MaMOonštl
Poštnina plačana v gotovini
Cena T Din
Leto II. (IX.), štev. 95
Maribor, sreda 25. aprila 1928
»JUTRA«
■EBgEBH
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poStnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po požtl 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Dl«
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglati po tarifo
Oglase »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici
—	i	II	II	II«
Možnost generalske vlade
ZOPET GOVORICE O SESTAVI KONCENTRACIJSKE VLADE Z GENERALOM HADŽIČEM NA CELU IN ŠEFI VSEH STRANK V VLADI.
BEOGRAD, 25. aprila. Radi jutrišnje seje narodne skupščine vlada že danes v političnih krogih izredna živahnost. V vseh parlamentarnih klubih se pripravljajo na plenarno sejo skupščine, ki bo, kakor vse kaže, zelo viharna. Kmečko-demokratska koalicija bo slejkoprej vodila najstrožjo borbo proti sedanjemu režimu in z nujnimi predlogi pokrenila vsa aktualna vprašanja. Opažati je, da vladni krogi z velikim pesimizmom pričakujejo razvoj dogodkov in tudi sami priznavajo, da mora priti v najkrajšem času do radikalne izpremembe.
Danes popoldne se vrne v Beograd po večmesečni odsotnosti zunanji minister dr. Marinkovič, ki bo po sodbi političnih krogov igral v razpletu notranjega političnega položaja zelo važno vlogo. Ministrski predsednik Vukičevič, ki je včeraj popoldne nenadoma zbolel, tudi danes ni prišel v svoj kabinet.
V	vladnih vrstah so se danes dopoldne širile zanimive in za položaj vlade vse-
kakor zelo značilne verzije, ki jim politični krogi pripisujejo dokaj verjetnosti. Zatrjuje se namreč, da se na merodajnih mestih dela na to, da se čimprej sestavi koncentracijska ali najširša koalicijska vlada, v kateri bi bili zastopani šefi vseh strank kot resortni ministri. Kmečko-demokratsko koalicijo bi zastopala Radič in Pribičevič. demokrate Davidovič, radikale pa Vukičevič. Ministrsko predsedstvo bi prevzel sedanji vojni minister general Hadžič, za vojnega ministra pa bi bil imenovan komandant kraljeve garde, general Petar Živkovič. Prometni minister general Milosavljevič in finančni minister dr. Markovič bi kot strokovnjaka ostala na svojih mestih.
Dejstvo, da sedaj vladni krogi sami ple dirajo za generalsko vlado, tolmačijo v političnih krogih kot dokaz, da je postal Vukičevičev režim nemogoč in da je treba najti izhoda, ki naj bi zgladil obstoje-ča nasprotstva.
Korint ku^ razvalin
STARI KORINT V RAZVALINAH. — PORUŠENIH 3000 HIŠ. PRI MISOLUNGIJU.
VULKAN
ii dela in truda sa olepšavo
Maribora
RAZVESELJIV NAPREDEK OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA. — POSTAVITI JE TREBA SPOMENIKE IZ NAŠEGA ŽIT JA IN BITJA! _ AKCIJA PROTI RAZVADI ODMETAVANJA PAPIRJA i.t.d. PO ULICAH.
Iz Korinta in okolice prihajajo vedno strahotnejše vesti o posledicah Potresa. Mesto, pred dnevi še mirno in slavno po svojih zgodovinskih znamenitostih, je popolnoma porušeno, prebivalstvo brez strehe. Potres ni uničil samo novo mesto, temveč napravil tudi v izkopaninah nekdaj slovečega starogrškega mesta silna opu*-stošenja. Skupno je bilo 20 potresnih sunkov, med njimi več tako močnih, da je celo zemlja popokala na več krajih. Že takoj po prvih udarcih so se pričeli rušiti zidovi, ljudstva pa se je polastila nepopisna panika. Središče potresa so bili Korint, Tripolis. Kirijaki. Lukratos. Kalamaki. Vsa Grška stoji pod težkim in mučnim vtisom, obenem pa v strahu, da se bodo katastrofe še pojavljale.
Mesto Korint je podobno kupu razvalin. Številne hiše, cerkve in šole *o izi-avnane z zemljo. Tudi najsolid ^ejše zgrajena poslopja so tako moč-poškodovana, da so jih morali izprazniti. Enaka usoda je zadela tudi Sosedna mesta Lutrake in Kalamaki., Nad 50!000 'ljudi je brez strehe. Celo; ^ni prebivalci, ki niso direktno prlza-i °eti od nesreče, so pobegnili v hiše j
1,1 stanujejo pod šotori. Dosedaj soj ^tegnili izpod razvalin 40 človeških ri,Pcl. število žrtev pa bo gotovo še J^čje, ko bo odkopavanje končano.
* arnikl. ki so za časa potresa pluli ""jno Korinta, sb se morali radi vi-"?kih valov vrniti. Številni zločinci.
so. pobegnili iz žaporov, so izkori-, Ir uij&strofo fn pričeli pleniti. Vo-ptvo je brez pardona ustrelilo vsa-ki je bil zaloten pri tatvini. Od ^ j,’0 hiš. jih io ostalo le še okoli 50.
to so rročno razpokane.
J 0 mišljeniu potresnega zavoda v p1 cnah se bfHo potresi še nadaljevali.
1 ,‘’St;bn°. ako se potrdijo vesti iz Miss da se nahaja pod tamkajšnji-
mi lagunami vulkan, ki je že pričel delovati. Iz smeri lagun so slišali votlo podzemsko bobnenje, iz zemlje pa so se pojavili izvirki vrele vode.
Prvi, ki so prihiteli ponesrečencem na pomoč, so bili v luki zasidrani an-j gleški mornarji. Pomagali so tudi pri j vzdrževanju reda. Angleški poslanik' v Atenah je vrh tega brzojavno za-| prosil komandanta sredozemskega brodovja za pomoč in je bilo z otoka Malte takoj odnoslanih več tornedovk in križark z živili ter sanitetnim ma-terijalom. Grška vlada je dovolila,kot tirvo nujno podporo 5 milijonov drahem.
* *
ATF.NF 25. aprila. Včeraj popoldne je bi! v Korintu in okolici nov potres, ki je bil še katastrofalnejši kakor prvi. Mesto ki se je že pri prvem potresu porušilo je sedaj velik kup razvalin. V mestu ne stoji več niti ena hiša in na kako obnovo mesta sploh tii' misliti. Sicer pa ti’d; prebivalstvo samo nikakor ni pripravljeno, da bi se vrnilo v stori kraj Skoda se ceni na (>00 milijonov drahem.
I JUBT JANA. 25. aprila. Davi. ob 10. uri 28’ 4” so zaznamovali seisrno-ghvfičnl aparati meteorološke postaje IjubManske univerze potres, v daljavi l°00 km jugovzhodno od Ljubljane. Potres ni bil tako močan kakor zadnji.
Težak udarec.
Bivši nemški krouprlnc je enako svojemu očetu rad telegrafiral. Grofu Zeppelinu, kateremu se je pri nekem poskusu močno pokvarila zračna ladja, je poslal brzojavko sledeče vsebine : »Globoko obžalujem nesrečo, ki Vas je zadela. Te dni Vas obiščem. Upam. da boste tudi ta udarec moško prenesli«*
Sinočnji redni letni občni zbor Olepševalnega društva v Mariboru je ponovno pokazal, kako velik napredek beleži pod vodstvom sedanjega odbora in kako u-pravičen, da, potreben je njegov obstoj za naše obmejno mesto. Skupščino je vodil v restavraciji »Pri zamorcu« predsednik g. dr. Lipold, podžupan mariborski.
