A - ST. 2/LE Naj bodo praznični dnevi čim lepši, velikonočna miza pa bogato obložena Župan Predsednik občinskega sveta 1 j rmi rsn nr.in / L 'v ' s ■ ■ ' v.' r:-:L .... VELIKONOČNI KOLAŽ Pa je zima le mi Sla! E SE SPOMNITE, DRAGE BRALKE IN SPOŠTOVANI BRALCI PRVE ŠTEVILKE GLASILA „VESTI IZ VASI”, KI STE GA PREJELI PRED BOŽIČNIMI prazniki? Vmes se je zvrstilo OGROMNO DOGODKOV, OD KATERIH* SO NEKATERI NAŠLI MESTO V TEJ ŠTEVILKI, KI JE PRED VAMI. VERJAMEM, DA BOSTE Z BRANJEM ZADOVOLJNI IN NA POPISANIH STRANE^ NAŠLI TUDI NEKAJ ZASE. OOMLAD JE PRIŠLA, KAR JE ZE ČUTITI PRI VREMENSKIH TEMPERATURAH. ŠE ENKRAT SE JE IZKAZALO, DA SE JE VREDNO OKLEPATI STARE LJUDSKE MODROSTI, DA VSE PRIDE OB SVOJEM ČASU. O TEM NAS PREPRIČUJEJO POMLADNE CVETICE IN ODPRTI CVETOVI DREVES. KLJUB TEMU, PA ZIMSKE GARDEROBE NE VELJA POPOLNOMA ZAVREČI, SAJ JE V DANAŠNJEM ČASU TREBA HODITI V KORAKU S PREVIDNOSTJO, PA ŠE TAKRAT JE MOŽNOST, DA NAS KAJ PRESENETI, KOT JE SLOVENSKA OBVEŠČEVALCA PRESENETILA MEJA v Zavrču. .^AKORK°u ŽE, TREBA JE VERJETI V ŽIVLJENJE IN NJEGOVE RADO-~ ^ STI, SAJ Tl TRENUTKI ZAZNAMUJEJO ■NAŠE POSLANSTVO IN NAREDIJO ŽIVLJENJE ZNOSNEJŠE. PRIBLIŽUJEJO SE PRAZNIKI, KI NAJ BODO DOŽIVETI DOSTOJANSTVENO IN S SPOŠTOVANJEM, SAJ S TEM NE DOKAŽEMO LE ODNOSA DO VERE, TEMVEČ TUDI DO SAMEGA SEBE. GLAVNI UREDNIK PETER KIRIČ VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Kirič, Tatjana Mohorko, Tanja Maroh in Stanislav Golc. Fotografije: Tatjana Mohorko, Foto Laura Lektorica: Dragica Petrovič Tehnično urejanje in tisk: Florjančič Tisk d.o.o., Miklavž Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica Telefon: (062) 708-062 Po mnenju Urada vlade R Slovenije je občinsko glasilo VESTI IZ VASI šteje med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Glasilo občine Gorišnica VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1509. NA SEJAH OBČINSKEGA SVETA V MARCU NA 38. SEJI POTRDILI ZAKUUČNI RAČUN Svetniki občine Gorišnica so se na 38. redni seji sestali 12. marca, takrat so tudi potrdili zaključni račun za lansko leto in razpravljali o novem proračunu v višini 450 milijonov tolarjev. Poročilo nadzornega odbora je na kratko predstavil predsednik odbora Ivan Obran, ki je bil zadovoljen z delovanjem vodstva občine in povedal, daje odbor pregledal vsa plačila in ugotovil, da so dokumentirana in v skladu s predpisi. Obran je med drugim dejal, da seje v občini lani precej več sredstev porabilo za cestno dejavnost in individualno rabo, kot se jih je sicer planirano v proračunu, zato pa se je nekaj sredstev prihranilo pri ostalih dejavnostih. Vsemu temu so prav gotovo narekovale potrebe in upravičeni razlogi, za kar je imel občinski svet vse pristojnosti. Občinskemu svetu je odbor predlagal, da se pripravi na najetje najugodnejšega kredita v skrajni sili in ko bodo za to podani zakoniti pogoji (dokončno urejena delitvena bilanca med novonastalimi občinami in bivšo občino Ptuj) in vsekakor v zakonsko določeni višini. Nadzorni odbor je še dodal, da naj občinska uprava od občanov izterja dolgove po pogodbah in obveznostih iz samoprispevka z obrazložitvijo odbora, ki pravi, da občani niso upravičeni samo zahtevati, ampak svoj delež prispevati tudi v skupno korist in nadaljni razvoj gorišniške občine. Občinski svet je soglašal z odlokom proračuna, vendar je občinski upravi do 39. seje naložil pripravo čistopisa proračuna z nekaj manjšimi popravki. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli tudi odlok o spremembi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini (kanalščine), potrdili so sklepe komisije za pogrebne zadeve in pokopališče Gorišnica-Cirkulane, v obravnavi pa so imeli tudi nekaj sprememb zakona o lokalni samoupravi in financiranju občin. OBČINSKI SVET JE SPREJEL PRORAČUN ZA LETO 1998 Drugič v mesecu marcu so se člani občinskega sveta v Gorišnici srečali že na 39. redni seji 26. marca, ko so skoraj brez pripomb soglasno sprejeli predlog proračuna za letošnje leto v predvideni višini 450 milijonov tolarjev. Svetnik mag. Stanislav Golc je predstavil pričetek javnih del v okviru projektne naloge Informacijski sistem podjetništva in turizma v Halozah, ki jo občina Gorišnica uvaja poleg ostalih treh haloških občin (Vidma, Majšperka in Zavrča). Projekt je namenjen brezposelnim osebam v občini, ki so že imele možnost seznanitve s programom in ciljem javnega dela na informativnem dnevu, sedaj jih čaka še izobraževanje in po treh letih naj bi se vsaj polovica od vključenih občanov v javna dela samozaposlila. Občina Gorišnica bo imela štiri ali pozneje tudi šest javnih delavcev, za nakup ustrezne opreme pa bo v letošnjem letu financirala 1,8 milijona tolarjev in enak znesek še prihodnje leto. Sicer pa so svetniki razpravljali tudi o predlogih komisije za vzgojo, izobraževanje in šport, tri dodatne člane so sprejeli v komisijo za požarno varnost, pomoč in CZ, po hitrem postopku pa so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o financiranju intervencij za razvoj kmetijstva (zelenjadarstva, poljedelstva, prašičereje in govedoreje) v občini. TM PRORAČUN ZA LETO 1998 Na 39. seji občinskega sveta občine Gorišnica so svetniki soglasno potrdili predlog odloka o proračunu občine za letošnje leto v višini 450,392.019,00. Po posameznih postavkah je letošnji proračun razdeljen na kratko takole: • za potrebe občine, občinske uprave in nasploh za delovanje občine dobrih 65 MIO SIT • družbene dejavnosti (kultura, otroško in socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje, šport, raziskovanja, razna društva) 122,3 MIO SIT • gospodarstvo, kmetijstvo in turizem 32,5 MIO SIT • za prostorsko planiranje in razvoj (kolektivna komunalna raba, individualna komunalna raba, cestna dejavnost) skupaj 101,1 MIO SIT • ostale investicije (ZD Cirkulane, prizidek k OŠ Cirkulane, večnamenska dvorana Gorišnica, mrliška vežica Gorišnica) skupaj 102 MIO SIT • stanovanja 3,2 MIO SIT • prostorsko planiranje 1,3 MIO SIT • zaščita in reševanje (delovanje CZ in reševanje, požarna taksa) 10.56 MIO SIT To seveda niso odhodki v taki višini, kot jih predvideva letošnji proračun, kajti omenili smo razdelitev proračunskih sredstev po nekaterih pomembnejših postavkah in nismo šli v podrobnosti. O podrobnostih pri razdelitvi sredstev iz letošnjega proračuna so razpravljali posamezni odbori v občini in o tem j e na svojih sejah odločal občinski svet. TM KAKO DELAJO VAŠKI ODBORI NA OBMOČJU GORIŠNICE IN CIRKULAN? POVSOD SKRBIJO ZA NAPREDEK VASI IN UREJENOST Pomembno vlogo pri uspešnem delovanju občine imajo tudi vaški odbori na gorišniškem in cirku-lanskem koncu. Večkrat na leto se sestanejo na odborih vaških skupnosti, tudi po posameznih vaseh, skupaj dajejo predloge želja in potreb občinskemu svetu. V svojih naseljih ob finančni pomoči občine skrbijo za napredek, ponekod še v komunalni infrastrukturi, za bolj urejeno in »čisto« okolje, za prijaznejši videz in nenazadnje tudi za družabno življenje. V drugi številki Vesti iz vasi smo o delu in željah povprašali predsednike 10 vaških odborov na območju nekdanje KS Gorišnica in preberite, kaj so nam v nekaj stavkih povedali. VO GORIŠNICA Andrej Horvat: „Kako smo začeli? Najprej smo sanirali jamo pri železniškem mostu, uredili smo pločnik ob glavni cesti in nekaj cest, nazadnje z asfaltno cesto povezali Zagojiče in Gorišnico, veliko pa smo pomagali športnemu in gasilskemu društvu ter tenis klubu. Gorišničani smo si zastavili tudi že letošnji program aktivnosti in najprej bi omenil, da ob pomoči društev želimo popestriti dogajanje v vasi in jim ob tem pomagati z deležem sredstev. Krajanom je cilj očistiti naselje Gorišnica, namestiti še 20 košev za smeti, organizirati mesečno čiščenje zelenic pri cerkvi in trgovini, aktivno pa se bo naš vaški odbor tudi letos vključeval v delo pri obnovi Dominkove domačije v Gorišnici. Dejal bi, da občina premalo upošteva voljo Gorišničanov, to se lepo vidi ob nedavni postavitvi luna parka v središču naselja, potem gredo posamezne občinske prioritete na okolico, res pa je tudi, da Gorišnica dobiva moderno večnamensko dvorano. Poudaril bi, da nismo najbolj zadovoljni pri sodelovanju in pripravi letošnjega proračuna, kajti menim, da so nekateri dobili že preveč, v Gorišnici pa še nismo naredili pločnika do šole, nismo asfaltirali mnogih stranskih cest, zato želimo, da nam občina v prihodnje bolj pomaga, čeprav moram poudariti, da vendarle dobro sodelujemo.