Št. 43. V LJubljani, dne 8. novembra 1922. Leto IV. I ■n r ■ I Kij 1 1 i . ■, ' 4> . Glasilo,.Samostojne Wr kmetijske stranke za Slovenijo". izhaja vaak četrtek. _ Naročnina* ........... 1111................... i Kmet pomagaj si sam, In svoje stališče v državi uravnaval si sam! Inseratit t sun inseritntgt stolpič, steac ui Uredništvo in upravniitvo lista }e v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši »Ekonoma". Občni zbor SKS fco T pondeljek, dne 27. NOVEMBRA z običajnim dnevnim redom v veliki dvorani MESTNEGA DOMA v LJUBLJANI. FOVERILNICE za delegate prejmejo vse krajevne organizacije pravočasno. Udeležba je za vse DELEGATE OBVEZNA. ______ IVAN PIPAN, načelnik SKS. Vedno na braniku kmetskih koristi. Osnovna zahteva našega programa je, da morajo imet! kmetski pridelki dobro ceno. Dokler ni to doseženo, je vsak napredek kmetijstva nemogoč in dokler ni 10 izvojevano, Je blagostanje kmetskega ljudstva izključeno. Tudi kmetovalca se mora Izplačati njegovo delo je in ostane prva točka našega programa. Od vsega svojega početka je SKS zato posvečala tej kardinalnl točki kmetskega programa vso svojo pozornost. Zato smo šli v boj za prost izvoz ž!v{ne, zato smo se borili za osvojitev novih tržišč za naše vino, zato smo nastopali proti previsoki davčni obremenitvi kmetske-fa ljudstva in zato smo prodrli z zahtevo zveze Slovenije z morjem. Vedno in ob vsak' priliki smo vodili le gospodarsko politiko, ki je imela Vedno jasen cilj, da se mora kmetskim pridelkom priboriti dobra cena. In ker je bil naš cilj jasen, ker je bila naša volja trdn?, smo šli od uspeha do uspeha in danes moremo vnovič poročati o novem in velikem uspehu našega tovariša Puclja. Kako vse drugačna pa je bila politika naših nasprotnikov, zlasti onih, Iti! hočejo veljati kot edini pravi zastopniki našega kmeta. Popolnoma so zavrgli gospodarsko politiko in Častili le prazno kričaštvo. Enkrat Je bila vera v nevarnosti, drugič je bflo na dnevnem redu grmenje proti centralizmu, potem smo zopet čuli r&ljanje o avtonomiji in če ni bilo čnigače, potem je prišlo na vrsto republlkanstvo in revizija ustave, skratka o vsem mogočem smo sli-Jali, le o gospodarski politiki ni bilo govora. In vendar je za kmeta življenjsko vprašanje v tem, da dobro proda svojo živino, da vnovči svoje vino, da najde kupca za svoj krompir in šele potem, ko so rešena ta vprašanja, more misliti kmet na druga. Tisti, ki Ima vsega v Izobilju, tisti kf nima skrbi za svoj vsakdanji kruh, ta se pač lahko bavi samo z raznimi političnimi in idejnimi vprašanji, ne pa tisti, ki mora gledati na vsako kronco, ta" živi le od trdega dela. Prav nič se ne čudimo, da gospoda pri klerikalni stranki nima nobenega zmisla za gospodarsko politiko. Njihove mize so polne, za njihovo udobnost je preskrbljeno, kaj bi se bavili z nerodnimi gospodarskimi vprašanji, kaj bi si kvarili tek po dobri jedi. Naša stranka pa je zrasla iz kmetskih vrst In kmetje so njem' voditelji in zato je njena politika tudi vseskozi gospodarska in za kmeta uspešna. Ko bomo zasigurali svoj obstoj, ko bo pri hiši vse najpotrebnejše že urejeno, potem bomo mislili tudi na njeno okrasitev. Ko bomo dosegli, da imajo kmetski pridelki dobro ceno, ko bomo s kmetijsko zakonodajo pripomogli k razvoju kmetijstva, ko bomo s pametno ureditvijo vojaškega