Naj navedemo iz poročila tajnika g. ravnatelja Zupančiča le nekaj podatkov, ki bodo zanimali vso našo javnost, ki ji je na olepšavi našefea mesta. Ker so poleg nizke članarine koncerti v parku domala edini vir dohodkov, je odbor odklanjal prošnje raznih društev za prepustitev teh koncertov njim v korist. Drsališče je dalo preteklo zimo nekaj več dohodkov kot prejšnje leto. Lanska julijska veselica o priliki otvoritve novega paviljona pri treh ribnikih je dala čistega dohodka čez 4000 Din. O priliki 501etnice društva, je izšla brošura »Mestni parki v Mariboru«, ki jo je sestavil tajnik g. ravnatelj Zupančič. Občina je kupila 50 izvodov in jih podarila tukajšnjim šolam. Sekanje dreves v parkih in drevoredih je v bodoče dovoljeno le s pristankom občinskega sveta. Lastnikom hiš ali najemnikom stanovanj daje društvo posebne diplome za lepo okrašenje oken s cvetlicami. Odbor je ponovno razpravljal o zapuščenih spomenikih v parkih in o napravi novih iz našega žitja in bitja; do končnih zaključkov pa še ni prišel. Za ribnik v parku je nabavilo društvo iz Dunajskega novega mesta dva mlada la-buda za 3656 Din, tovarnar g. Kieffer pri Sv. Lovrencu pa je podaril za ribnik male vodne sadike lokvanja (Nymphea alba).
V	vrtnariji sta popolnoma prenovljena dva rastlinjaka in je temeljito popravljena kurilna naprava. Na novo je zgrajen mali betonirani rastlinjak s . popolno kurilno napravo. Vrt zapadno od dnevnega zavetišča je povečan in preurejen. Na novo so urejene kulture za sadno drevje, kulture vrtnih rož, peren, okrasnega grmičevja itd. Ker je moralo društvo orepustiti dnevnemu zavetišču dva velika prostora za shranjevanje rastlin, se je letos pokazalo splošno pomanjkanje prostora v vrtnariji in bo treba do prihodnje jeseni zgraditi v prvem vrtu vsaj en večji rastlinjak. Obrezano je okrasno grmičevje in drevje v starem parku, deloma tudi v novem, dalje na Jugoslovanskem in Slomškovem trgu. Sčiščena so pota in skupine nasadov v vseh parkih, klopi so popravljene in prepleskane. Za upokojence sta postavljeni novi mizi v mestnem in Magdalenskem parku. — Društvo prične z akcijo, da se odpravi razvada odmetavanja papirja, lupin itd. no mestnih ulicah in da bodo prizadeti morali na licu mesta piačati globo. Ker se je 1. 1926. osnovala v Mariboru po sebna Tujsko prometna zveza je društvo že la.nj javilo izstop iz Ljubljanske zveze in pristop k zvezi v Mariboru.
Iz poročila blagajnika g. svetnika Kno pa je bilo posneti, da je samo društvo zbralo za olepšavo mesta brez mestne subvencije veliko vsoto 162.000 Din!
! Mestna vrtnarija je postala po preuredit-| vi prav lepo aktivna. Skupna aktiva i inventarjem vred znašajo okrog 440.000 iDin. —
Po poročilu preglednika g. Kopiča, nadučitelja v pokoju, je dobil odbor za preteklo poslovno dobo razrešnico, blagajniku g. svetniku Knopu pa je občni zbor izrekel še posebno zahvalo za njegovo vestno delo, ki se radi svojega velikega obsega ne more primerjati z nobenim drugim društvenim blagajništvom. Po govoru g. svetnika Knopa, ki je povdar-:al velike zasluge predsednika za krasen napredek društva, je občni zbor izrazil glasno priznanje g. dr. Lipoldu.
Pri slučajnostih je pozdravil zborovalce glavni tajnik Tujsko prometne zveze za mariborsko oblast in predsednik SPD g. svetnik dr. Senjor, nakar je bilo sprejetih še nekaj sklepov, ki jih omenimo ob drugi priliki.
Krava ubila svojega gospodarja.
Včeraj, okoli poldne, je prišel sam v mariborsko bolnico 511etni posestnik Vlartin Unuk iz Hotinje vasi niže Maribora. Brcnila ga je namreč krava v trebuh in je čutil močne bolečine. Zdravnici so ugotovili, da je potrebna operacija, (o so ga hoteli malo pozneje v resnici operirati, pa se je Unuk še pred operacijsko sobo zgrudil in umrl.
Samomor Slovenke v Zagrebu.
V Zagrebu se je včeraj zastrupila 2 veronalom služkinja Elizabeta Just, rojena v Doleni blizu Sv. Trojice v Halozah. Da bi smrt sigurno nastopila, si je nesrečnica prerezala tudi žile na levi roti. Prepeljali so jo sicer takoj v bolnico, kjer pa se je kmalu izpolnila njena želja. Čim so jo namreč položili na bolniško postelj, je izdihnila. Pokojnica je bila služkinja pri gospej Mariji Tkalčič v Draškovičevi ulici. Nastopila je ro svoje mesto šele 21. marca in je bila dobra in marljiva, le nekoliko nervozna. Pred dvema dnevoma je prejela pismo svojega zaročenca, ki služi pri vojakih v Ma-cedoniji. Kai jo je pravzaprav pognalo prerano v grob, pa ne ve nihče.
Ljubljanski velesejem. Čimdaljebolj se bliža zaključek roka za priglaševanje k udeležbi na letošnjem ljubljanskem velesejmu, ki bo od 2. do
11.	junija. Dosedaj priglašeni razstav-ljalci so zasedli že večino razstavnega prostora in kdor še reflektira na lepo in ugodno mesto, naj se takoj prijavi. Reklama in propaganda sta zlasti v današnjem času splošnega zastoja in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepo-trebna. Vsak industrijec, obrtnik in veletrgovec, ki se poslužujejo velesejma res dobrega renomeja, mora uvideti neprecenljivo korist, ki mu jo nudi taka razstavna institucija s svojo sistematično, vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj more samo od nje pričakovati uspehov. Velesejm je organizirana skupna reklama vseh razstavljalcev v prid vsakemu posamezniku.
V smrt radi grehov.
V Bakru je izvršil te dni neznan človek samomor. Pri preiskavi niso našli pri njem nič drugega kakor pismo sledeče vsebine: »Za svoj samomor ne obtožujem nikogar, temveč grem prostovoljno v smrt radi grehov, ki jih nosim v svoji duši in me silno teže. Truplo nikar ne raztelesite.« Truplo nepoznanega človeka so fotografirali, da ugotove njegovo identiteto.
Gospodarski protest
DAVEK NA POSLOVNI PROMET. — MALA SLOVENIJA PLAČA 42, SRBIJA 34 MILIJONOV. — PRI NAS NA GLAVO 4», V SRBIJI 7 DIN. — ZA DECENTRALIZACIJO BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA.
M a r i b o r, 25. 4. 1928.