“ VO MOŠKANJCI Franc Trunk: „Ko po treh letih pogledam opravljeno delo v Moškanjcih, moram povedati, da smo naredili kar nekaj. Najprej smo uredili ceste, predvsem gramo-zirali tiste na poljih, letos pa bi radi dokončali z izgradnjo pločnika do konca vasi. V novem programu dela imamo tudi ureditev okolice, cvetličnih gred, obcestnih robnikov, dokončno bi radi uredili tudi večnamenski prostor pri gasilskem domu, kjer smo igrišče že asfaltirali. Tam bomo kmalu posadili tudi drevesne sadike in uredili okolico, potem moramo asfaltirati še manjši odsek ceste proti Tibolcem, kajti vse vaške ceste že imamo asfaltirane, redno pa bomo še naprej vzdrževali poljske ceste in obetamo si še nekaj manjših sprememb v kraju. Večji problem za našo vas predstavljajo zapornice ob železniški progi, ki so že zastarele, in z dogovorom na Slovenskih železnicah naj bi zapornice zamenjali z modernejšimi in to še do letošnjega poletja. Težave pa imajo naši ljudje tudi na parcelah letališča Moškanjci, vendarle zadevo urejamo skupaj z Ministrstvom za obrambo. Rekel bi, da smo zadovoljni s sodelovanjem občine, kako tudi ne bi bili, saj je župan Slavko Visenjak povrhu vsega še naš krajan.11 VOTIBOLCI Janko Zamuda: „V naši vasi nimamo velikih problemov in zadovoljni smo s sodelovanjem občine. Lani smo dobili vodovod, blizu 70 priključkov, kajti vode nam je zmeraj primanjkovalo na hribu, investicijo pa sta skupaj pokrili občina in po pogodbah naši krajani. Lansko leto smo asfaltirali še velik del cest po hribih, tudi nekaj manjših odsekov, letos pa imamo v načrtu modernizacijo ceste na 700 metrih med Zamušani in Tibolci. Želeli bi tudi javno razsvetljavo, pa kolikor vem, nam finančno stanje v občini tega letos ne bo dopuščalo, tako pa bo pobuda ostala novemu vaškemu odboru v Tibolcih. Bomo pa Tibolčani letos očistili obcestne jarke, gramozirali ceste in uredili križišče z otokom ter tam posadili rože. Moram pa poudariti, da se je v treh letih v naši občini veliko naredili, prej resnično bolj malo, torej je vodstvo občine pohvaliti. Veliko nam je pomagalo tudi pri investicijah in tudi naš svetnik Vekoslav Cagran je na občinskem svetu dal marsikatero pobudo. Ljudje pri nas so pridni in marljivi, samo tako je uspeh v vasi mogoč, ne upamo pa si kaj dosti „nakapati“ v breme, kajti 5 milijonov tolarjev iz proračuna za našo vas je in ni tako velika vsota, vendar v Tibolcih pravimo, daje v slogi zmeraj moč.“ PREDNOST-AMD Tudi vi postanite kandidat v avto šoli PREDNOST in razdalje bodo postale krajše. VO ZAGOJIČI Igor Horvat: „To, kar smo si v vaškem odboru zadali pred tremi leti, smo uresničili in z doseženim delom smo danes lahko zadovoljni. Naš programje šel v dve smeri: prvič smo želeli urediti kraj prijeten za krajane in tako, da bo dajal lep videz tudi drugim ljudem, po drugi strani pa smo napeljali še vodovod za pet gospodinjstev čez kanal. Sanirali smo tudi del ceste pred kanalom, delno izpopolnili vaško razsvetljavo, obnovili živo mejo ob cesti, položili smo robnike in poskrbeli za cvetlične grede ob cesti, uredili tudi lično avtobusno postajališče, tako daje center vasi že lepo urejen. Manjkajo še oglasne deske po vasi, pa igrišče za šport in rekreacijo, sanirati nameravamo opuščeno gramoznico, prispevati več k varnosti na cesti, tukaj razmišljamo tudi o „ležečih policajih16, čakamo pa seveda na plin, kanalizacijo in še na kaj drugega. V vasi smo zelo uspešni s čistilnimi akcijami in lani smo o enoletnem delu vaščani Zagojič izdali tudi kratek bilten. Pomembna pridobitev za kraj je vsekakor asfaltirana cesta med Zagojiči in Gorišnico na treh kilometrih, poleg vsega pa ostajamo skromni, imamo še nekaj želja in zadovoljni bomo s tistimi sredstvi iz proračuna, ki se bodo vlagala v skupno dobro. Pa še to; podpiramo vodstvo občine in z njimi zelo dobro sodelujemo.11 VO FORMIN Vlado Kelenc: „V lanskem letu smo opravili veliko dela, saj smo asfaltirali nekaj cestnih odsekov, nekaj cest smo morali tudi preplastiti, namestili smo ogledalo v vasi, vseskozi pa se trudimo za urejenost našega kraja. Rekel bi, da smo vzorna vas, imamo še nekaj manjših potreb in želja, vendar smo v vaškem odboru prepričani, da se letošnji plan ne bo mogel uresničiti v celoti. Radi bi namreč uredili cestno razsvetljavo in preplastili manjše cestne odseke. Nikakor pa se v Forminu ne strinjamo, da se kanalščina pretaka za vse druge namene v občini, le vasi ob kanalu od tega nimamo kaj dosti koristi. Menimo, da bi se moral ta denar stekati v vasi ob kanalu in naj bi šel namensko za razvoj teh vasi, zato še letos pričakujemo kakšno rešitev tega vprašanja. Na drugi strani pa moram poudariti, daje sodelovanje z vodstvom naše občine zelo dobro, rekel bi, že kar na nivoju.« VO GAJEVCI - PLACEROVCI Ivančič Viktor: „Predsednik vaškega odbora za vasi Gajevci - Placerovci sem šele dobro leto, prej sem bi v odboru član in v zadnjem letu smo v obeh vaseh naredili kar nekaj. Organizirali smo večjo akcijo za ureditev vaško - gasilskega doma, lotili smo se obnove kuhinje, saj smo jo moderno opremili, stavbo smo delno tudi dozidali, moram povedati tudi, da nam je finančno pri tem pomagala tudi občina in mnogo dela so opravili kar naši domači mojstri. Dobro sodelujemo z gasilci, znani smo po prireditvah v šotoru Namakalne zadruge, za pusta smo imeli dve dobro obiskani prireditvi. Omenil bi še modernizacijo dveh cestnih odsekov, uredili smo preplastitve cest in cestno razsvetljavo. Pričeli smo z ureditvijo obeh vasi, ki dobro sodelujeta med seboj, aktivne so postale tudi kmečke žene s pripravo tečajev, v prihodnjih mesecih pa se bodo ženske lotile še urejanja gredic sredi vasi in gredicam bomo dodali še kak kozolec. Dejal sem že, da v vasi prirejamo prireditve, z občino dobro sodelujemo, o vsem smo dobro obveščeni in prepričani smo, da se lahko v občini dokažemo samo z delom. Naša naj večja želja je sanirati veliko, opuščeno gramoznico sredi polj, kije postala pravo divje odlagališče daleč naokoli. Tudi za odpravo tega odlagališča bomo morali najti primerno rešitev z občino.11 VO ZAMUŠANI Davorin Kelenc: „V naši vasi smo že prvo leto asfaltirali ceste, največ na hribovitih delih vasi v skupni dolžini 6 kilometrov. Pri tem nam je pomagala tudi občina, naši krajani pa so po pogodbah zbrali 12 milijonov tolarjev. Iz proračuna smo dobili sredstva za izgradnjo vodovoda, pridobili pa smo blizu 60 novih vodovodnih priključkov. Lani smo asfaltirali tudi prostor za igrišče za gasilskim domom, čistili smo obcestne jarke, skupno vaško akcijo pa smo organizirali v skrbi za čisto okolje. Težave, na katere že več let opozarjamo, pa so nevarni železniški prehodi. Trenutno o tej problematiki že potekajo pogovori med občino in Slovenskimi železnicami, delajo se idejni načrti in kolikor vem, naj bi se na tem mestu gradil nadvoz, ki predstavlja še najboljšo rešitev. Vaški odbor bo pri tej problematiki vsekakor sodeloval. Predlagali smo tudi vaško razsvetljavo, vsaj v prihodnjem letu, saj luči nimajo niti strnjena naselja, težave so še pri kanalizaciji na ilovnatih tleh, nimamo pa težav z divjimi odlagališči. Eden od problemov v vasi je tudi ta, da vsa gospodinjstva še nimajo košev za smeti in na občino smo že prenesli to pobudo. V treh letih seje pokazalo, da v vasi skrbimo za prijaznejšo in čisto okolje, ljudje so veliko postorili tudi na domačih dvoriščih, moramo pa biti zadovoljni z vsem, kar smo dobili v zadnjih letih, saj seje prej delalo bolj malo. Smo tudi tretja naj večja vas v občini, imamo 120 gospodinjstev in v naši vasi živi okrog 500 ljudi.11 VA CUNKOVCI Franc Ivanuš: „Naša vas je ena manjših v občini Gorišnica, vendar imajo naši ljudje enake potrebe, kot jih imajo v okoliških vaseh. Tukaj mislim predvsem na komunalno in infrastrukturno ureditev, čeprav smo tudi na tem področju ob sodelovanju z občino našli skupno pot. V Cunkovcih smo v minulem obdobju asfaltirali dva odseka cest, skozi vas smo dobili asfaltno prevleko, že dolgo pa si v vasi želimo vsaj štiri luči cestne razsvetljave in projekt še ni čisto zaključen. Nameravamo urediti še vaško gmajno, kjer bo igrišče za košarko in nogomet, organizirali bomo tudi družabno - športno srečanje Cunkovčanov, ki naj bi z leti postalo tradicionalno. V vasi si želimo še skupnega prostora, vsaj ene manjše dvorane, čeprav papirje za gradnjo že urejamo in to bo tudi letošnji glavni projekt vasi Cunkovci. Vodovod in telefonijo imamo že od prej, vas je dobro urejena, za še večjo urejenost pa se trudimo s čistilnimi akcijami. Vsekakor smo zadovoljni z vodstvom občine in tudi pri pripravi letošnjega proračuna smo dali svoje pobude v obliki predlogov.