zakona ohranili kmetskemu ljudstvu delovnih sil, ko bomo rešili na pravičen način davčno dolžnost, potem pa gremo rade-volje tudi v boj za revizijo ustave in potem »e lotimo tudi vseh drugih vprašanj. Da bi pa sedaj zaradi par črk v ustavi, prestal! z gospodarskim delom, da bi se povrnili zopet v ono obupno brezredno stanje po preobratu, tega pa ne maramo storiti, ker bi izdali svoj program. Prva in najvišja točka v našem programu je, ponavljamo še enkrat, da imajo kmetski pridelki dobro ceno. Po tej točki moramo presojati, če je naša politika uspešna ali ne In po tej točki soditi tudi naše voditelje. Smelo trdimo, da je naša stranka v tem oziru prestala pač vsako preizkušnjo in s ponosom moramo beležiti tozadevno zopet nov dokaz. Vsled odločnega in pametnega nastopa tovariša Puclja je zasigu-rano, da bo izvozna carina preurejena tako, da bo izvoz popolnoma zopet mogoč, da bodo naši prašiči pridobili na ceni. Kako Je prišlo do visoke carine na izvoz svinj? Znano je, da je kronski svet v Ljubljani sklenil z ozirom na grozno rastočo draginjo, da se dovoli uvoz moke in masti in z visoko carino na žito, mast in prašiče prepreči njihov izvoz. Dogodilo se je to predvsem zaradi alarmantnih vesti o grozeči lakoti in pa na pritisk meščanskih strank. Te imajo v ministrskem svetu ogromno večino in tov. Pucelj je skoraj osamljen. Zato tov. Puclju ni bilo mogoče, da vse te sklepe prepreči, pač pa mu je uspelo, da je ostal izvoz živine še nadalje prost in da so vsaj v tem oziru morali zastopniki meščanskih strank odnehati Sklep kronskega sveta pa je bil le načelen sklep in njegova izvršitev se je morala storiti v Beogradu. Tov. Pucelj je bil tedaj na dopustu. Vsak delavec ima pravico do oddiha in tudi minister. Poldrugo leto je bil ločen tov. minister Pucelj od svoje rodbine, poldrugo leto je bil neumoren delavec stranke in borec za kmetske pravice in samo tako izprijen list, kakor je »Domoljubi, mu more očitati to, da je imel po poldrugem letu ministrovanja dvate-denSki dopust. Kaj pa molči »Domoljub«, ko je bil na dopustu na Bavarskem njegov svetnik, dr. Korošec in sicer v času. ko so se odigravali polit, dogodki največje važnosti, kaj pa molči »Domoljub«, ko ne dela vse leto dr. Korošec drugo, ko da hodi v Beograd po pare in da pošilja v boj druge poslance, sam pa ni še niti enkrat ust odprl v skupščini? Na to naj odgovori »Domoljub«, po tem pa na! kvasari o dopustu tov. Puclja. Odsotnost tov. Puclja pa so izrabili razni veliki klavničarji in lastniki konzervnih tovaren In utihota-pili določbo, da povišek carine za mesne bdelkc ne velja. Dejali so. da je treba ščititi domačo industrijo, v resnici pa so mislili sledeče. Ker je carina na izvoz svinj zvišana tako zelo, da je njihov izvoz nemogoč, bo cena svinjam padla in mi jih bomo poceni kupovali. Ker pa ni carina zvišana na mesne izdelke, bomo te vseeno lahko izvažali in sicer za isto ceno ko preje in tako bomo zaslužil! dvakrat. Toda to je bfl račun brez krčmarja. Tov. Pucelj se je skoraj vrnil v Beograd in takoj povišal carino tudi na izvoz mesnih izdelkov. Tako je bilo doseženo, da je bila špekulacija klavničarjev ubita Ti so imeli zaradi tega naravno škodo ln v svojem besu so se hoteli maščevati nad tov. Pucljem. In podkupili so liste ter pričeli vehementno napadati tov. Puclja. Treba