Sinoči so se zbrali mariborski trgovci in obrtniki v Gambrinovi dvorani, da razpravljajo o davku na poslovni promet, o novem uslužbenskem davku in o bolniškem in starostnem zavarovanju. Zborovanje je vodil predsednik gremija g. W e i x 1.
O davku na poslovni promet je poročal referent trgovske zborice nadupravitelj g. Žagar. Ta davek, ki ga imamo že od 1. 1920 je vreden srednjega veka ali pa svojega začetka v starorimski dobi pod cesarjem Dioklecijanom.
Ko je bil uveden, se je finančna uprava sama- dobro zavedala, da ne more trajno ostati in sam tedanji finančni.minister dr. Stojadinovič je dejal, da bo ta davek ukinjen takoj, ko se finančno stanje v državi normalizira. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Položaj se je nor-maziliral, celo neposredni davki so se izenačili, davek je pa ostal ter se še poslabšal. Prvotna njegova oblika, ki je bila dosti boljša od sedanje, je trajala samo 9 mesecev. Prej je bil obdavčen tudi uvoz in izvoz, sedaj je pa prost, da je domači industriji, trgovini in obrti še težje. Kupna moč prebivalstva dežele pade, mesta seveda tudi in obrt mora posegati po kreditiranju. V teh razmerah je davek silno nesocialen, ker se mora plačati od vsakega prometa, tudi od prodaje pod ceno. Obdavčene so tudi izgube.
V	formalnem oziru pa morajo protestirati pridobitveni sloji proti poslovno-prometnemu davku radi načina priredbe, ko so davčni odseki izgubili svojo avtonomijo in radi neenakosti pri odmeri.
Lani se je plačalo tega davka 185 mili jonov in sicer je plačala Srbija 34, Hr-vatska 49. mala Slovenija pa 42 milijo nov. Posebno drastična je pa neenakost, če davek tako-le preračunamo: V Srbiji odpade na glavo 7, na JIrvatskem 20, v Sloveniji pa — 40 Din.
Slovenija pa nima največjega prome ta, toliki njeni davki izhajajo iz davčne morale in iz brezhibnega davčnega aparata, ki nikdar ne pobere manj, rajši ve dno več. Davčno izterjevanje je pri nas strogo in brezobzirno, ponekod drugod pa — milo rečeno — prav rahlo. Kljub temu še iz Beograda vedno priganjajo naše davčne oblasti k boljšemu delu. Zadnji ferman te vrste je od 6. marca. Z njim je pobiranje tega davka znatno poostreno.
^ Vsaka sila rodi odpor. Zbornica je proti davki? na poslovni promet že ponovno nastopila. Zadnjič pred gospodarsko konferenco v Zagrebu, ki se je vršila v navzočnosti 6 ministrov. Odpor ima najtehtnejše razloge, zanj je pa potrebna enotna fronta vseh gospodarskih krogov.
Predsednik g. Wcixl je zaključil to točko dnevnega reda z apelom vztrajnosti in vzajemnosti ter načel vprašanje telesnega ali uslužbenskcga davka. Opozoril je na veliko pisarniško delo, ki je s tem davkom naložena obratom in občinam ter na kršitev enakopravnosti slovenskega jezika, ko so davčne knjižice srbohrvatske in v, cirilici. Že pri nas bodo občine na deželi težko zmagale naloženo komplicirano pisarniško delo, kaj »o šele v drugih pokrajinah.
Referent g. Ž a g a r je izvajal, da zakon sam po češkem vzoru ni slab, slabe strani pa ima njegova oblika, proti kateri je zbornica že nastopila. Kar je dobro za Češko, ni ravno tako dobro tudi za nas. Ce se bo zakonu kje pri nas v vsakem oziru zadostilo, potem bo to le pri x-3S ^ oven'il> kjer so najinteligentnej-ši pridobitveni krogi. Že na polju in njivi dobimo sliko naše države. Pri nas moderni stroji, tam doli leseni plugi.
P in * e r je stavil jako umesten predlog, naj delodajalci skrbijo, da bodo uslužbenci J>voj davek sami plačevali, kar bi služilo v vsesplošno zavedanje in upoštevanje davčnih bremen in težav. Kolikor znaša davek, toliko naj se pa plače zvišajo.
Referent zbornice je danes interesentom za vse podrobnosti novega zakona .ia razpolago, pozneje pa tajništvo trgovske in obrtniške organizacije.
O bolniškem zavarovanju
je poročal g. B u r e š. Opisal je potek ankete, ki se je vršila predzadnjo nedeljo, navedel glavne pritožbe zavarovancev ter naglašal, da uvidevajo tudi pridobitveni krogi vso potrebo decentralizacije bolniškega zavarovanja po oblastih.
To potrebno zahtevo je tudi predsednik g. W e i x 1 ilustriral z mnogimi primeri in razlogi. Maribor kot središče tolike produkcije mora imeti samostojen zavarovalni urad, da bodo zavarovanci dobili poštena zdravila in vso drugo pomoč brez danes običajnih zamud takoj v bolezni in potrebi.
G. Berdajs je kratko poročal o trgovskem bolniškem zavarovanju, ki je bilo dolga desetletja samostojno, sedaj pa tvori del splošnega zavarovanja. Potrebno je, da se zopet osamosvoji, ker ne gre, da bi osrednjemu uradu plačevalo letno od 400 do 500 tisoč Din, pri tem pa padalo v pogledu nekdaj tako dobre oskrbe zavarovancev.
O bolniškem zavarovanju se je razvila daljša debata: G. N o v a k je predo-čil, kako zdravila postajajo pičla in slabša. Na listkih stoji »Varčujte z zdravili!«
—	in revež, ki ima predpisano eno žlico, si upa izpiti samo pol. Oni, ki plačujejo, naj dobijo, tudi ingerenco nad zavarovalnimi uradi. Oblastni obrtni referent g. Založnik je stvarno in precizno razložil hibe sedanje centralizacije, gosp. Krajcer je naglašal, da je vedno slabše, odkar mariborski pridobitveniki nimajo več svojega zastopstva pri okrožnem uradu, g. K r a v o s je pa predlagal, naj se zbor načelno izreče za ravizijo zakona o zavarovanju. Resolucija, ki je združila vse te zahteve, je bila soglasno sprejeta. V kratkem se bo vršila anketa pridobitvenih krogov o zavarovanju.
Ker je vprašanje pokojninskega zavarovanja, ki se namerava raztegniti na *so državo, potrebno daljšega razmotri-vanja, se je odložilo za prihodnjo sejo in zborovanje, ki sc je vršilo v lepem soglasju in veliki stvarnosti, se je zaključilo.
K a 1 m a n:
Jesenski mqneuer
Prišla je na oder spet privlačna opereta, katara se je že v sezoni 1920-21 devetkrat proizvajala. Tudi pri Včerajšnji premijeri je dosegla popoln uspeh in nadejati se je, da bo prišlo do primernega števila repriz, kajti prilike k zabavi in smehu je tukaj obilo.