“ VO MALA VAS Jožef Bezjak: „Želja imamo prebivalci Male vasi mnogo že nekaj let in odkar smo občina Gorišnica, smo naredili dosti koristnega za našo vas. Najprej smo asfaltirali dva manjša odseka cest, to je bila že dolgoletna želja občanov, potem smo se celovito lotili ureditve cestne razsvetljave, uredili pa smo jo moderno in zdaj se radi pošalimo, da že vidimo precej daleč. Očistili smo več manjših potokov in jarkov, skrbimo še za naš večnamenski prostor v vasi, ki ga še nekoliko urejamo za potrebe PGD in vaške prireditve, bomo pa ga še letos primerno osvetlili. Čakamo na preplastitev ceste skozi vas, ki so nam jo tovornjaki (vozili so gramoz v Haloze) precej uničili, radi bi polepšali še vpadnice v Malo vas, kjer nameravamo postaviti table in kozolce, urediti zelenice, urejamo tudi avtobusna postajališča in v letošnjem programu del imamo še manjša vzdrževanja poljskih cest. Naredili smo resnično mnogo, tako da moram kot predsednik vaškega odbora Mala vas pohvaliti celotno vodstvo občine. Sedaj smo na nek način vse vasi na gorišni-škem koncu občine v približno enakem položaju, v prihodnje pa bi bilo dobro, če bi na občini denar iz proračuna enakomerno porazdeli. Pravim, da smo zadovoljni s sodelovanjem občine, nismo pa v Mali vasi zadovoljni s porabo sredstev, ki jo dobimo za kanalščino. Smo namreč mnenja, da bi ta denar morale dobiti vasi ob kanalu in menim, da so obdravske vasi prikrajšane za ta denar.“ TM VAŠKI ODBOR GRADIŠČA Kdo si ne bi želel napredka in razvoja v svojem kraju. Posebej še, kadar je njegova nerazvitost eden od razlogov, da mladi ne ostajajo doma. Spominjam se svojih prvih obiskov v Halozah pred nekaj leti, natančneje v Gradiščah. Takrat nisem mogla verjeti, da še vedno niso imeli vodovoda, telefona, lepih asfaltiranih cest ali velike blagovnice za prvim ovinkom. Bilo je nedoumljivo bilo je tako... Moji prijatelji so rekli: „BOGU ZA HRBTOM.“ Danes je vse to le še grenak spomin. Spominjam se svojega tasta Halča, ki je rad pripovedoval o svojih doživljajih z domačini „GRADISANCI“, kadar je bilo potrebno navoziti gramoz na to ali ono cesto,skopati jarke, daje odtekala voda in še in še. Rad je povedal, koliko truda je bilo vloženega, da so postale marsikatere ceste sploh prevozne za različne vprege. Koliko jeze je včasih vzkipelo, ko pri domačinih ni prišlo do medsebojnega dialoga. Zato je rad zamahnil z roko, rekoč: „PUSTMO TOU PR’ MIRI!“ Gradišča so kraj, ki je bil povezan v KS Cirkulane, danes pa so sestavni del občine Gorišnica. Imajo ca. 145 hišnih številk in okoli 350 prebivalcev. So razgibana vinorodna pokrajina, ki meji na Repišče, Soviče in Dravci, vasi sosednje občine Videm pri Ptuju, ter Pristava, Dolane in se raztezajo ob desnem bregu reke Drave vse do gradu Bori. V svoji sredini pa se dotaknejo samih Cirkulan. Ljudje se v glavnem preživljajo z vinogradništvom, nekaj jih odhaja v službo v bližnje mesto Ptuj. Zaradi ugodnih okoliščin imajo dobro izhodišče za uveljavljanje kmečkega turizma ter popotništva. Ob speljani vinsko-turistični cesti, imajo že dobro poznan kmečki turizem Emeršič. Domačini mu pravijo kar po domače pri Šukovem Hanzeku. Tudi dobro peko domačega kruha in še boljše haloške gibanice pri Arnečičevi domačijivelja posebej pohvaliti. Gospa Darinka ARNEČIČ je predsednica Aktiva kmečkih žena v Cirkulanah ter oraginazor tečajev Dobre domače kuhinje. Ti se večkrat odvijajo kar na njihovi domačiji. Gradišča se delijo na spodnje, srednje ter na Klačine(kot, da spominjajo na Cankarjev roman Na klancu). Seveda pa imajo svoj vaški odbor, ki je bil ustanovljen z nastankom občine Gorišnica. Predsednik VO je Ivan MAROH, podpredsednik pa Franc MILOŠIČ. Že od vsega začetka si domačini močno prizadevajo za razvoj svojega kraja. Skupaj s predsednikom VO, ostalimi predstavniki gradbenih odborov, so si zadali kar nekaj nalog, ki so danes že realizirane. Uredili so: • 2500 m asfaltnih cest; • organizirali vsako - letno 1. majsko kresovanje; •na celotnem področju zgradili in obnovili telefonsko omrežje s samoprispevki krajanov v predračunski vrednosti 32.milijonov tolarjev; •obnovili Štuhečovo kapelo, ki je eden naj lepših sakralnih objektov v naši dekaniji. Lahko si samo zamišljam, kako bi bila, naš foter Halča in mati vesela. Bila bi tiho, v očeh bi jima sijala iskra zadovoljstva. Vloženega je bilo veliko truda in požrtvovalnosti vseh domačinov. Zavedajo se svoje odgovornosti kasnejšim rodovom. Prav zaradi tega, pa jim želijo ponuditi čim več. Le tako bodo lahko mladi ostajali doma in poseljevali ter polnili te čudovite hribe, posajene z vinsko trto. Gradišča ne zaostajajo za lokalnim razvojem ostalih krajev v občini. Tudi ta ima interes in posluh za želje ljudi, kajti brez denarne pomoči občine, vse to ne bi bilo mogoče. Življenje v Halozah objema mir. Tukaj je mogoče spoznati vsebino življenja in najti svetovljanski mir ob razmišljanju. Znana pesem pravi takole: „Domov, domov, moj ljubi kraj, me vleče tvoj zemeljski raj! ...“ Tanja MAROH OBČINSKE INVESTICIJE IN LETOŠNJA DELA V INFRASTRUKTURI VEČ NOVIH PRIDOBITEV ZA OBČINO Po predlogu odbora za plan in razvoj bo v letošnjem proračunu občine Gorišnica za področje infrastrukture nasploh na razpolago dobrih 101 milijon tolarjev sredstev. Posebej za kolektivno rabo 18 milijonov, za še zadnji vodovodni sistem v občini, odvoz odpadkov, pločnik Moškanjci in sanacijo jame v Gajevcih 38 milijonov ter za cestno dejavnost 45 milijonov. V letošnjem prioritetnem planu je gradnja večnamenske dvorane v Gorišnici, potem dokončanje zdravstvenega doma v Cirkulanah, pričela se bo tudi gradnja šolskega prizidka v Cirkulanah in v planu je še pričetek izgradnje nove mrliške vežice v Gorišnici. * Tribune športne dvorane so že vidne! Vodovod Pristava - Slatina- Mali Okič - Pohorje je narejen skoraj v 80 odstotkih, gradbeno sta dokončana tudi vodohrana v Malem Okiču in na Pohorju, narejena sta primarni in sekundarni vod, tehnični pregled sistema pa naj bi bil junija, tako kot je to predvideno po planu. Slavko Bratuša, v občini skrbi za celotno področje komunalne infrastrukture in za občinske investicije, je povedal, da se bo takoj po tehničnem prevzemu naredil popis vseh priključkov, zbrale se bodo ponudbe, naredil se bo razpis za oddajo del in občina Gorišnica bo na tem območju pridobila še vsaj 200 novih vodovodnih priključkov. Vodovodna trasa je dolga 15 kilometrov, investicija v skupni vrednosti brez cene priključka pa 130 milijonov tolarjev. Na haloškem območju naj bi rešili še problem vodooskrbe gospodinjstev v naselju Paradiž, ki so vezani na hrvaški vodovod, in naj bi še letos postali odjemalci slovenske vode. Že v maju bo znan izvajalec nadaljevanja izgradnje pločnika do konca vasi Moškanjci v dolžini enega kilometra, investicija pa naj bi bila po razpisu Direkcije za ceste vredna 16 milijonov tolarjev. Poleg Ministrstva za promet in zveze naj bi kot sofinancer pomagala tudi gorišniška občina. VENDARLE NEKAJ MODERNIZACIJ CEST V OBČINI Na področju cestne infrastrukture bodo v občini letos v največji meri poskrbeli za redna vzdrževalna dela na lokalnih cestah in javnih poteh in v novem proračunu je za omenjena dela na razpolago 10 milijonov tolarjev. Urediti nameravajo še ograje na mostovih in odvajanja v obcestnih jarkih. Slavko Bratuša je povedal, da bodo investicijska vzdrževanja letos potekala na cesti Moškanjci do tibolskega mostu na dolžini 300 metrov, na nižinskem delu Tibolcev v dolžini 700 metrov, modernizirali bodo krajši odsek v Gajevcih, uredili odvodnjavanje ceste Plešivica, v marcu pa so že nada-ljevali z deli na 2 kilometrih ceste v Gruškovcu. Ta naložba bo občini vzela kar 12,5 