je pribiti za vse čase, da so te lopovske napade ponatiskovali z največjo slastjo ravno naši klerikalci, čeprav jih je doživel tov, Pucelj le zategadelj, ker je bil v službi kmeta in čeprav so naši klerikalci znali, da so vsi napadi zlagani od prve do zadnje pičice. Pa kako se naj premaga klerikalec, da ne bi klevetal, če se mu nudi prilika. Cisto naravno je, da se tov. Pucelj z doseženim poviškom carine na mesne izdelke ni mogel zadovoljiti, temveč je delal naprej, da izvozno carino sploh odpravi. Toda v tem se je pričelo govoriti o vladni krizi, prišle so kumanovske in praške svečanosti in zaradi tega je bilo to vprašanje odloženo. Takoj po svojem povratku iz Prage pa je pod-vzel tov. Pucelj vse potrebne korake, da pride naš kmetovalec do svojih pravic in ravno v času, ko sta napadala »Domoljub« in »Slov. Gospodar« tov. Puclja. zakaj da nič ne stori za izvoz svinj, ravno v tem času pa je delal tov. Pucelj in pripravil vse tako dobro, da uspeh ni mogel izostati. Najprej je nastopil tov. Pucelj v finančno ekonomskem komiteju ministrskega sveta in s svojimi prepričevalnimi dokazi prebil led. Potem pa je pridobil za svojo namero tudi ministrskega predsednika Paš?ča in finančnega ministra Kumanudija. Ministrskemu predsedniku Pašl-ču je poslal tov. Pucelj sledeče pismo, ki ga objavljamo celotno, ker je nadvse poučno in zanimivo. Pismo tov. Puclja min. pred. Pa- šiču se glasi: Gospod predsednik! Na osnovi raznih pritožb In poročil, ko tudi lastnih opazovanj, sem se prepričal, da smo ob priliki borbe proti draginji zašli v nekaterih stvar reh vendar malo predaleč. To velja posebno glede izvozne carine na Svinje. Praš'čereja bi morala dajati od vse Živinoreje v naši državi glavni dohodek. V resnici pa Je stvar taka, da izvozi danes velika kraljevina SHS za polovico manje svinj, kakor pa Jih Je izvozila pred vojno majhna Srbija. Vsled visokih izvoznih carin nima kmet sploh Interesa, da redi svinje za izvoz, kar pomeni velikansko škodo za naše narodno gosoodar-stvo. V zadnjem času se Je pokazalo vrhu vsega Še to, da se vsled slabega vremena ne bo moglo posušiti koruze, tako, da bi bila uporabljiva za človeško hrano in bi se vsled tega morale velike količine koruze uporabiti za živalsko krmo. Vseeno pa ne bo kmet tega storil, če nima možnosti, da dobi od tega posla primernega dohodka. Tak dohodek pa je nemogoč. dokler veljajo na izvoz svinj tako visoke carinske postavke. Vsled tega sem danes Izročil gospodu finančnemu ministru zahtevo, da osvoji predlog, da se sploh ukine izvozna carina na svinje ali da se vsaj zniža na ono vsoto, ki je veljala do avgusta meseca tega leta. Zato imam čast zaprositi Vas, gospod predsednik, da se izvolite strinjati s tem moj«m predlogom in sporočiti gospodu finančnemu ministru, da bi predložil vladi tak predlog v odobritev. Čast mi je, gospod predsednik, 'iveritl Vas o svojem posebnem spoštovanju. Minister kmetijstva in vode Ivan Pucelj. Na predlog tov. ministra Puclja sta oba merodajna ministra pristala in nobenega dvoma ni, da bo Izvozna carina na svinje v najkrajšem času znižana vsaj tako, kakor je bila do avgusta letošnjega leta. Članek »Trgovinskega glasnika«. Najbolj resen in najbolj stvaren beograjski dnevnik je na vsak na- čin »Trgovinski glasnik«. Zato njegovo mnenje pr! vseh resnih ljudeh