Prav posebno nam je topot imponiral g. H a r a s t o v i č. s svojo vrlo premišljeno in uprav briljantno igro. Njegov rezervni častniški namestnik Wa!lerstein je. bil izvrsten židovski tip in kot tak u-motvor za-se. Brbljavca in obenem stra-hotneža ne bi mogel zlepa kak igralec bolje pogoditi. Paziti pa mora g. Hara-stovič, da ne bo sčasoma prešel v pretiravanje. kar bi škodovalo tej krasno zasnovani figuri. Prav ljubka je bila spet gdč. L u b e j e v a (enoletni prostovoljec MareŠ) s svojo šegavostjo in simpatično igro. Istotako je bila vsestransko zadovoljiva prikazen gdč. Udovičeva (baronica Marbach), kakor tudi gdč. S a-
v	i n o v a (Treszka). G. G r o m (feld-maršal-lajtnant Lohonay) je imel mnogo povoda, biti gromovit nad svojimi lahkoživimi oficirji. Eleganten in temperamenten huzarski častnik je bil g. Bratuž; podal je svojo vlogo z dramatičnostjo. Ostali imejitelji manjših vlog so bili na svojih mestih in so zapustili istotako kar najboljši utis. Bili so to: gg. Stankovič (ritmojster Emmerich), Zorč (nadporočnik Sturmfried), Šauperl (poročnik Ele-keš), Tovornik (veliki hlapec), Stopar (oskrbnik), Kovič (četovodja Turi) in še drugi.
V	režiji je dokazal g. H a r a s t o v i č svojo odersko prakso in rutino. Slikovita oprema in razni scenski domisleki so dosegli svoj namen. Predstava je bila živahna in bilo ie mnogo pestrosti in menjave na odru, publika pa je bila radodarna z aplavzom.
G. kapelnik Herzog se je pri dirigentskem pultu oddolžil svoji nalogi s solidnosti«. Obisk je bil dober. H. D.
#
Mariborskim dnevni drobiž
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 25. aprila ob 20. uri »Dva bregova« ab. D Kuponi.
Četrtek, 26. aprila ob 20. uri »Jesenski manever« ab. A.
Sprememba repertoaja. Radi nepričakovane zapreke se spremeni repertoar v toliko, da se jutri v četrtek, 26. t. m. vpri-zori mesto »Lepe pustolovščine« opereta »Jesenski manever«. Ab. A.
Občni zbor črušiua ranto‘*
,Eape-
za leto 1928. se je vršil v petek v klubo-
vi	sobi hotela Halbwidl. Iz poročila odbora posnamemo v esperantskem gibanju pri nas sledeče zanimive pvdatke:
V preteklem letu je priredilo društvo štiri učne tečaje in sicer tri za začetnike, med njimi poseben tečaj za tukajšno organizacijo grafičnih delavcev in nadaljevalni tečaj. Vse tečaje je obiskovalo skupno okoli 70 oseb iz vseh slojev mest-
|nega prebivalstva. Vedno dobro obiskani konverzacijski večeri so vsako sredo od 20. do 21. ure v prostorih francoskega krožka. Tam" se nahaja tudi društvena knjižnica, ki obsega mnogo esperantskih knjig iz vseh panog človeškega znanja.
V preteklem letu je priredilo društvo dva dobro obiskana družabna večera in sicer v Ljudskem domu in meseca decembra v Gambrinovi dvorani ob priliki proslave 40letnice esperantskega gibanja. čitateljem našega lista bo gotovo še v spominu lepo uspela razstava med narodnega časopisja začetkom tekočega leta. Ta razstava je bila mogoča edinole s pomočjo svetovnega pomožnega jezi ka. —
Društvo je središče esperantskega gl banja v mariborski oblasti. Vsled tega je j skušalo ustanoviti poleg že obstoječih podružnic pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Rušah, še nove postojanke. To se je tudi v obilni meri posrečilo. V jeseni 1927. je imel g. profesor Rakuša, na »Ljudskem vseučilišču v Celju« dobro obiskano predavanje o pomenu svetov^ nega pomožnega jezika. Lep uspeh tega predavanja se kaže v dejstvu, da se je lani naučilo tega jezika nič manje kot 180 Celjanov. Pravkar se snuje nov esperantski klub v Mežici, kateremu sledi v kratkem klub v Dravogradu. — Razen tega namerava ustanoviti društvo svojo podružnico v Ptuju.
Društvo je včlanjeno v jugoslovanski ligi esperantistov, ki ima svoj sedež v Zagrebu in izdaja tudi svoje glasilo »Konkordo«. Svoje občečloveške ideje širi sporazumno z ostali esperantističnimi društvi naše kraljevine. Pri tem stremljenju ga podpira naše časopisje vseh strank. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji izkušeni in agilni odbor. Na novo je vstopil v odbor g. trgovec E. Klajnšek.
Pri slučajnostih sta govorila v dovršenem esperantu gospoda prof. Rakuša in dr. Winterhalter o načinu propagande za mednarodni pomožni svetovni jezik, ki je kljub'velikim napredkom v naši širši javnosti žal še premalo znan kakor tudi o idejah bratskega sporazuma vseh kulturnih narodov.
Agilnemu in za občo prosveto tako zasluženemu društvu želimo obilo uspehov.
Mariborski občinski svet.
Nadaljevanje IV. redne seje mestnega občinskega sveta mariborskega se bo vršilo v petek, dne 27. t. m. ob 18. url v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: Poročila predsednika, predlogi in vprašanja, volitev upravnega odbora Mestne hranilnice in poročila odsekov. — m
Pevsko društvo »Obilič« iz Beograda
se je davi ob 9.30 s sijajno uspele koncertne turneje na Dunaju vrnilo v Maribor. Dopoldne so si gosti ogledali naše mesto, ob 2. popoldne pa so se odpeljali z brzovlakm nazaj v Beograd. —
Za vzorčno izložbo v Zagrebu,
ki se bo vršila od 29. aprila do 6. maja, so dobivajo legitimacije in znižane vozne karte v biljetarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova ■> .ir
Umrla je
včeraj po dolgi bolezni gospa Karolina Gregorič, stara 51 let. Pogreb bo jutri ob 16. uri na pobreškem pokopališču. Pokojni mir in pokoj, rodbini pa sožalje. — Odjemalcem električnega toka, ki so plačevali dosedaj za stanovanje in poslovne lokale razsvetljavo po skupnem števcu po Din 3.75 za Kw-uro, bo mestno električno podjetje v bodoče zaračunavalo tok za stanovanja Kw-uro po 3 Din, če naročijo ločitev inštalacije in drugi števec. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, 27. aprila, ob 8. zvečer »Srbska moderna lirika«. Predava prof. srbohrvaščine g. prof. Ribarič iz Maribora. Moderna srbska lirika se je prekrasno razvila in nudi mnogo, mnogo pristno srbskih krasot. V pondeljek 30. aprila: Slovensko slikarstvo v srednjem veku z mnogimi skioptičnimi slikami. Predava kustos dr. Stele iz Ljubljane. —
Kolesarji po parku in drevoredih.
Par let že opazujemo, da se kolesarji z največjo brezobzirnostjo tako dolgo vozijo po parku in drevoredih, dokler občinstvo ne protestira v listih. Vsako jutro jih drvi 30 do 50 po Tomšičevem drevoredu, drznejši se vozijo celo skozi park, kjer zvonijo na vso moč ter celo zmerjajo ogrožene šetalce, ki zastonj i-ščejo moža postave, da bi napravil konec brezobzirnemu kolesarjenju. Osebna var nost je najmanjše, kar človek lahko zahteva in tako pričakujemo, da bodo dobili stražniki potrebna stroga navodila proti kolesarjem v parku.