milijona proračunskih tolarjev. Seveda pa se poleg cest v občini Gorišnica ubadajo še s težavami na železniških prehodih čez cesto v Zamušanih. Občina je bila pred dvema mesecema uspešna v pogovorih s Slovenskimi železnicami, saj bodo še letos na tem območju pričeli z deli in lokalne ceste naj bi povezali v nivojska križanja. Občina je Slovenskim železnicam za izdelavo projektne dokumentacije že dostavila vse potrebne podatke in v dveh mesecih naj bi bil idejni projekt zaključen (rok je 15. maj). Naložba naj bi bila po predvidevanjih vredna 100 milijonov tolarjev, gradili naj bi nadvoz in na spodnjem koncu so predvidene zapornice. Konec težav pa naj bi bilo tudi na železniškem prelazu med Tibolci in Moškanjci, saj bodo tam kmalu zamenjali zastarele zapornice in občina kot sofinancer bo k investi- V Gruškovcu so asfaltirali cesto ciji letos prispevala 3 milijone tolarjev in še prihodnje leto enak znesek. Zaključena so tudi gradbena dela na novem zdravstvenem objektu v Cirkulanah, kjer pospešeno delajo že obrtniška dela (slikopleskarska, polagajo keramiko, tlakovec, pode in delajo že zaključni sloj fasade). Objekt, v katerem bo splošna ambulanta in zobozdravstvena ordinacija, v zgornjih prostorih pa dve mansardni stanovanji, naj bi tehnično pregledali v začetku maja. Po besedah Slavka Bratuše so bila pred koncem marca skoraj zaključena vsa groba gradbena dela na večnamenski dvorani pri OS Gorišnica, čakajo še na izvajalca Zdravstveni dom v Cirkulanah dobiva pravo podobo stropne konstrukcije in že konec avgusta bi objekt moral biti dokončan in predan svojemu namenu. Sedaj je že dokončno znano, da se bo šolski prizidek gradil tudi v Cirkulanah, saj bodo tam že 15. maja popoldan položili temelje za pričetek gradnje. V razpisu so dela do tretje gradbene faze, v novem prizidku pa bo OŠ Cirkulane pridobila kletne prostore s šolsko kuhinjo in jedilnico, pritličje, nadstropje, kjer bodo moderno opremljene učilnice in mansardo, kjer bo šolska knjižnica in pisarniški del. Šolski prizidek naj bi bil še letos pod streho, v prihodnjem letu pa naj bi delno obnovili tudi stari del šole in OŠ Cirkulane bo s prizidkom imela tudi že vse pogoje za 9-letno šolanje. JAMO ODPADKOV V GAJEVCIH BODO OGRADILI Že dalj časa je jasno, da bo potrebno opuščeno gramoznico sredi polj v Čajevcih ograditi in tako tam preprečiti že nekaj časa masovno odlaganje vseh vrst (tudi neokusnih in neprimernih) odpadkov. Pred sanacijo bodo jamo Gajevci ogradili s treh strani, in kot pravi Bratuša, bo v jamo mogoče odložiti odpadke, pa še to samo odpadlo vejevje in gradbene odpadke ob točno določenih dnevih in uri. Občina bo poskrbela za redno in strogo kontrolo pri odlaganju odpadkov, že sedaj pa seje v kontrolo vključila tudi policija, ki od časa do časa koga zaloti pri odlaganju odpadkov v jamo Gajevci. TM ZELENJADARSTVO ODPIRA ŠTEVILNE MOŽNOSTI Naključnemu obiskovalcu Formina kaj hitro padeta v oči rastlinjaka, v katerih je veliko zelenila, ki mu pomladno sonce še kako godi. Presenečenje je toliko večje, ko izveš, da zelenilo predstavlajjo sadike paprike, paradžnika in različnih solat, vrhunec pa izjava, da na Forminu pridelajo tudi jajčevce in lubenice, ki so v lanskem letu prepričali tudi tiste neverne Tomaže, ki so skeptično opazovali početje Ivana Kelenca in njegove družine. Kdaj ste razmišljali o pridelavi zelenjave? Začetki segajo v leto 1993, ko so se pojavili predlogi za izgradnjo namakalnega sistema. Ideja o pridelavi zelenjave na našem področju pa seje začela uresničevati leta 1995, ko je namakalni sistem na Forminu bil zgrajen. Kakšne so možnosti za širitev dejavnosti? Možnosti vsekakor so, saj domači trg zadostuje za prodajo pridelane zelenjave - gre torej za samooskrbo. Poleg tega je interes za razvoj te kmetijske panoge pokazala tudi občina Gorišnica s sofinanciranjem. Da je zelenjadarstvo obetavna smer kaže tudi podatek, da bo letos na področju namakalnega sistema Formin posejanih s papriko približno 15 hektarjev. Zelenjava raste v dveh rastlinjakih in mini tunelih. Kdo vam je pri postavitvi opreme pomagal? V Kmetijskem zavodu Maribor so naredili projekt in pomagali pri izbiri opreme in postavitvi. Poleg tega so nudili vso strokovno pomoč in nadzorovali razvoj rastlin, večjih težav pa tako ni bilo. Sadike zelenjave, ki obetajo lep pridelek Tokrat je šlo za poskusno polje. Kakšni so načrti za naprej? Tendenca je v razvoju dejavnosti, zato bomo s pridelavo zelenjave nadaljevali. V mini tunelih in na prostem bomo na podlagi izkušenj pridelovali različne vrste zelenjave. V rastlinjaku bosta vrsti paprike, ki obetata dober pridelek: DRAGORODA in prvič v Sloveniji vrsta paprike FESTOS. V drugem rastlinjaku pa bomo pridelovali paradižnike različnih vrst. Kakšna je razlika med zelenjavo pridelano v mini tunelih in tisto, ki jo pridelate na prostem? Razlike nedvomno so, saj pri pridelavi zelenjave v mini tunelih do konca rasti nismo uporabljali nobenih fungicidov. Poleg te, pa se razlike kažejo v kakovosti in velikosti plodov, ter nenazadnje v času, ki predstavlja pomembno komponento. Kako pa je s cenovno politiko? Pridelek je bil v celoti prodan, vendar je cenovna politika tista, ki Ivan Kelenc zelenjadarjem povzroča nemalo težav. Zato menim, da bi se zelenjadarji morali dogovarjati o enotnem nastopanju na trgu. Konkretno smo meseca julija, ko cena solatnih kumar ni pokrivala stroškov obiranja in pakiranja, namesto teh posadili cvetačo. Ali mislite, da se bodo razmere z vstopom v Evropsko unijo kaj spremenile? Tega žal ni mogoče predvideti, v kolikor bodo članice Evropske unije ukinile subvencije. Vsekakor, pa bo red na področju subvencij morala narediti država. Kakšne so možnosti slovenskih zelenjadarjev, v kolikor bi želeli zgolj z domačo proizvodnjo zadovoljevati povpraševanje? V Sloveniji nastane problem preskrbe s svežo zelenjavo v januarju in februarju, zato bi bilo potrebno vložiti veliko sredstev v sodobnejšo tehnologijo, ki bi omogočala tudi v zimskih mesecih normalno preskrbo s svežo zelenjavo. Ali pomeni proizvodnja zelenjave možnost za zmanjšanje nezaposlenosti na našem območju? Nedvomno, saj je za 1 hektar paprike potrebnih 2400 ur dela. Daje mogoče s to dejavnostjo uspeti potrjuje dejstvo, da noben zelenjadar te dejavnosti še ni opustil. Resje tudi, daje veliko ročnega dela, vendar je ročno delo mogoče zamenjati s strojnim. Čeprav so stroji zelo dragi, bi bili rentabilni, če bi se kmetje združili v zelenjadarska združenja in skupno obdelovali zemljo. Pridelovalci zelenjave v SV Sloveniji (teh je 11) bodo s pomočjo integrirane pridelave izdelali osnutek pravilnika za slovensko integrirano pridelavo zelenjave, katero nadzoruje Kmetijski zavod Maribor. Na ta način bo zelenjadarstvo kot delavno in kapitalsko najbolja intenzivna panoga še bolj povečalo svojo prednost, seveda ob stalnem izobraževanju in sodelovanjem Kmetijskega zavoda Maribor in Kmetijske svetovalne službe Ormož. »KAKOVOSTNE" INFORMACIJE SO KUUČ DO USPEHA Občine na območju Haloz: Majšperk, Videm, GORIŠNICA in Zavrč smo s pismom o nameri ustanovitve LOKALNE RAZVOJNE KOALICIJE LRK HALOZE (julij 1997) spoznale potrebo po medsebojni izmenjavi informacij pri nadaljnem razvoju Haloz kot geografsko zaokroženega in demografsko ogroženega obmejnega območja. Pod pojmom „kakovostne informacije” razumemo, da so informacije: pravočasne, vsestranske, objektivne, aktualne, primerljive, zadostne, merljive, skratka takšne, ki nam omogočajo kakovostne odločitve pri načrtovanju strateških ciljev nadaljnega razvoja občin na območju Haloz. Da bomo razpolagali pri načrtovanju nadaljnega razvoja (strategija) HALOZ in pri vsakodnevnem odločanju v lokalni skupnosti s „kakovostnimi informacijami”, smo pristopili k izgradnji „integralnega informacijskega sistema”. Prvo fazo (marec-december 1998) izgradnje integralnega informacijskega sistema, smo omejili v projektni nalogi na področje podjetništva in turizma pod nazivom: INFORMACIJSKI SISTEM PODJETNIŠTVA IN TURIZMA NA OBMOČJU HALOZ - ISPT 1. Cilji, kijih želimo doseči: •izgradnja skupne baze podatkov o dosedanjih vlaganjih, rezultatih, razpoložljivem znanju, kapacitetah, ponudbi, idr. podatki, ki so osnova za primerjanje, načrtovanje, odločanje, ipd (katalog, CD ROM, video zapis, računalniška baza); •izgradnja lokalnega omrežja (Intranet), ter povezava Informacijskih pisarn z Informacijskim centrom, v katerem bomo razvijali in vzdrževali ISPT; •povezava lokalnega omrežja (Intranet) z drugimi javnimi in najetimi bazami, ki nam bodo omogočale pregled v aktualne standarde in predpise, natečaje in razpise, vpogled v ponudbo in povpraševanje v izbranih tržiščih, ipd; •izgradnja podjetniškega podpornega okolja, kar pomeni, da bodo lahko vsi zainteresirani podjetniki, kmetovalci, obrtniki, idr. iskali pomoč (informacijo) v svoji lokalni pisarni, ali se bodo v drugi fazi izgradnje ISPT priključili z lastnim računalnikom v našo lokalno omrežje „intranet”; •izvajanje aktivnosti TURISTIČNEGA URADA, kot so: izdelava turističnih paketov, promocija na sejmih in prireditvah, koordiniranje programov prireditev na območju Haloz ipd.; •v sodelovanju s timom-HALO, izvajanje dejavnosti SVETOVALNEGA INŽENIRINGA na področjih sociokulturne animacije in psihosocialne rehabilitacije brezposelnih oseb, pomoč pri izdelavi poslovnih načrtov in kandidatur za pridobitev kreditov in subvencij, vključevanje v nacionalne in mednarodne projekte ipd.; •drugi cilji, ki jih bomo dopolnili in opredelili v podprojektih (april-maj 1998). 2. Organizacijski pristop izgradnje informacijskega sistema: •z Ministrstvom za delo RS, Republiškim zavodom za zaposlovanje, smo uspeli na mednarodnem natečaju PHARE Concensus, kar pomeni, da bomo dobili (1998-2000) za izgradnjo našega ISPT določeno strokovno in finančno pomoč; •pri izgradnji ISPT bo sodelovalo 15 udeležencev JAVNIH DEL (brezposelne osebe), kateri si bodo v okviru programa ustvarili pogoje za samozaposlitev ali zaposlitev v okviru izgrajenega sistema; •projekt vodi tim-HALO, ki je pridobil ustrezne mednarodne licence, tim, ki vabi vse zainteresirane k izgradnji in uporabi sistema; 3. Program dejavnosti udeležencev projekta l.faza izgradnje ISPT Lokalni razvoj: •izdelava analize stanja in priprava projekta za mednarodni natečaj (UNIDO, PHARE, drugi) na osnovi že izdelanih predštudij, kot so: ZELENA MEJA, TURISTIČNA PONUDBA OB VTC11, RAZVOJNA JEDRA, PC DOLANE, KTC GRAD BORE, RTC PTUJSKA GORA, RTC PODLEHNIK-VIDEM, VTP Zavrč, idr; •v razvojni program HALOZ bomo vključili vse zainteresirane podjetnike, obrtnike, kmetovalce, društva idr. fizične osebe, ki želijo pridobiti mednarodno „pomoč” v okviru našega programa in so se pripravljeni vključiti-povezati v gospodarsko interesno združenje na območju HALOZ. Razvoj turistične dejavnosti: •izdelava kataloga ponudbe Haloz. Polovico sredstev (2.4 mio SIT) smo že pridobili iz natečaja MKGP-CRPOV, 20% bodo zagotovile občine in 30% morajo zagotoviti tisti, ki se želijo predstaviti v katalogu. •organiziranje skupnih prireditev na območju HALOZ in predstavitev turistične ponudbe na sejmih (Alpe Adria, VINO Ljubljana, GOSTTUR Maribor, idr.); • izdelava turističnih paketov in vodenje turistov; •druge dejavnosti, ki jih bomo razvili skupaj s ponudniki na območju haloških občin. 4. Pričakovani ekonomski učinki Stroški izgradnje l.faze ISPT: •izobraževanje udeležencev projekta poteka v okviru nacionalnega programa izobraževanja v podjetništvu in turizmu, ki ga bo izvajala podjetje BSC Kranj in RZZ- pogodbeni izvajalci izobraževanja (april 1998, okrog 5 mio SIT); •računalniška oprema za 6 INFORMACIJSKIH PISARN v višini okrog 5 mio SIT, od tega so občine zagotovile 3 mio SIT, ostalo bomo pridobili iz drugih virov; •vsi stroški programa znašajo okrog 25 mio SIT (osebni dohodki udeležencev, materialni stroški idr.). Priložnosti: •Ocenjujemo, da smo v občinah na območju Haloz zadnjih 5 let vložili v gospodarske in negospodarske naložbe (iz proračunov občin, samoprispevek, podjetniške investicije, obnove vinogradov, idr.) preko 5.000 mio SIT. Naš potencialni vložek v lastni razvoj v naslednjih 5-10 let pa bo dobra osnova za pridobitev mednarodne pomoči, ki jo Evropska zveza ponuja regijam in lokalnim skupnostim. •Ali bomo priložnosti znali izkoristiti je v tem aktualnem trenutku odvisno od kakovostno izgrajenega ISPT, zaupanja v tim-HALO, s sposobnostjo obvladovanja težav, konkurence, zavisti, samozadovoljstva, ambicij in realnih pričakovanj vseh udeležencev projekta, kije pred nami. •Kljub temu da je program že dobil mednarodne razsežnosti, se zavedamo, da smo na začetku perspektivne in trnove poti. 6. Vabilo Vse, ki vas zanima naš program, ki ga bomo v okviru 1. faze izgradnje projekta izvajali s pomočjo udeležencev JAVNIH DEL, vas vabimo na javne predstavitve, ki bodo organizirane po občinah, oziroma na informativne dneve, ki jih bomo organizirali v INFORMACIJSKIH PISARNAH: Majšperk, Videm, Leskovec, Gorišnica, Zavrč in Cirkulane. Projekt bo tudi predstavljen na mednarodnem kongresu PROJEKTNI MANAGEMENT, junij 1998 v CD Ljubljana. Vabimo tudi vse učence, študente, diplomante, raziskovalce in svetovalce, da se nam na poti samopotrditve pridružijo. Pripravil TIM-HALO OKROGLA MIZA O VLOGI DOMINKOVE DOMAČIJE JUNIJA GOSTUVAJE V GORIŠNICI Za bodočnost Dominkove domačije v Gorišnici se ni potrebno bati, kajti zanjo so že pripravljeni številni predlogi, ki naj bi jih uresničili s pri- O prihodnosti Dominkove domačije so odločali prizadevni poznavalci preteklosti. reditvami, delavnicami, malo likovno kolonijo in s celovito turistično promocijo. V Gorišnici si prizadevajo pri ohranjanju in obnovi domačije, kjer sicer stoji najstarejša slovenska še ohranjena panonska hiša na vogel (do poletja bo dokončno obnovljena), posebej delovna in domiselna pa je koordinacijska komisija za obnovo domačije. Predsednik komisije je Boštjan Rihtar, njegova pomočnika pa Andrej Horvat in Stanko Arnejčič. Vsi trije so bili 26. marca sklicatelji okrogle mize, na katero so povabili tudi prof. dr. Janeza Bogataja, priznanega strokovnjaka za domačo in umetnostno obrt, ta pa je bil zadržan na zasedanju slovenskega parlamenta. Nekateri prizadevni Gorišničani so tistega dne pripravili tudi bogato razstavo fotografij in izdelkov, ki spominjajo na Dominkovo domačijo, še posebej zanimivi pa so bili razstavljeni spominki, ki naj bi postali nekakšen simbolni znak domačije, izdelali pa sojih nekateri domači mojstri in likovniki. Boštjan Rihtarje povedal, da naj bi hiša kmalu postala muzej, v njej bodo tudi pokazali, kako se restavrirajo stari predmeti, imela naj bi tudi čebelarski muzej, ave -kulturni pas za ptice, ribnik s tipično favno in floro, na domačiji bi gojili zdravilna zelišča, vrt in njiva se še obdelujeta po bio metodah, Dominkova domačija pa naj bi postala tudi nekakšen center vseh turistično -kulturnih prireditev občine z domačimi prazniki, obujanjem ljudskih običajev, porokami... Tako bi lahko Spominki - Dominkova domačija Dominkova domačija imela širšo vlogo in pomen v slovenskem kulturnem prostoru, vključena naj bi bila tudi v turistično ponudbo Slovenije, uporabljali pa bi jo tudi za pedagoške dejavnosti. Gostiivaje v Gorišnici bo prva večja prireditev v mesecu juniju (26. junija) na Dominkovi domačiji, ko se bodo v delo vključili vsi vaški odbori, OS, vsa društva, farni župnik, takrat pa bo TV Slovenija posnela tudi dokumentarni film o starem ljudskem običaju, za katerega bo scenarij pripravil domačin Lojze Matjašič. Skorajda sta izbrana tudi že ženin in nevesta gorišniškega gostil vaj a, več o tem svečanem dogodku in odprtju domačije za širšo javnost pa v prihodnji številki Vesti iz vasi. TM POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA STANISLAVOM VOJSKOM POMAGATA LE TRDNA VOUA IN VZTRAJNOST Samo župan in občinski svetniki niso dovolj, daje občina uspešna in deluje v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, v občni ima pomembno mesto tudi predsednik občinskega sveta, naj višjega organa odločanja. V občini Gorišnica je predsednik občinskega sveta eden izmed 16 svetnikov, prvi med enakimi, njegova naloga pa je priprava in sklicevanje sej občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta v Gorišnici je Stanislav Vojsk, doma iz Zagojičev, po poklici diplomirani inžener elektrotehnike, izhaja iz vrst SLS in že dobra tri leta uspešno vodi seje občinskega sveta in še bolje sodeluje z vodstvom občine. Po naravi je veder in