nekaj velja. Značilno pa je, da prinaša »Slovenec« in za njim vse drugo klerikalno časopisje vsako kleveto na tov. Puclja, ki jo pogrunta kak podkupljen beograjski žurnalist, da pa o mnenju »Trgovinskega glasnika« o tov. Puclju čisto molči, ker bi moral potem priznati tudi tov. Puclju zasluge. Da se pa do take objektivnosti ne more povzpe-ti prav noben klerikalec, pa je jasno vsakomur, ki le količkaj pozna naše klerikalce. »Trgovinski glasnik« z dne 4. novembra piše namreč sledeče: Minister kmetijstva za Izvoz svinj. »Kmetijski minister, g. Pucelj, je izročil predsedniku vlade pismo, v katerem dokazuje nujno potrebo za ukinjenje sedanje prohibitivne carine na izvoz svinj.« »Trgovinski glasnik« prinaša nato vsebino pisma. Nato pa pravi: »Tako se Je kmetijski minister g. Pucelj oddolžil i svojemu mestu ministra kmetijstva i zahtevam, ki jih kmetijski značaj naše domovine nalaga vsakemu njenemu državljanu. Mi ne dvomimo, da bo g. Pucelj z vso odločnostjo zahteval odpravo sedanje popolnoma neupravičene ln nepremišljene carine na izvoz svinj, ki niso povzročile, da se je mast pocenila, ker bi se ona pocenila v sedanjem času vsled sile razmer, temveč le povzročile, da preneha živinore'ec z rejo svinj, da prične torel propadati ena od najtežjih in najdobičkanosnejšlh industrij naše vasi, kar bi koncem koncev privedlo do pomanjkanja svinjske masti in slanine.« Nato napada »Trgovinski glasnik« zelo ostro trgovinskega ministra Viloviča, ki da nima prav nobenega zmisla za stvar, ki se ne tiče le kmetijstva, temveč tudi trgovine. Tako piše o tov. Puclju najuglednejši srbski list Sedaj pa poglejte, kako pisarijo naši listi. Tovariši! Vedno na braniku kmetskih koristi je naš tovariš minister Pucelj in od uspeha do uspeha ga vodi njegova neumorna delavnost in njegova neizčrpljiva požrtvovalnost. In njegovo delo ne velja samo v SKS. združenemu kmetu, temveč vsemu kmetskemu ljudstvu. V zahvalo za ta njegov požrtvovalen trud pa je na najpod-lejši način napaden in celo njegovi ženi niso prihranjene klevete. Tovariši! Na te klerikalne klevete je samo en odgovor. Tovariš Pucelj je na braniku kmetskih koristi, mi pa bodimo na braniku naše SKS in njenih poslancev. In šli bomo še naprej od uspeha do uspeha in končno priborili zmago kmetski misli In jo poveličali. In razbijajmo laži nasprotnikov, seznanjajmo ljudstvo z uspehi našega dela. razširimo povsodi resnico o naših poslancih in uničujmo na ta vzvišen način laži nasprotnikov. Storimo to in tedaj smo tudi mi na braniku kmetskih koristi._ Zavednim tovarišem v prevdarek. Zadnji »Domoljub« sporoča, da mora vsled ogromnega primanjkljaja v letošnjem letu zvišati prihodnje leto naročnino od letnih 10 dinarjev na letnih 24 dinarjev, torej za več ko še enkrat toliko. »Domoljub« se tiska v lastni tiskarni in velja zato njegov tisk znatno manj ko naš. Vrhu tega je »Domoljub« mnogo manjši od našega lista, kar zopet izdatno zmanjšuje njegove stroške. Končno pa je treba pomisliti še to, da ima »Domoljub« znatno podporo Od klerikalnih bank, »Kmetijski list« pa od nikogar. In kljub vsemu temu konča »Domoljub« % ogromnim primanjkljajem. Vsak tovariš mora na podlagi tega izprevideti, da ima tudi »Kmetijski list« zgubo in sicer tem večjo izgubo, čim več ima naročnikov. Ker velja »Kmetijski list« za vse leto