Proces radi Giavnjače.
Danes se bo vršila v Beogradu razprava proti mestnemu fiziku dr. Popoviču, ki ga toži narodni poslanec dr. Sava Kosanovič radi njegovih izjav v »Pravdi« in »Vremenu« kot odgovor na Kosanovičev govor v narodni skupščini o škandaloznih razmerah v Glavnjači. Za razpravo vlada v Beogradu velikansko zanimanje, posebno, ker ima tudi politično ozadje in značaj. —
Kmetovalcem in blkorejcem ptujskega okraja.
Licencovanje in premovanje plemenskih bikov pomurske, marijadvorske in pinegavske pasme se bo vršilo v Ptuju na sejmišču v- četrtek, dne 3. maja, od 8. ure naprej za vse občine ptujskega okraja. Prignati je vse bike od 15 mesecev starosti. Izplačevale se bodo premije lanskega leta, na novo pa določile visoke premije oblastnega oclbora in okrajnega zastopa za letos prignane bike. Z licen-covanjem se bo vršil plemenski sejem za nakup in prodajo plemenskih bikov. Radi tega naj priženejo bikorejci tudi bike, stare od pol leta naprej, ako jih menijo prodati ali zamenjati. Na dan licencova-nja se bo vršilo tudi poučno predavanje. Živinorejci, pridite polnoštevilno, kajti le dobra živinoreja bo vaša sreča! —
Žrtev gostilniškega pretepa je postal 221etni dninar Anton Repenšefc iz Sv. Jurija ob Ščavnici V neki gostilni v Vidmu so se tepli fantje in on je — kakor se večkrat zgodi — neudeležen pr* sporu odnesel rane z nožem. Zdravi se v mariborski bolnici.___
Prvaka »Balkan-Kreditske« alero
Alojza Smoleja so v Nemčiji po policijskem poročilu iz Berlina ponovno aretirali. Najbrž so prišli na to, da se po krivem izdaja za nemškega državljana. Mož je namreč pri nas Jugoslovan, v Nemčiji pa Nemec, kakor mu kaže. Tu je imel jugoslovanski potni list in kot narednik naše vojske je lani položil prisego. —
Nezgode doma In pri delu.
Včeraj popoldne je rešilna postaja pn* šla na pomoč v treh nesrečnih slučajih* Doinav Frankopanov! ulici sl je 11 letna Eliza Žmavc na neki črepinji tako močno obrozala nogo, da so jo morali pripelja 1 v bolnico. — Julijana Klobasa v Strmi u ■ se je po nesreči oblila s kropom, kočija* Jožefa Breznika je pa brcnil konj. 1 dva ponesrečenca sta v domači oskrbi-Nezgoda starca.
V Zg. Dupleku je 84letni Prevfitka Franc Kosič ponoči padel s postelje j si tako poškodoval desno roko, da so -morali odpremlti v bolnico. —
Ugank«*
Kako se človek dandanes obleče?? (Rešitev veni prihodnjih
V Marmor u. dne 25 rv. 1928.
Mariborski VECERNIK Jutra
htran d.
Osem ne« madžarskega režima
NARODNE MANJŠINE NA MADŽARSKEM.
»brutalne kršitve mednarodnega
SEDEM SUHIH LET.
Kakor smo že poročali, je grof Beth-!en nedavno praznoval sedemletnico, admiral Horthy pa osemletnico svoje oblasti na Madžarskem. Madžarski parlament — to je Horthy-Bethlenova vladna večina — je pred par tedni začel s proslavo Horthyjeve obletnice, od Horthyja je raztegnil proslavljanje na Bethlena, sedaj pa še vedno slavi najbrž oba oblastnika skupaj. Še bolj kot po svoji trajnosti je današnji madžarski režim ovekovečen po svojih delih. S ponosom govorijo nosilci tega režima o konsolidaciji države ter ignorirajo s tem ves demokratičen svet, ki ne smatra vsake državne konsolidacije za istovetne z napredkom in demokracijo. Začetek madžarskega režima je bila nasilna oblast, potem je pa prišel konstitucio-nalni dekor. Parlamentarne dekoracije le toliko, kolikor je prenesejo samovoljni oblastniki.
Tako n. pr. je bila pred Horthyjem in Bethlenom volilna tajnost, i sedaj so pa javne volitve. Prej je bilo 3,042.000 volilnih upravičencev, sedaj jih je pa nekaj nad dva milijona, prej je bilo 214, sedaj je pa 245 poslancev. Ob moči predstavnikov režima je pa Bethlenova doba za široke narodne sloje doba »sedmih suhih let«. To se bridko občuti, povedati se pa ne sme pred krutimi izjemnimi zakoni, ki smatrajo vsako kritiko režima in njegovega delovanja za »žalitev nacije«.
V preslavnih tednih se poslužujejo hvaležni vladni poslanci tudi jako nehvaležnih snovi za proslavo Horthy-ja in Bethlena. Tako je te dni poslanec Turi načel celo vprašanje narodnih manjšin. Sosedne države, zlasti Češkoslovaško je
dolžil
prava«, povzdigoval je pa madžarsko vlado kot pravično in vzorno tudi v pogledu manjšinskega vprašanja.
Po ljudskem štetju od leta 1920. so na Madžarskem sledeče manjšine: 551.210 Nemcev, 141.882 Slovakov, 23.760 Ru-munov, 53.989 Srbohrvatov in 62.248 pripadnikov drugih narodnosti. Te manjšine imajo po uradni statistiki šolskega leta 1924/25 sledeče šole: 4 nemške in 43 dvojezičnih nemško-madžarskih šol, slovaške šole ni nobene, pač pa je 36 šol z madžarsko-slovaškim jezikovnim poukom. Z madžarsko-rumunskim poukom je 8 šol, 7 šol je srbskih, 24 pa s srbskim in madžarskim poukom. Končno je po statistiki še 240 šol, kjer se nekateri predmeti razlagajo tudi v nemščini in 17 šol, kjer se uporablja tudi srbohrvatski jezik. V resnici ni učiteljev, ki bi po svoji narodnosti pripadali manjšini.
V Češkoslovaški pa ima vsaka narodna manjšina toliko šol, kolikor jih odgovarja številu šoloobveznih otrok in te šole niso dvojezične ali take, da bi se jezik manjšine poučeval le kot predmet, temveč vse so čiste narodne šole z narodnim učiteljstvom. Tako imajo Madžari v Češkoslovaški republiki 794 ljudskih šol, 17 meščanskih, 4 srednje, 5 trgovskih, 5 trgovskih nadaljevalnih in 21 obrtnih.
Prej navedeno ljudsko štetje je bilo na Madžarskem izvedeno še pred Bethlenom in se današnji madžarski režimovci ponašajo s svojo pravičnostjo do narodnih manjšin najbrž na ta način, da ne priznavajo niti malega dela od pred osmimi leti naštete manjšine.
Šport
I55K maribor — Rtletik 5K u Celju
Semiiinale v prvenstvu LNP. — Zagreb ški dijaki pri mladini ISSK Maribora. — Ostale nedeljske tekme.