nasmejan gospod, ne prestrog, večkrat dovolj odločen na sejah sveta, enak do vseh svetnikov in predvsem tisti, ki se še kako dobro spozna na svoje trenutno delo. Z delovanjem in uspehi občine Gorišnica je zadovoljen, prav tako tudi s sestavo članov občinskega sveta, kjer pogreša le kakšno svetnico, vendarle pa mu je kratek čas v politiki koristil in tako si je nabral novih izkušenj v življenju. Posebej za drugo številko Vesti iz vasi smo se pogovarjali s Stanislavom Vojskom, po dolgem klepetu pa je nastal tale zapis. Gospod Vojsk, kakšno delo v občini opravlja predsednik občinskega sveta? © Stanislav Vojsk: „Izhajam iz vrst 16 občinskih svetnikov v občini Gorišnica. Glavna naloga predsednika občinskega sveta je ta, da pripravlja in sklicuje seje občinskega sveta. Občinski svet je naj višji organ odločanja v naši občini, poleg tega bi omenil vse tri organe v občini: župan z občinsko upravo, občinski svet in nadzorni odbor, ki bdi nad našim delom in porabo proračunskih sredstev." Že pred dobrimi tremi leti so vas, g. Vojsk, izvolili na mesto predsednika občinskega sveta v Gorišnici, Se morda spominjate, s kakšnimi občutki, ali drugače rečeno pričakovanji, ste takrat sprejeli to funkcijo? Stanislav Vojsk: „Občinski svet me je izvolil z večino glasov in seveda se še dobro spominjam, kaj sem takrat rekel, ko sem sprejel to odgovorno mesto v občini. Poudaril sem, da si bom prizadeval, da bosta občinski svet in župan delala z roko v roki in do sedaj sem prepričan, da mi je to tudi uspelo." S čim ste se v občini kot predsednik občinskega sveta najprej „spopadli“ in kakšno pot si je občina začrtala čisto na začetku? Stanislav Vojsk: „Zakon o lokalni samoupravi je bil ob nastanku občin relativno nov, zato smo morali v Gorišnici najprej urediti vse formalnosti za delovanje; sprejeti poslovnik, daje z delom lahko pričel občinski svet, nato še statut občine, za to pa smo porabili skoraj pet mesecev. V nadaljevanju je bilo potrebno konstituirati še vse organe sveta, v mislih imam seveda odbore in komisije, ki smo jih že večkrat omenili, zelo pomemben v naši občini pa je še odbor vaških skupnosti. Občina pa si je začrtalo težko pot z veliko mero odgovornosti do občanov in prve rezultate po treh letih našega delovanja že imamo." GORIŠNIŠKI IN CIRKULANSKI SVETNIKI SO ODLOČALI SKUPAJ Od vsega začetka ste bili prisotni na sejah občinskega sveta, v prvi vrsti ste tam poskrbeli za vodenje sej. Kako vam je uspelo, da so vse dosedanje seje potekale po mirni poti, v delovnem duhu in brez glasnih prerekanj svetnikov? Vam je bilo ob vodenju sej kdaj tudi težko razsoditi? Stanislav Vojsk: „Seveda so se pojavljale tudi mučne zadeve, ampak vedno sem si prizadeval, da bi bile seje čim bolj pripravljene, čeprav se je še poleg tega zgodilo, daje bila kaka seja pač slabše pripravljena, ko smo morali na hitro sprejeti kakšno točko z dnevnega reda. Od začetka so seje v Gorišnici trajale zelo dolgo, skupaj je občinski svet zasedal tudi do \. ure zjutraj, ko pa smo se dovolj privadili na vse naloge, ko smo se že znali pravilno pripraviti, so seje postale za nekaj ur krajše. Ne bi pa rekel, da mi je bilo kdaj pri vodenju seje občinskega sveta mučno, skupaj s svetom smo vedno znali najti skupno pot." V obdobju, odkar ste predsednik občinskega sveta, ste se prav gotovo tudi vi naučili marsikaj novega, da je delo na sejah steklo brez težav. Ste si pri opravljanju te naloge v občini in v sami politiki nabrali dovolj izkušenj? Stanislav Vojsk: „Prav gotovo si človek v teh letih nabere kar precej izkušenj, to pa je tudi posledica tega, da so seje po nekem času krajše, tudi vsak odbor v občini sedaj že točno ve, kakšna je njegova naloga in kaj mora narediti. Seveda so bili začetki povezani z mnogimi težavami, ki so ostale še od nekdanjih krajevnih skupnosti. Kljub mnogim težavam na samem začetku bi danes že lahko rekel, da smo vse v občini že spravili na svoje tirnice, da tudi vso naše delo že teče dosti bolj normalno. Izkušnje pa so zagotovo tudi po politični poti in človek se pri tem nauči marsikaj novega, tudi veliko koristnega." Začetki delovanja občine, kije združila ravninski in haloški del so vsaj pri nekaterih občanih naleteli na negotovost in pomisleke. Danes tega zagotovo skoraj ni več. Kako vam je uspelo tako dobro skupaj držati svetnike iz dveh čisto različnih krajevnih skupnosti? So se v občinskem svetu pojavila kdaj tudi kaka prerekanja med svetniki, ko je bila sprejeta katera od pomembnejših odločitev? Stanislav Vojsk: V našem občinskem svetu je deset svetnikov iz Gorišnice in 6 iz Cirkulan. Začetki so bili seveda povezani s pomisleki nekaterih, kako neki bo občina delovala kot celota. Ampak trudil sem se, da bi se izognili glasovanju, kjer bi bilo 10:6 in nikoli do takega glasovanja tudi ni prišlo, vedno smo znali prisluhniti problemom na eni in drugi strani in ta ključ določanja nikoli k sreči ni prišel v poštev. Prav je, da vsak človek misli drugače, ampak potem j e pa vendarle potrebno spoštovati odločitev večine. Tudi kadar smo obravnavali teme, ko zadeve niso bile dovolj jasne, smo sejo prekinili, včasih se je zato sestal tudi kateri od odborov, ko pa smo prišli do končnega mnenja, smo se o zadevi že zmogli odločiti." Gospod Vojsk, kako ste sklicevali seje, ob katerih dneh in kolikokrat ste se v triletnem obdobju sestali? Kaj je bilo tisto, o čem je občinski svet največkrat razpravljal in kaj vam je na sejah vzelo največ časa? Stanislav Vojsk: „Najprej smo imeli seje ob 18. uri zvečer, potem smo jih premaknili na 17., saj je v poznejših urah že težko odločati in delati. Praviloma se sestajamo ob četrtkih popoldan, zadnji teden v mesecu, se pa kdaj tudi zgodi, da moramo sejo sklicati prej kot smo to sicer predvidevali. V marcu smo se sestali osemintridesetič, to je veliko sej in bolj pogosto kot enkrat na mesec sklicati sejo je zelo težko, kajti tudi priprava gradiva in poznejše pošiljanje vzame dosti časa. Občinski svet je imel že na začetku pred sabo številne probleme v komunalni infrastrukturi; najprej problem oskrbe s pitno vodo, pri čemer smo bili Stanislav Vojsk enotnega mnenja, da je ob vsem tudi izredno pomembno, kakšno vodo naši občani pijejo. Zato smo kot občina sofinancirali ureditev globinskih vodnjakov v Skorbi in ljudem omogočili oskrbo s čistejšo vodo. Drugo področje je skrb za čisto okolje, imeli smo podobne pogovore kot v sosednjih občinah, predvsem pa smo razpravljali o ureditvi najsodobnejšega slovenskega odlagališča odpadkov v Brstju. Veliko smo se ukvarjali tudi z odvozom odpadkov, saj odvoz še zmeraj ni urejen po celi občini, kajti to nam ne omogoča cestna infrastrukture, ki je bila večkrat tudi predmet razprave v občinskem svetu, vsa področja v občini pa tudi niso kdo ve kako poseljena. Mnogo je bilo še razprav o vseh drugih področjih, o tem sedaj ne bi podrobno govoril in ponavljal investicijskih programov, dolge razprave pa so bile potrebne še pri marsikateri točki dnevnega reda." Občinskemu svetu ponavadi na začetku vsakega novega leta vzame največ časa razprava o proračunu, še prej pa priprava osnutka, razdelitev sredstev po proračunskih postavkah... Ste letošnji proračun že sprejeli? Stanislav Vojsk: „Pri nas je mogoče, za razliko od ostalih občinskih svetov, da odbori po svojih resorjih pripravijo izhodišča za proračun, župan pa potem občinskemu svetu predlaga celotni proračun. Zaradi tega pri nas ni prerekanj, kajti ko je vse pripravljeno po odborih, je temu skoraj težko oporekati. Tudi o letošnjem proračunu smo na sejah že govorili, nedavno smo sprejeli tudi predlog proračuna z nekaterimi manjšimi popravki, na 39. seji pa bomo dobili čistopis proračuna, potem pa ga bomo lahko dokončno potrdili. Ob tem moram omeniti še pomembno vlogo pri predlogih za proračun, ki jo imajo vaški odbori na obeh koncih občine. Tako da pri nas večjih težav pri sprejemanju proračuna nimamo." Omenili ste, da veliko dela že pred samo sejo opravite na sestankih vaških odborov. V prvi vrsti je to priprava novega proračuna, o čem pa se s predsedniki VO še pogovarjate skozi celo leto? Stanislav Vojsk: „Na območju Gorišnice vodim sam odbore vaških skupnosti, na območju Cirkulan pa Jožef Klinc kot podpredsednik občinskega sveta. Sestanemo se večkrat na leto, vedno pa pred spre- jemom proračuna, bi pa rekel, da se na teh sestankih ubadamo s temami, ki zadevajo predvsem samo problematiko občanov. Tukaj gre za urejenost krajev, celotno infrastrukturno področje in še marsikaj drugega, kar predlagajo naši predsedniki VO.