samo 50 kron. ne dobimo torej za številko niti 1 krono. Samo papir pa ve« Ua več ko eno krono. Jasno je torej, da moramo več žrtvovati za svoj list, če hočemo, da bo mogel »Kmetijski list« uspešno vršiti svojo prepotrebno nalogo. Zato stavimo vsem tovarišem, ki se zavedajo, da so borci za Staro pravdo, sledeče v prevdarek: Če zviša »Domoljub« svojo naročnino, če zahteva »Domoljub«, ki ima lastno tiskarno, manjši obseg in mastne podpore, povišanje naročnine, ali ne bi bilo prav ln dobro, da storimo mi isto? Ne more vendar biti, da bi bili zavedni borci za zmago kmetske misli manj zavedni, kakor pa so »Domoljubovi« naročniki, ki slove po svoji nezavednosti! Tovariši, razmišljajte o tem in potem sklepajte. Na občnem zboru naše stranke pa izpregovorite svojo besedo. Pomnite tovariši, da bodo drugo leto sigurno volitve In da bo zar radi tega strankina blagajna v velikih stiskah. Proti sebi delamo, če povečujemo te stiske s silnim primanjkljajem »Kmetijskega lista«. V nobenem oziru ne smemo zao-stati za klerikalci, zakaj boljši od njih smo. To pa mora pokazati ne samo naša zavednost, temveč tudi naša požrtvovalnost. Tovariši! »Kmetijski list« priča-? kuje od Vas pomočil_ . Za koritce in xa pristranost! V roke nam je prišla okrožnica, ki jo je sred! prejšnjega meseca pošiljala na okoli županska zveza. Okrožnica je tako značilna za klerikalno moralo in tako tipična za klerikalno politiko, da bi grešili, če ne bi ž njo seznanili tudi naše bralce. Okrožnica se glasi. Strogo zaupno! Blagorodni g. župan! Županska Zveza Vam pošilja prošnjo na Jugoslovanski klub. Prosimo, da jo preberete in podpišete in nato odpošljete dalje na ono mesto, kot je razvidno po (!) tabeli za kroženje .,. Županska zveza. 12. oktobra 1922. Načelnik, Priložena prošnja pa se glasi: Jugoslovanski klub v roke g. načelniku. Narodna skupščina. Podpisane občine se zavedajo velikanskega pomena, kojega Ima zanje ustanovitev Upravnega sodišča za Slovenijo. Da pa bodo iste z zaupanjem zrle v to najvišjo upravno Inštitucljo, je neobhodno potrebno, da bodo vsaj nekateri člani tega' sodnega dvora pravi krščanski možje, ki so se kot taki že izkazali. Prosimo g. načelnika, da zastavi ves svoj vpliv zato* da se imenuje članom tega sodišča gospoda deželno sodnega svetnika dr. Fischinger-ja iz Novega mesta, kojega je strankino vodstvo samo pozvalo, na| kompetira. Ta gospod deluje že 3 leta pri sodnem dvoru, tudi kot senatni predsednik ter lahko prevzame predsedstvo tudi v kakem odseku upravnega sodišča. Njegova usposobljenost je tako notorična, da o tem ni izgubljati besedi. Dejstvo je pa tudi, da ga menda ni krščanskega sodnika, ki bi bil toliko preganjan od slovenskih frama-zonov, kakor on, kar je za krščansko slovensko ljudstvo povod, da Razširjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"! mn vseskozi zaupa. Prosimo opetovano, da se zanj stori vsel Občinska predstojništva, kakor slede. Nikdar nismo dvomili, da ima županska zveza vse druge interese, ko pa skrb za kmeta. Vseeno pa nismo mislili, da spada med njene glavne naloge tudi skrb za uradniška korit-ca. Vsa županstva mobilizirati le za to, da pride do zaželjenega mesta kak sodnik, more v resnici storiti le korporacija, ki nima za kmetske interese prav nobenega smisla. Če je dr. Fischinger v resnici tako zmožen, naj