V nedeljo 29. trn. se odigra semifinale prvenstvenega tekmovanja ljubljanskega nogometnega podsaveza. Nasprotnika sta prvaka mariborskega in celjskega o-krožja ISSK Maribor in Athletik SK. Ker se bo vršila tekma na težkih celjskih tleh, svetujemo našim igralcem, da ne podcenjujejo nasprotnika. Atletiki so v zadnji tekmi s prvakom trboveljske župe pokazali lepo igro in dokazali, da so trenutno v jako dobri formi.
Mladina ISSK Maribora pozdravi v nedeljo na svojih tleh gosta iz hrvatske prestolice, dijaško moštvo zagrebškega konvikta. Zagrebški dijaki gojijo izredno vestno nogometni šport in postavljajo dobro vigrano enajstorico. Če bo hotel Mariborov naraščaj častno in uspešno zastopati svoje barve, bo moral pokazati boijšo igro, kakoršno smo gledali v letošnji sezoni.
V nedeljo dopoldne nastopi po daljšem odmoru SK Svoboda s svojo mladino proti tukajšnjemu Železničarju, popoldne pa s kombiniranim moštvom proti rezervi ISSK Maribora. Svoboda je prestala hudo krizo v klubu in upamo, da se bo posrečilo vodstvu nadomestiti iz rezerve in mladine izpraznjena mesta v prvem moštvu.
Rmerikanska Iouska pote- 1 gauščina
Iz Amerike prihajajo zelo često vesti, v katere pa Evropejci vsled prevelike senzacijoiialnosti le neradi verujejo. Morda imajo tudi čisto prav ... Tako so nedavno priobčili nevvyorški listi senzaci-ionalno vest — o eksplozivnem psu. Pes nekega lastnika tvornic za kemične izdelke je v gospodarjevem laboratoriju iz požrešnosti požrl vsebino neke posode z nitroglicerinom. Kolikor se je moglo ugotoviti, je popil pol litra te strašne eksplozivne snovi. Kmalu nato se je pričel zvijati in je zdirjal na dvorišče k svojemu gospodarju, ki pa so ga njegovi nameščenci še pravočasno opozorili, da je Pes požrl nitroglicerin in postal tako nevarna, živa bomba na štirih nogah. Gospodar je hotel prvotno psa ustreliti, potem pa je takoj odložil puško. Ako bi namreč ustrelil v psa, bi sledila eksplozija, ki bi lahko pognala tvornico v zrak. Zato je končno pognal psa na polje in se ni brigal več zanj. Pes je zdirjal za zajcem, zadel pa pri tem ob neki kamen in eksplodiral s strašno detonacijo. Ko so Prihiteli ljudje na kraj eksplozije, ni bilo o psu ne duha ne sluha, zajec pa je ležal 50 m dalje mrtev. To bi bil za praktične Amerikance vsekakor nov način uporabljanja lovskega psa. Treba bi bilo samo napojiti psa z dobro dozo nitroglicerina in ga poslati na lovišče, kjer je mnogo divjačine, da tam eksplodira ... Mogoče so Amerikanci, ki pošiljajo v svet take vesti, tudi že vzeli patent na to novo lovsko orožje.
Prečno igraš klauir
Prvi predsednik poljske republike Pa-derevski je tudi svetovnoznani pijanist Pred kratkim je dal vsem interesentom zanimiv pouk, kako si klavirist lahko ohrani mehkobo in gibčnost svojih rok. Dan pred koncertom ima moje roke v delu sluga, pravi Paderevski. Drgniti mi jih mora tako dolgo, da postanejo prav rdeče, zlasti seveda posamezne prste. Nato si privošči en moj prst za drugim in jih zvija v svoji pesti vedno v isti smeri. Ta »telovadba« je najboljše sredstvo za ohranitev svežosti v členkih. Za tem
tekmo, z neverifidranim igralcem, s« verificira tekma v korist zmagovalca z dejansko doseženim rezultatom, drugemu klubu pa se odbijeta ob koncu sezone dve točki za kazen.« — Potemtakem je veljaven rezultat 7:1 v prvenstveni tekmi Ilirija—Slavija in ne 7:0, kakor ga je verificiral poslovni odbor LNP. Sedaj je torej položaj v prvenstvu Slovenije tak, da postane prvak LNPa ASK Primorje, če prihodnjo nedeljo premaga Slovana vsaj 4:0. če izpade tekma 3:0, imata Ilirija in Primorje natančno enak količnik v razmerju golov (7.6...) in se mora v tem slučaju ponoviti tekma med rivaloma. Če pa prejme Primorje kak gol od Slovana, ostane seveda Ilirija prvak.
§ 14. pravilnika prvenstvenih tekem.
JNS je na svoji pondeljkovi seji sklepal tudi o dopisu LNPa, kako je razlagati § 14. pravilnika prvenstvenih tekem,
Srednjeevropski pokal.
V nedeljo se bo vršila v Zagrebu na igrišču Gradjanskega tretja kvalifikacijska tekma za Mitropa - cup. Srečata se BSK in Hajduk. Zmagovalec te tekme pojde skupno z Gradjanskim v borbo za pokal Srednje Evrope.
Uspeh sodnika g. Babiča v Pešti.
Zagrebški nogometni sodnik g. BabTS, ki je vodil prvenstveno tekmo Primorje-Ilirija v Ljubljani, je bil pozvan preteklo nedeljo v Budimpešta;, kjer je sodil tekmo domačinov proti Bratislavi. Naš sodnik je imel najlepši uspeh. Ves madžarski in avstrijski tisk ugotavlja njegovo visoko sposobnost. »Sporthirlap« pravi celo: »V g. Babiču smo spoznali sodnika, ki ima dobre oči in ki zna izvrstno u-porabljati in tolmačiti pravila. Svojo nalogo je izvršil takorekoč brez pogreška in bi ga radi večkrat videii na naših igriščih.«
Stefanovič, tekač na doige proge, ki je bil svoječasno včlanjen v Vienni ita Dunaju in kasneje v beograjski Jugosla-
in je izdal naslednje avtentično tolmačenje: »Ako je nastopil klub, ki je zgubil Iviji, je'stopil sedaj k dunajskemu \VACu.
Rli res petek nesrečen dan
O vražah, usodi in babjeverstvu pri raznih narodih.
Koliko srednjeveškega babjeverstva se je. ohranilo do današnjega dne v sredini Evrope, nam je prav drastično pokazal nedavno slučaj v Avstriji, kjer so kmetje mi sluga drgne celo dlan tako močno, ko- | nedolžno krastačo sežgali kot čarovnico likor sploh morem zdržati. Nekaj trenut- S na grmadi. Danes hočemo malo pozor-kov pred koncertom potisnem reke v 1I0Sh posvetiti »nesrečnemu petku«, pa skoro vrelo vodo. Vsa ta »kura« naredi bomo kmalu spoznali, na kako trhlih nc-tudi kožo gibko in elastično kot baržun. 2ah stoji ta stara vera. Za nekatere ev-  	iropske narode je petek »nesrečen«
6eneral u srajci
Maršal French, znani angleški vojskovodja v svetovni vojni, je bil vedno zelo priprost v načinu svojega življenja, v oblačenju in obnašanju. NajrajŠe je bil brez vojaške bluze ter z zasukanimi ro-
za
druge spet »srečen« dan. če pa sprašujemo —* zakaj, ne dobimo odgovora, saj pametnega' ne.
