domefi zavarovalnici banld »Slavlit".
Umetna gnojila
in sicer
40-42% kalijeva sol .... po K 560--1820% kostni superfosfat „ K 720-15% rudninski superfosfat „ k mo--
z a 100 kg z vrečami vred oddaja iz skladišča v Celju-
j Blagovni oddelek Zadružne zveze v Celju.
TRGOVINA
sena. slame. drv. krompirja, sadja
ki mh drugih deialnih pridelkov
Andrej Oset, Maribor,
Aleksandrova c it 57: telefon it 88.1
"jpTAMPinp
JANT.CerneT^'
3JUBLJANA J

Najboljši daimatinshi portland cement
Iz splitske to- C|#Ar>Am osrednja sospo-varne oddala LKUlIUm, darska zadruga
v LJUBLJANI KOLODVORSKA ULICA št. 7 :-:
Častna Izjava.
Podpisani priznam, da g. Ludvik Gerktnan ml., trgovec z usnjem v Ljubljani ni družabnik g. Frana Per-kota, sejmarja v Ljubljani, da nima Perko pri njemu nobene prednosti glede cen usnja, ter da g. Gerkman ne prodaja usnja enemu ali drugemu sejraarju radi tega ceneje, da bi s tem
A---~*jmarje uničil.
— sem o tej zadevi neosnova-govoril, storil sem le vsled na-lib informacij.
Ljubljana, 31. oktobra 1922. Itatevi T o r n a r. trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv Petra cesta.
Primešaj
„MASTIN"krmi!
Enkrat na teden eno pest
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah ln konsnmih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev ln se jih poSlje poštnine prosto na doni.
Mazilo zoper garje (nahoi-maziio)
uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po poŠti 20 kron.
Lekarna Trnkod v Ljubljani (Slovanu«) zraven ratovia.
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri
in
so
CEPIVA,
ki jih proizvaja
JircMri n nI
d. d.
Naslov za brzojavk®: Serum, Zagreb. — Tel.it 14-15. Bienlčka cesta it 21.
H U RI N,
sajofflMjil strup ta Ml,
Imata v zalogi v UUBL3ANI:
Na prodaj
30 sodov Montaža
v sodih do 200 ks po K13-cena bruto za neto pri
»EKONOMU"
osrednji gospodarski zadrugi
v Mani, Kolodvorska nI. ?.
Cepliene trte
raznih najbolj priporočljivih vrst, cepliene na podlagi Rip Portalis, »vkorenl-njenth divjakov", imam naprodaj po zelo ugodni ceni. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamko za odgovor.
aiojzO Oraiiar, dos. In vrtnar Zagrni
poita 3ttrSlnd pri PtoliL
Kmetovalci preskrbite se pravočasno z dobrimi sadikami, da ne bodete ostali spomladi brez njih.

Ekonom
i
' LJubljana Kolodvorska ulica št. 7
ima v zalogi:	|
drobno morsko sol j v vrečah 50—80 kg, : debelo morsko sol t v vrečah 50—80 kg, | lepo suho zdravo 3 koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 in. po 50 kg, milo za pranje; pSenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, i pristno svinjsko !	mast,
po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri dragih -trgovcih.
Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu.

izredno trpežno Iz lanene preie izdeluje najce- KRI^NS" ne je tkalnica „ KlflUUllH ,
Ljubljana, Miega cesta 6,
nasproti cerkve sv. Jolefa.
Sprejema tudi laneno prejo v tfeanje.
Na zahtevo pošilja vzorce.
Hišo
kupim takoi
v Mariboru
allkjevpredmestlu Posredovalci dobe nagrada
DolajS Ludvik Sv. 3akob v Si. Goricah
>®®@@®®@
10 Kaintt
42®|0 Kalijevo soi 18°loTomaževa žlindra
franke vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka	^
Anton Tonejc in drug, Maribor
Mlinska ulica 23.
H««««>)tii,»illt(i>tt)tB>mi>aee<»e«8>»eai>a
J
KMETOVALCI!
Biasnikova
vyVelika Pratika
za leto 1923 i® ""
i«
Letošnja Izdaja je posebno obširna ln vsebuje zst čitutdjc bojsto použno snov. Pridejanih je 12 beleinih listov, nakoje kmetovaiaž » lahko vpisujejo vse kmetijstva Se ni-*ii..u _*„_„ S^TSTT""™ I tižooe važne beležke, ki ne bodo v nrPaTlHa 813116 g korist samo sedanjim gospodarjem, n najin [Saj! L/ll 1 ampak bodo važne tudi za naslednike. *	r1 """r ^
Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova »Velika Pratika" Vaše najstarejše kmetsko glasilo. / „Prntika" se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bUo, naj se naroči naravnost v tiskarni
in glasnika nasl. v Ljubljani, Breg 12«
aHn«ii;ti<imiitinHnn^
Pozor!
Pozor!
Vež vagonov v bale rezanega
SENA
ima naprodaj po
konkurenta! ceni
K
Valuta pada, draginja raste.
Kupuj domače milo, ne tuje, importiranoj
Kupuj dobro milo, ker je isto najcenejše!
Kupuj mr „GA1E utrnilo.
g
iiiiiitiiuiiiiiiiininiiiiiiniiiniitBiinnniiiiinmimui
"S SJJ !U)S9M
vNvciflnn
0 ® @
iniiimiiiiiiHuuiiuiiiiiuiiuiLiiiiiiiiHiuuiiuiiiiiuu
v
5IA0JBUJ3g O
0 0 0
euiAoSjj
Urednik: Jakob Kušar
Natisnila »Zvezna tiskarna« v