lepo prosi za mesto in stvar naj se razvija normalnim potem. Politična stranka pa nima pri tem prav nobenega posra. Aii bomo nastavljali uradnike po njih zmožnosti ali pa po protekciji, ki jih uživajo od političnih strank? Ali hočemo dobre in nepristranske sodnike, ali pa take, ki sc odvisni od političnih strank? Naj vendar na to odgovori županska zveza i Okrožnica ni samo koruptna, temveč naravnost nesramna. V najbolj neurejenih časih, ko je korupcija prodirala vsepovsodi, ko sta ležala na tleh javna morala in čut dolžnosti, so znali obvarovati slovenski sodniki svoje dobro ime in ves čas je bilo ravno sodišče ona trdnjava, ob kateri se je razbila vsaka nepoštenost in vsaka pristranost. Kakor je bila in je še naša vojska varuh miru, tako je bilo sodišče hrbtenica reda. Sedaj pa pride Županska zveza ter sumniči slovenske sodnike nepristranosti, ker da niso pravi krščanski možje. To nizkotno sumničenje odločno zavračamo in mislimo, da je z nami vsa poštena javnost. Odločno pa tudi protestiramo, da bi bili pri imenovanju sodnika merodajni kaki drugi, ko službeni oziri. Nobena politična stranka se nima vmešavati v osebna vprašanja sodnikov! Še to se manjka, da bi vnesli v sodnijo korupcijo in protek-cijonizem! Če ne bi znali o dr. Fischingerju nič drugo, ko da skuša s pomočjo politične stranke preskočiti svoje tovariše, bi bilo že to dovolj, da bi mu kot sodniku ne bili mogli zaupati. Slab sodnik je, kdor se ne zanaša na svoje £ delo. O dr. Fischingerju pa vrhu tega vemo, da je strankar v njem močnejši ko sodnik in zaradi tega je prišel tudi že v disciplinarno preiskavo. Toda preko tega dejstva gre županska zveza in pravi, da je njegova usposobljenost tako notorič-na, da o tem ni izgubljati besedi. Bili bi prav hvaležni, če bi izvedeli kaka dejstva o tej usposobljenosti, kajti dosedaj poznamo žalibože le strankarsko usposobljenoct gospoda Fischingerja, ta pa je v resnici tako notorična, da o njej ni treba izgubljati besedi. Za koritce in za pristranost! To je torej geslo klerikalne županske zveze! V resnici! Do kosti gnila in izkvarjena je SLS. Okrožnica župan-ske zveze potrjuje to znovu. Ena Številka »Slovenca". Pred nami leži nedeljska številka »Slovenca«. Lepo tiskana in obsežna je ta številka in po svoji vsebini taka, da zasluži nekoliko naše pozornosti. Ne sicer zaradi tega, ker bi bilo v njej kaj poučnega ali zabavnega, temveč, ker naravnost porazno odkriva ves način klerikalnega boja, ker uničujoče razgalja vso podlost klerikalne žurnalistike. Da pričnemo z uvodnikom, ki nosi naslov »Razkol hočejo« in ki je posvečen vprašanju konkordata, ki ga naj sklene naša država z Vatikanom. Z vso silo se zaletava »Slovenec« v osnutek načrta konkordata, ki da nima nobenega drugega namena, kakor da bi ločil katoličane cd Rima. To pa zaradi tega, ker da si lasti naša država pravico do imenovanja škofov in ker baje zahteva, da se uvede v naše cerkve starosloven-ščina. Predno odgovarjamo na izvajanja »Slovenca« je potrebno, da sledeče ugotovimo. Po »Slovenčevern« mnenju gre pri konkordatu za eno najvažnejših vprašanj katoliške cerkve. Kljub temu pa si ni dal »Slovenec« toliko truda, da bi objavil točno vsebino načrta za konkordat, temveč vso svojo modrost naslanja na peko poročilo neavtentične »Politike«, ki ga peveda še zaostri, kakor