Ta stara narodna veru prehaja od generacije na generacijo, vsi v to verujejo in nikdo ne vpraša: Zakaj? Ko pa ti u-čenjak dene te »pojave« pod lupo, se
nejši dan, kateremu pravijo — »izvrst-nik«. Za mislečega človeka pa je petek petg^ — dan kakor vsak drugi. Ali je mogoče to bila nesreča, da je Kristus na veliki petek s svojo smrtjo človešt/o odrešil?
kavi srajce, vsled česar se ga je polago- razblinijo, kakor milov mehurček, v pra-ma prijel priimek: general v srajci. O zen n'č v babjo vero.
njem so razširjene iz dobe južno-afrikan-ske vojne zanimive anekdote. Nekoč je prišel neki vojni poročevalec v bojno li-
Slovenec pravi: petek — slab začetek.
Kdor se v petek smeje, se v nedeljo
nijo in naletel tamkaj na nekega vojaka, joče — in narobe. — V petek ni dobro
Zanimivost iz statistike telefona
Ameriška statistika je znana kot naj-Popolnejša na vsem svetu. Ker imajo vse resnično potrebne podatke in podrobnosti o svojem življenju Američnnl stalno v Pregledu, jim pogosto preostaja časa za eestavljenjc statistik, ki jih delajo bolj iz kurijoznosti. Tako so n. pr. nedavno ugotovili, da bi vsi telefonski govori, ki jih beležijo Združene države na leto, ako bi *e strnili v en sam neprekinjen govor, tvorili govor, dolg 750 let. Izračunali so tudi, da pri njih zvoni vsako minuto 56.000 telefonskih aparatov in da je bilo koncem preteklega leta na vsem svetu 27 milijonov telefonskih aparatov, od teh Samo v Združenih državah 17 milijonov. Komaj polstoletnico telefona, smo slavi-*'• knj bo 4‘»li' ob njegovem stoletnem ju-bji«u>»
ki je sedel na kopici sena, imel v ustih staro pipo, ki je izglodala naravnost obupno. Poročevalec se je obrnil k vojaku ter ga vprašal, kje je general Erench. — »Stari je nekje na oni strani!« je odgovoril vojak mirno in pokazal z roko na desno krilo armade. — »Hvala«, je rekel novinar. —- »Prosim Vas, držite mojega konja toliko časa, da najdem generala.« — »Jako rad«, je pripomnil vojak in prijel novinarjevega konja za uzde. Novinar je kmalu srečal nekega oficirja in ga vprašal: »Ali mi morete povedati, kje je general French?« — Oficir ga je pogledal in odvrnil: »General mora biti nekje tu v bližini. Evo ga, tamkaj drži konja za uzdo!« In oficir je pokazal z roko — na vojaka s staro pipo v ustih.
Zadovoljiva nlinientaclja.
Romanopisec Sinclair Le\vis ima precej boljše dohodke kakor naši pisatelji. To se zlasti lepo vidi iz naslednjega dogodka. Ko se je ločil od svoje žene, se je pogodil z njo v tem smislu, da ji plačuje mesečno tisoč dolarjev alimentacije vse dotlej, dokler bodo njegovi dohodki od romanov presegali mesečnih 5000 dolarjev
striči las, ker potem baje prehitro rastejo. Nekaterim Slovencem pa je petek za nekaj le dober. Kdor si reže o petkih nohte — dobi trdne zobe. Po narodni veri hrvaških Slovencev je Kristus dan svojega trpljenja za »vuspomenu svojih ran na križnem drvu« krsti! »petek«.
Tudi Srbohrvatl verujejo v nesrečni petek. Srbi v okolici Niša nočejo v petek nikakega dela opravljati. Razun tega praznujejo skoro po vsi Srbiji dvanajst posebno imenitnih petkov »narodnih svetkov«. V nekaterih krajih Srbije velja, da je petnk — lep začetak.
Tudi za Čehe in Slovake je petek — dan nesreče. Bolgar v petek vse dela
— le na potovanje se ne poda. Rusu je petek sploh nesrečen dan, Poljaku pa jc »piatek — dobri počatek«. Tako stoji v šolskih knjigah zapisano, sicer pa se strinjajo s Slovenci.
Lužiškim Srbom je petek za ženitve srečen dan (vedno menda tudi ne). Nemcem je- petek srečen, kjer ga tolmačijo
— z boginjo ljubezni Freyo; če ga tolmačijo v krščanskem duhu —■ pa nesrečen dan. Dunajčan se pa vražje boji petka— tako tudi Francoz in Rutnun.
Le Mohamedancem ie petek naiunod-
Žensfci ačuokati preč 700
ipti
Ako se današnji konservativci pritožujejo na »moderno« dobo, v kateri imamo ženske zdravnike, advokate in pilote, nimajo popolnoma prav. V srednjem veku je dovoljevalo vseučilišče v Bologni ženskam vpis na posamezne fakultete pod istimi pogoji in z istimi formalnostmi kakor moškim. Bili so celo slučaji, da so ženske tudi predavale kot redni univerzitetni profesorji. Posebno se zdi, da so najraje predavale pravne nauke, ker so ženske večinoma študirale pravo. Marsikatera dijakinja ja postala kasneje znamenita advokatinja. Znana je posebno Ana Batista, ki je izvrševala odvetniški poklic od 1. 1250—1270 in je bila v vsej severni Italiji najbolj iskan advokat. V analih bolonjske univerze je omenjena tudi neka mati iz plemenitaške rodbine, ki ie skupno s svojimi tremi hčerkami otvorila odvetniško pisarno. In vse to je h:V> »a nrp.rl — 700 leti.
Ana Pavlovna in milijarderka.
Neka milijarderka je povabila slavno rusko plesalko Ano Pavlovim, da bi nastopila pri neki domači zabavi. Na vprašanje glede honorarja, jc plesalka odgovorila:	»Tisoč dolarjev«.
— »To jc pa mnogo denarja«, je menila milijarderka. »Ali Vam nebi zadostovalo tudi 800 dolarjev?« — Ker je plesalka tako ponudbo kratko zavrnila. je ohola in skopa žena odločila: »Dobro. tisoč dolarjev dobite, za to boste pa samo plesali pred mojimi gosti ter ne boste predstavljeni družbi«. Pavlovna je odvrnila s prijaznim nasmehom: »Zakaj mi niste tega prc; povedali! Če bi bila vedela, da nc bom imela opravka z Vašo družbo, m nastopila tudi za 800 dolarjev «
Prispevajte za spom^mk Kralju Petru v Mariboru
UfBužbetifki
davek
s komentarjem iin. svetnika J.Mosetizh-a se dobi v knjgarni
Tiskovne zadr., Maribor
Aleksandrova 13
Cena izvoda je 18 Din
Hans Dominik:
Oblast treh
Solnce je žarelo rumenkasto-belo. Visoko je stalo nad vrhovi.
Rapid Flyer se je dvigal, pokrajina se je širila. Dosegel je že 100 km. Vidne so postajale severne obalne črte kontinentov.	_
Višje navzgor!... Vedno višje!... Zastonj je polnil turbine do skrajnosti z energijo. Zastonj so se propelerji do skrajnosti napeli in vrteli. Ozračje v tej višini je bilo preredko, da bi dajalo oporo. Nad sto kilometrov s svojim strojem ni mogel več navzgor.