je njemu potrebno. Pošten dnevnik pač tako ne dela. Neresnica je, da bi naša vlada zahtevala, da imenuje škofe. Pač pa si lasti naša država pravico, da ima pravico soimenovanja, to se pravi, da Imenujeta papež in vlada škofe sporazumno. V stari Avstriji je imel avstrijski cesar še vse drugačno ' pravico in za časa volitve papeža je imel celo pravico preprečiti izvolitev njemu neljubega kandidata, in vendar se tedaj ni »Slovenec« niti enkrat osmelil, da bi bil ogorčen in vse bi se mu smejalo, če bi trdil, da se s to pravico avstrijskega cesarja dela razkol med katoličani in Rimom. Da pa se ne bo »Slovenec« izgovarjal, da je to bilo pač rekoč, da se je pa to sedaj nehalo, mu povemo, da ima danes francoska rlada prav to pravico soimenovanja škofov, katero si hsti sedaj naša *ržava. Kar je bilo dovoljeno avstrijskemu cesarju, kar je dovoljeno francoski vladi, o kateri je »Slovenec« to-likrat pisal, da je framazonska, pa ne sme biti dovoljeno naši vladi. Tako zelo sovraži »Slovenec« našo narodno državo! in vendar ni zahteva naše vlade tako zelo gorostasna. Mi vsi Imamo interes, da so naši višji pastirji primer strpljivosti in da oni skrbe za vedno boljše medsebojne odnošaje svojih ovčic. Tudi »Slovenec« ne more tajiti, da ne razumevajo te svoje naloge v enaki meri vsi višji duhovniki. Kaka krivica je v tem, če sme tudi narod izreči, kateri škof da mu je ljubši. 2ivo pa smo intere-sirani tudi na tem, da je vsak škof rodoljub, da je naš dober državljan. Ali bi ^Slovenec« hotel, da bi morali sprejemati za škofa tudi Madžara in Nemca in se pri tem ne bi smeli niti upirati! Ampak »Slovencu« ni za pravice papeža, katerih itak nihče noče kratiti, temveč on hoče, da je duhovščina ločena od naroda, ker le' tako je ona slepo orodje v rokah klerikalnih mogotcev. Nikakor se ne ogrevamo za sta-roslovenščino. ki je za nas ravno tako mrtev jezik ko latinščina. Če bi imela vlada res namero, da bi zahtevala prisilno uvedbo starosloven-ščine, potem bi i mi tei zahtevi odločno nasprotovali. Kolikor smo poučeni za to tudi ne gre. Vemo. da zahtevajo nekateri katoličani na Hrvaškem uvedbo staroslovenščine in ker vemo, da je ta še danes v krški škofiji uvedena in da je dovoljena že od tridentinskega zbora iz I.. 1572. zato res ne moremo razumeti, kako bi mogla staroslovenščina povzročiti razkol med Rimom, in katoličanu Vendarle ne bo »Slovenec« tega smešnega mnenja, da je slovenski narod zbližala z Rimom latinščina! Na nezadostni informaciji zgrajena vest, ki se nalašč še bolj napačno zavije, nato se čez vse to pokrije verski plašč in zbeganost ljudstva je gotova. To je recept z* »Slovenčeve« uvodnike. Veliko bolj nedostojen pa ie recept za »Slovenčeve« vesti, polemiko in drugo. Takoj prva brzojavka i »Slovenca« nas o tem prepriča. V tej brzojavki poroča »Slovenec« o seji demokratskega kluba in sicer ravno nasnrotno, kakor odgovarja resnici. Demokratski k'ub se ie na tej seji izrekel za obstoj sedanie koalicije. »S'ovenec« na poroča nasprotna Za politične vesti velia namreč pri »Slovencu« ta recept da poročaj, kakor želiš, da bi se zgodilo in da škoduješ nasprotniku. Če ori tem popaziš resnico, pa ne igra nobene vloAm osrednja sospo-varne oddala LKUlIUm, darska zadruga v LJUBLJANI KOLODVORSKA ULICA št. 7 :-: Častna Izjava. Podpisani priznam, da g. Ludvik Gerktnan ml., trgovec z usnjem v Ljubljani ni družabnik g. Frana Per-kota, sejmarja v Ljubljani, da nima Perko pri njemu nobene prednosti glede cen usnja, ter da g. Gerkman ne prodaja usnja enemu ali drugemu sejraarju radi tega ceneje, da bi s tem A---~*jmarje uničil. — sem o tej zadevi neosnova-govoril, storil sem le vsled na-lib informacij. Ljubljana, 31. oktobra 1922. Itatevi T o r n a r. trgovec z usnjem, Ljubljana, Sv Petra cesta. Primešaj „MASTIN"krmi! Enkrat na teden eno pest Ako Mastina v lekarnah, trgovinah ln konsnmih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev ln se jih poSlje poštnine prosto na doni. Mazilo zoper garje (nahoi-maziio) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po poŠti 20 kron. Lekarna Trnkod v Ljubljani (Slovanu«) zraven ratovia. Varstvo in zdravilo proti svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri in so CEPIVA, ki jih proizvaja JircMri n nI d. d. Naslov za brzojavk®: Serum, Zagreb. — Tel.it 14-15. Bienlčka cesta it 21. H U RI N, sajofflMjil strup ta Ml, Imata v zalogi v UUBL3ANI: Na prodaj 30 sodov Montaža v sodih do 200 ks po K13-cena bruto za neto pri »EKONOMU" osrednji gospodarski zadrugi v Mani, Kolodvorska nI. ?. Cepliene trte raznih najbolj priporočljivih vrst, cepliene na podlagi Rip Portalis, »vkorenl-njenth divjakov", imam naprodaj po zelo ugodni ceni. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamko za odgovor. aiojzO Oraiiar, dos. In vrtnar Zagrni poita 3ttrSlnd pri PtoliL Kmetovalci preskrbite se pravočasno z dobrimi sadikami, da ne bodete ostali spomladi brez njih. Ekonom i ' LJubljana Kolodvorska ulica št. 7 ima v zalogi: | drobno morsko sol j v vrečah 50—80 kg, : debelo morsko sol t v vrečah 50—80 kg, | lepo suho zdravo 3 koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg, sladkor v kockah po 25 in. po 50 kg, milo za pranje; pSenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, i pristno svinjsko ! mast, po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri dragih -trgovcih. Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu. izredno trpežno Iz lanene preie izdeluje najce- KRI^NS" ne je tkalnica „ KlflUUllH , Ljubljana, Miega cesta 6, nasproti cerkve sv. Jolefa. Sprejema tudi laneno prejo v tfeanje. Na zahtevo pošilja vzorce. Hišo kupim takoi v Mariboru allkjevpredmestlu Posredovalci dobe nagrada DolajS Ludvik Sv. 3akob v Si. Goricah >®®@@®®@ 10 Kaintt 42®|0 Kalijevo soi 18°loTomaževa žlindra franke vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka ^ Anton Tonejc in drug, Maribor Mlinska ulica 23. H««««>)tii,»illt(i>tt)tB>mi>aee<»e«8>»eai>a J KMETOVALCI! Biasnikova vyVelika Pratika za leto 1923 i® "" i« Letošnja Izdaja je posebno obširna ln vsebuje zst čitutdjc bojsto použno snov. Pridejanih je 12 beleinih listov, nakoje kmetovaiaž » lahko vpisujejo vse kmetijstva Se ni-*ii..u _*„_„ S^TSTT""™ I tižooe važne beležke, ki ne bodo v nrPaTlHa 813116 g korist samo sedanjim gospodarjem, n najin [Saj! L/ll 1 ampak bodo važne tudi za naslednike. * r1 """r ^ Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova »Velika Pratika" Vaše najstarejše kmetsko glasilo. / „Prntika" se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bUo, naj se naroči naravnost v tiskarni in glasnika nasl. v Ljubljani, Breg 12« aHn«ii;ti