Kako je mogel tudi upati, da bo s slabim človeškim delom dosegel višino, iz katere bi mogel pregledati vse svoje območje. Nekaj drugega bo moral zgraditi. Stroj, ki bo gnan od same sile žarilca, kakor raketa rezal vsemirje ter se v sekundi na sto kilometrov dvignil nad zemljo. Nebeški voz nove oblasti... vreden novega božanstva. Škoda, da je Silvester mrtev. Ta bi mu tak stroj naglo in gotovo zgradil.
Med divjim vrtenjem propelerjev je hrumelo in brnelo kovinasto telo Rapid Flyera, kakor prenapeta struna. Naenkrat se je oster zvok. težak udarec vmešal v to brnenje. Erik Tru-wor je stopil korak nazaj. Tik poleg njega se je pokazala na aluminijevi steni velika vdolbina, kakor od velikega kamna.
V	hrumenje zadetega letala se je mešal zamolkel, grozen smeh Erika Truworja.
»Grozite mi... Predrznete se mi groziti... dotikate se mojega letala... Čakajte, čakajte... Sežgem vas...«
Zopet udarec, pok, zopet vdolbina v telesu letala. Toliko, da kovinasta stena ni bila prebita. Malo več, pa bi začel uhajati kisik...
Potem tretjič. Nova težka poškodba.
Erik Truworov duh se ni več zavedal strašne nevarnosti, v katero se je podal. Iz vedno redkejše atmosfere se je že dvignil v prazno višino.
Videl je samo še nevidne sovražne sile, ki mu hočejo iztrgati oblast. Z enim skokom je bil pri žarilcu. Odprl je telenergetično koncentracijo, da je krožila naokrog. Turbine brez zraka in brez energije so pa prenehale delovati. Težak kakor kamen, se je stroj začel pogrezati.
Divje razburjen je stal Erik Tru-wor z roko ob žarilcu ter klical usodo na boj. Skala, večja od ladje, je prišla v območje žarilca ter se v trenutku spremenila v žareč oblak.
»Haha... skrij se, usoda!... Beži, usoda, da te ne sežgem!«...
Tako je vpil Erik Truwor med blaznim smehom, ko so krožili ener-getični žarki. Padanje letala mu je onemogočilo vsako sigurnost in prev-darnost. Z žarkom si polovice prostora ni mogel zavarovati in njegove roke niso več obvladale žarilca. Z divje-hlastnimi sunki 'je pošiljal žarke na vse strani. Sedaj je zadel v Kanadi gozd ter ga uničil v ognjenem vrtincu, potem je topil sneg na vrhovih Himalaje.
Letalo je padalo. Iz sekund so nastale minute. Atmosfera je postajala gostejša in nevarnost manjša.
Tedaj pa rezek pok. Kakor pest debel meteorit je prodrl streho letala ter zadel ročaj žarilca. Erik Truwor je ob začetku svoje blazne vožnje zavore odstranil. In kakor hitro je bil ročaj zadet... je energija deset milijonov kilovatov eksplodirala v letalu. v žarilcu ... Letalo se je spremenilo v ognjen oblak.
Tako hitro, kakor je ogenj na nebu nastal, tako hitro je tudi izginil. Pojavil se je temnomodrikast oblak razširil in izginil. Ničesar ni ostalo. Prazen prostor. Ničesar ni ostalo od Ra-pida Flyerja. njegovega lastnika in žarilca.
Zadnji učinki silne eksplozije so še dosegli spodnje plasti atmosfere. Vihar je divjal po snežnem polju, da se je treslo ledeno gorovje. Pokalo in grmelo je po ledenih masah. Nemir elementov je spremljal konec člove-
ka, kateremu je usoda poverila brezmejno oblast.
V blesteče lepem septemberskem jutru je ležal park Maitland Castla. Modrikasto ozračje je blažilo solnčne žarke ter dajalo drevju in livadam neko posebno barvo.
V miru jasnega lepega jutra je bila pa lady Diana v skrbeh in nemiru. Nemirno je hodila med nasadi. Danes se misli vrniti njen soprog. Vest je dospela ponoči. Mirovna pogodba s tolikimi določbami in dodatki je podpisana. Gospodar Maitland Castla se vrača na svoj dom.
Diana je hodila skozi park, mislila na zadnji razgovor ter v nemiru čakala na bodoče.
Kako je bilo? Horace se ni mogel pridružiti njenemu mnenju. Videl je le slabo v oblasti, od katere ona pričakuje napredek in osvoboditev sveta. Horace ne veruje, da bi ljudje neizmerno oblast uporabljali samo človeštvu v prid. Horace ne vidi v oblastniku popolnega človeka, temveč tekmeca, ki mu odvrača srce soproge. Horace ne loči osebe od stvari. Horace je ljubosumen... Še danes je ljubosumen na moža, ki je pred leti nekoč za par kratkih tednov stopil v življenski krog Diane. In Diana ne ve, kako bi mu dokazala neutemeljenost ljubosumja ... Čuti pa vendar in sicer sedaj še bolj kot kedaj poprej, da ji ie lord Horace Maitland vse, oni skriv-
nostni lastnik skrivnostne oblasti pa samo nekaka prikazen, ki ji pomeni samo še spomin na davno minule dni. Spomin na kratko srečo brez vrnitve. Spomin ki je v mislih, kakor lepa slika ali lep dan, ko je ljubezen in življenje poklonila Horacu.
Dalje prihodnjič.
MALI OGLASI
Kovčke za potovanje
vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos. Aj?]----•J—13.	863
Sprejme s<’ mik za alkoholne pijače. Ponudbe pod »Alkohol« na upravo lista.	867
Prazna soba
v centrumu mesta (I. nadstropju ali dvorišču) se išče v najem za takoj. Ponudbe na upravo lista pod v,,^.Jrn? cfr
Dijak meščanske šole želi dobiti pri kaki večji trgovski I v pisarni majhen zaslužek (kot o' Naslov pove unrava.
Gonilne, šivaiae in vezalne jermene iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	864
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X
V ni«
oddam veliko skladiSče event. delavnico v centrumu mesta. Vprašati: Wai-gant, trgovina s premogom Maribor, Frančiškanska 11
Brez posebnega obvestila.
Potrti, neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša Iskrenoljubljeaa soproga, oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Karolina Gregorič
v torek, dne 24. aprila 1928 ob V«14. uri po dolgi, mučni bolezni v 51. letu starosti boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 26. aprila 1928 o!> 16. url Iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 57. aprila 1928 ob 7. uri v stolni in in mestni žnpni cerkvi.
MARIBOR, dne 25, aprila 1918.	865
Franc Gregorič, soprog.	Helena,	hčerka.
pogrebni »trod v Meriboru.
Cisti kemično
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah
najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Gosposka uiiča 33 Razlagova ulica 22
Plise
vsake vrste, stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube, tudi najmanjše ter
na vseh tkaninah, posebno pa na svili in na sličnem izdeluje samo
a z u r
prva delavnica te stroke v Mariboru, mod. atelje
Marica KHzler, Krekova 5
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič,
Maribor, Tattenbachova 14
NalbolJSe sukno za plašče
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki
I. N. ŠOŠTARIČ, Mar'bor,
Aleksandrova cesta štev. 13
IZtEL JE
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13
Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Broiovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t e 1 a v Mariboru-