“ Kdo pa potem pobude s sestankov VO podaja na sejah občinskega sveta? Stanislav Vojsk: „Zapisnik o sestanku s predsedniki VO vedno dobi občinska uprava, tako da po posameznih področjih pregledajo in pozneje pripravijo izhodišča za nadaljno razpravo na občinskem svetu. Tudi s posameznih sestankov VO občinska uprava dobi zapisnik, da lahko potem občinskemu svetu sproti poroča." Gospod Vojsk, si morda kot predsednik občinskega sveta vzamete čas pred sejo, posebej pregledate kak osnutek, kakšen nov predlog, o katerem bo pozneje govoril občinski svet? Se kot občina kdaj obrnete po strokovno pomoč tudi na katero od institucij? Stanislav Vojsk: „Vse predloge je treba na odborih najprej pregledati, tukaj moram še povedati, da sva z županom večinona na teh sejah odborov, da sva potem skoraj z vsem seznanjena. Pred vsako sejo pa je vsekakor potrebno opraviti veliko dela, dobro pripraviti material, tudi sam si moram vzeti dovolj časa in ga preštudirati, kajti brez tega bi potem težko dal kaj svetnikom na mizo in v razpravo. V občinskem svetu seveda nismo strokovnjaki za vsa mogoča področja, moram pa se pohvaliti, da imamo približno 80 odstotkov svetnikov vključenih tudi v delo občine. Med svetniki smo poiskali vsemogoče strokovnjake, kajti če komisije in odbori ne bi delali tako dobro, kot delajo, potem delo občine Gorišnica zagotovo ne bi bilo tako uspešno opravljeno." ^REZULTATE NAŠEGA DELA BODO OCENILI OBČANI" Kako pomembno je delo občinskega sveta, ki je v občini Gorišnica že opravljeno? Stanislav Vojsk: „Rezultate našega dela najlažje ocenijo občani sami, mislim pa, da smo naredili velik korak na področju komunalne infrastrukture, oskrbe s pitno vodo, na področju šolstva in pri odpiranju novih investicij, tudi pri gospodarskem napredku, v kmetijstvu in turizmu. Tukaj imajo odbori še posebej pomembno vlogo, vlaganje v gospodarstvo pa je za občino velikega pomena, saj prinaša dobiček in nova delovna mesta." Zupan Slavko Visenjak je v našem pogovoru dejal, da dobro sodelujeta. Kaj bi vi dejali, kakšno je vajino sodelovanje pri vodenju občine? Stanislav Vojsk: „Zelo sem zadovoljen s sodelovanjem župana, rezultat tega najinega skupnega dela pa so tudi dosežki po vsej občini in mislim, da sva skupaj za občino naredila mnogo koristnega." Občina Gorišnica je praznovala že dva občinska praznika. Kaj ste na zadnjem prazniku kot slavnostni govornik najbolj poudarili? Stanislav Vojsk: „Povedal sem naslednje. Okolje, v katerem živimo, želimo ohraniti, polepšati vasi. Za to niso potrebna velika finančna sredstva, potrebna je le močna volja in vztrajnost. Če se bomo vsi potrudili, žrtvovali nekaj časa in tako pomagali vaškim odborom, če pa bo svoje dodalo še društvo v vasi, potem bomo naredili naše vasi lepše in prijaznejše. Ljudje bodo postali bolj ponosni na svoj kraj in občino, občutek pripadnosti pa bo v nas večji in tudi v mladini, ki si jemlje vzgled po nas. To pa tudi nekaj velja, saj niso važne samo tiste stvari, ki se dajo izmeriti z metrom in finančno ovrednotiti.“ In nenazadnje, gospod Vojsk, po čem si boste svoje predsednikovanje občinskemu svetu najbolj zapomnili? Stanislav Vojsk: „V veliko zadovoljstvo mi je, daje občinski svet po letih zelo mlad, saj so svetniki stari v povprečju pod 40 let in zelo dobro se razumemo, kadarkoli smo skupaj; pa naj bo to na sejah ali po sejah, ko si vzamemo čas in gremo skupaj tudi na kakšno praznovanje. Po uradnem delu smo si vsi enaki, vsi smo svetniki občine Gorišnica. V mislim nimam nobenega posebnega trenutka, ki si ga bom še posebej zapomnil kot predsednik sveta, vsak nov trenutek je bil zame doživetje in hkrati sem pri tem čutil veliko odgovornost.“ V občini Gorišnica med člani občinskega sveta nimate nobene ženske... Stanislav Vojsk: „Za uteho imamo na sejah sveta občinsko sekretarko, bilo pa bi prav, če bi bila med nami tudi kakšna svetnica. Mogoče bi imela večji vpliv na kakšne odločitve, ženske lahko namreč nekatere stvari drugače razumejo, zato bi bilo že prav, da bi imeli žensko predstavnico v občinskem svetu.“ Kakšno delo vas še čaka do konca mandata, torej do jesenskih lokalnih volitev? Stanislav Vojsk: „Pred nami so stvari, ki od občine zahtevajo vedno več vlaganja in dela. Tukaj imam v mislih odloke, ki jih je potrebno kvalitetno opraviti, zelo enostavno je odlok sprejeti, težje gaje izvajati in vedeti, kakšen učinek bo odlok imel. Naša občinska uprava je skromna, veliko časa potrebujemo za pripravo odloka, da bi ga lahko ljudje potem sprejeli. Seveda pa nas v občini Gorišnica do jeseni čaka še veliko dela, odprtih imamo kar nekaj investicij, nekajkrat bo še zasedal občinski svet, v juliju bomo imeli že tretji praznik občine, skratka - čakajo nas še delovni meseci.« Hvala za pogovor! TM OS Cirkulane-Zavrč Vzemi si čas za delo, saj to predstavlja ceno uspeha Vzemi si čas za razmišljanje, saj to predstavlja izvor moči. Vzemi si čas za igro, saj to predstavlja skrivnost mladosti. Ta irski pregovor je v tem letošnjem šolskem letu 1997/98 glavni moto učiteljev in učencev OS Cirkulane in podružnice Zavrč. V obeh šolah je danes 329 učencev, 208 v Cirkulanah in 121 v Zavrču. Imamo 20 oddelkov od 1. do 8. razreda, 2 oddelka male šole, 1 oddelek podaljšanega bivanja. Pod šolsko streho pa deluje in izvaja svoj predšolski program tudi vrtec. Na šoli poučuje 36 učiteljev. Predmetni učitelji poučujejo na obeh šolah - nekaj dni v Zavrču in nekaj dni v Cirkulanah. Tudi ravnatelj, socialna delavka in knjižničarka opravljajo svoje delo na obeh šolah. Ravnatelju bo pri vodenju šole Zavrč s 1. aprilom 1998 pomagal pomočnik ravnatelja. Za tajniško-računovod-ske posle, vzdrževanje šole in prehrano skrbi 11 delavcev. V šoli se vsi trudimo, da zadovoljujemo potrebe, zahteve, pobude, želje, interese staršev in svojih učencev. Prav gotovo so merilo uspešne šole učenci. Učenci radi prihajajo v šolo in se udeležujejo raznih tekmovanj. Na njihove rezultate smo zelo ponosni. Na športnem področju so učenci zelo aktivni, imamo že državnega prvaka v judu in borilnih veščinah. Tudi tekmovanja iz matematike, slovenskega jezika, fizike, nemščine, angleščine so za učence velik izziv. Rezultati teh tekmovanj so vsako leto odlični. V znanju iz Vesele šole je letos tekmovalo 45 učencev, kar precej se jih bo udeležilo regijskega tekmovanja, člani knjižničarskega krožka so se na Ptuju v mladinski knjižnici spoprijeli z ekipami iz drugih šol na občinskem kvizu. Kaj pa zdravje? Otroški in mladinski pevski zbor s svojim petjem dokazujeta, da imamo v Halozah dobre pevce. Vsako leto se udeležijo revije pevskih zborov. Folklorna skupina deluje trenutno samo v Zavrču, udeležili so se že folklorne revije v Dornavi. Z naslednjim mesecem bo folklorna skupina tudi v Cirkulanah dobila novo mentorico. Uspešno deluje dramski krožek nižje stopnje, ki nas s svojimi igricami razveseljuje na šolskih prireditvah. Tudi nastopi učencev v haloškem narečju so popestrili marsikatero prireditev. Učenci so aktivni tudi na različnih drugih področjih: računalništvo, šah, tamburaška sekcija, bralna značka, zgodovinski krožek, pravljični krožek, likovni in turistični krožek, nogomet, šolska hranilnica... Delavci šole se zavedamo, daje aktivno sodelovanje staršev pogoj skupnega prizadevanja za boljši učni uspeh in za boljše počutje učencev. Organiziramo roditeljske sestanke, govorilne ure, različna predavanja in lahko povemo, da je staršev, ki so pripravljeni sodelovati s šolo, iz leta v leto več. Učenci prvega in drugega razreda so opisno ocenjeni, s tem si zagotavljamo dober prehod na 9-letno OS. V šolskem letu 1997/98 izvajamo pouk drugega tujega jezika-angleščine ali nemščine po izbiri učencev od 4. razreda naprej. Za učence organiziramo kulturne, naravoslovne, športne dneve, dneve družbeno koristnega dela, dan šole ... Letos načrtujemo skupaj s svojo občino DAN SOLE, ki bo 15. maja. Tega dne bomo postavili temeljni kamen za prizidek k naši šoli. Delo v Zavrču poteka v lepi, novozgrajeni šoli (otvoritev je bila septembra 797), pogoji za delo so veliko lažji in boljši. V Cirkulanah kljub neprimernim prostorom delo zadovoljivo poteka, vendar za boljše pogoje dela prizidek nujno potrebujemo. Naši cilji so zastavljeni - kolikor ne bomo vsega dosegli letos, bomo pa drugo leto... nikdar ne bo prepozno. Ravnatelj: Franc Kekec OSNOVNA SOLA GORIŠNICA Osnovno šolo Gorišnica obiskuje v šolskem letu 1997/98 427 učencev. Šola ima 2 oddelka male šole, 11 oddelkov na razredni in 9 oddelkov na predmetni stopnji. V skladu šole pa deluje tudi vrtec. Učnovzgojni program v vrtcu, mali šoli, na razredni in predmetni stopnji izvaja strokovno usposobljen kader. Šolo upravljata ravnatelj in svet zavoda. Svet zavoda sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja (občina Gorišnica), pet predstavnikov šole in trije predstavniki sveta staršev. Šola ima samostojno šolsko svetovalno službo, knjižnico, računovodstvo in tajništvo. Zadostno število ljudi skrbi za vzdrževanje šole in vrtca ter prehrano vseh otrok. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno in zobozdravstveno varstvo. Na prvem mestu je vsekakor vzgojno-izobraževalni program, ki se odvija v okviru predmetnika in potrjenih učnih načrtov. Ob rednem pouku pa potekata tudi dopolnilni in dodatni pouk, predvsem pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku. Za učenje tujih jezikov, redno in fakultativno, je poskrbljeno dovolj zgodaj. Vsi učenci pa se imajo močnost vključiti v celo vrsto interesnih dejavnosti, s katerimi so bili seznanjeni v začetku šolskega leta. Na področju športa se lahko ponašajo s številnimi priznanji v okviru šole, občine, regije in države. Najuspešnejši so bili na področju juda, rokometa, košarke in atletike. Šah ima na gorišniški šoli tradicijo že več desetletij. Šahistke so se uvrstile na drugo mesto v državi. Ritmičarke so sodelovale na medobčinskem srečanju lutkovnih, gledaliških in plesnih skupin. Otroški pevski zbor je zapel na medobčinski reviji, mladinski pa se na nastop intenzivno pripravlja. Nemški krožek seje vključil v svetovni natečaj, ki ga je razpisal Goethe Institut z naslovom „Wasserwelten“. Člani dramsko recitacijskih, instrumentalnih in drugih krožkov so sodelovali na vseh prereditvah v šoli in izven nje. Nikakor ne moremo mimo tekmovanj iz znanja. Izvedena so bila še tekmovanja iz slovenčine, nemščine, angleščine, fizike, matematike in vesele šole. Osvojenih je bilo 36 bronastih priznanj. Izpeljano je bilo še področno in vseslovensko tekmovanje iz slovenščine. Ostala področna in državna tekmovanja pa bodo organizirana aprila, nekatera pa še maja. Pričakujemo precejšnje število srebrnih in, če nam bo sreča mila, tudi kakšno zlato priznanje. Starši so bili v začetku šolskega leta seznanjeni z urnikom skupnih govorilnih ur. Razredniki pa skrbijo tudi za individualne govorilne ure in roditeljske sestanke. Roditeljski sestanki so povezani s predavanji. Večina staršev redno spremlja napredek svojega otroka v šoli. Ob rednem pouku se izvajajo še kulturni, naravoslovni in športni dnevi ter družbeno koristno delo. Poskrbljeno je za plavalne tečaje, za letno šolo v naravi, zimska ni bila izvedena. Sodelujemo s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti Slovenije. V letošnjem letu so bili v tedenski program vključeni šestošolci, za osmošolce pa sta bila strokovno pripravljena kulturni in naravoslovni dan. Za učence 8. razredov je bila če organizirana 2-dnevna ekskurzija v mesecu septembru, vsi ostali pa se ekskurzij po naši ožji in širši domovini še veselijo. Opisno ocenjevanje seje v nižjih razredih razredne stopnje tako prijelo, da nihče več ne razmiašlja o številčnem. Vsak dan pa imamo priložnost opazovati, kako napreduje gradnja večnamenske dvorane ob naši šoli. Veselimo se že, saj nam obljubljajo, da bomo v novem šolskem letu že telovadili v njej. Sele tedaj bomo imeli vsi učenci naše šole in vrtca enake možnosti za zdrav razvoj. Kaj pa šolski prostori? Pouk še vedno poteka v dveh izmenah. Vsi učni predmeti nimajo ustreznih učilnic za svoje delo. Pogrešamo knjižnico s čitalnico, prostorno računalniško učilnico z zadostnim številom računalnikov... Tudi mi smo optimisti, zato pravimo, da bo jutri nov dan in da vsega naenkrat ne moremo dobiti. Pričakujemo pa, da bo do takrat, ko bo 9-letno šolanje tudi uzakonjeno, gorišniška osnovna šola ustrezala zahtevnim normativom. Lahko nam verjamete, da denar, naložen v šolstvo, ne bo zgrešena investicija. To bomo potrdili z dobrimi rezultati na področju znanja, umetnosti, spretnosti, znanosti, športa, šaha in še marsičesa drugega. Učenci in delavci OS Gorišnica Ravnatelj: Branko Sirec ŠPORTNIK LETA 1997 15. marca je imela Športne zveze občine Gorišnica svojo prvo letno skupščino. Skupščina športne zveze, kjer se zberejo vsi, ki se ukvarjajo s športom in v njem delujejo, seje Upravnemu odboru Športne zveze zdel primeren trenutek za pregled uspehov naših športnikov v preteklem letu in proglasitev tistih, ki so s svojimi rezultati stopili iz povprečja in ponesli ime naše občine po Sloveniji pa tudi izven naših meja. Zavedati se moramo, da ni lahko imenovati posameznikov in kolektivov in jih razvrstiti pred ostale, saj se vsi trudijo z vsemi svojimi sposobnostmi in maksimalno zagnanostjo. Brez velikih žrtev in truda namreč v današnjem času ni uspehov, kaj šele velikih dosežkov, ki sojih naši športniki dosegli v preteklem letu. Kljub temu smo v upravnem odboru Športne zveze občine Gorišnica na nek način pretehtali rezultate, njihov pomen pa tudi odmevnost v našem prostoru in se odločili, da proglasimo najboljše učence in učenke ter ekipe šolskih športnih društev, najuspešnejše v individualnih športnih panogah, najzaslužnejše pri uspehih športnih kolektivov in najuspešnejše ekipe Športne zveze občine Gorišnica v letu 1997. V šolskih športnih društvih so v preteklem letu s svojimi rezultati izstopali naslednji učenci in učenke: TAMARA FORŠTNARIČ iz ŠŠD Cirkulane. Tamara je v preteklem letu dosegla izvrstne rezultate v judu. FRANJA MUHIČ iz ŠŠD Gorišnica. Franja se je izkazala v atletiki, saj je v metu žogice postala medobčinska in področna prvakinja, na finalu državnega prvenstva osnovnih šol v Ljubljani pa osvojila odlično drugo mesto UROŠ KOLEDNIK iz ŠŠD Cirkulane za izvrstne rezultate v judu. IVO MILOŠIČ iz ŠŠD Gorišnica za doseženo tretje mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol v judu. STAREJŠE DEKLICE iz ŠŠD Cirkulane, ki so osvojile tretje mesto na velikem atletskem šolskem pokalu Slovenije. STAREJŠE DEKLICE iz ŠŠD Gorišnica, ki so v finalu državnega prvenstva starejši deklic v šahu dosegle odlično tretje mesto v zelo močni konkurenci 15 ekip. Najuspešnejši v individualnih športnih panogah so bili. Tretje mesto: MIRAN PLOŠINJAK, zmagovalec turnirja Pohorski bataljon v Slovenski Bistrici, tretji v tekmovanju za Baugartnerjev pas v Mariboru, prvi na Iršičevem memorialu, drugi na turnirju Nagaoka in peti na državnem članskem prvenstvu. Drugo mesto: JOŽE MARIN, drugi na svetovnem pokalu v Sofiji, tretji v absolutni kategoriji in peti v kategoriji nad 95 kg na pokalu Azije v Seulu, deveti na svetovnem pokalu v Leondingu, tretji na turnirju Pohorski bataljon, državni prvak med člani in udeleženec pokala Sardinije in Sredozemskih iger. Po točkah Judo zveze Slovenije je bil Jože najuspešnejši judoist Slovenije za preteklo sezono. Prvo mesto: DAMJAN PETEK Damjan je zaradi poškodb tekmoval le štiri mesece, pa kljub temu osvojil naslov državnega prvaka, tretje mesto na pokalu Sardinije, srebrno medaljo na Sredozemskih igrah in drugo mesto na mednarodnem prvenstvu posebnih policijskih enot. V kolektivnih športnih panogah je težko reči, čigav prispevek je bil večji od ostalih. Kljub temu pa vemo, da so v ekipah posamezniki, ki s svojim zgledom, uspešnostjo in zagnanostjo prispevajo velik delež k uspehom svojih ekip. Med vsemi bi želeli omeniti dva, to sta: IGOR IVANČIČ, kapetan in najboljši strelec rokometnega kluba Pyramidia, daje s svojo zagnanostjo in trudom vzpodbudo soigralcem in vzgled vsem mlajšim selekcijam in ALEN HORVAT, kije kot najboljši strelec mladincev NK Gorišnica veliko prispeval k njihovemu uspehu. Najboljše ekipe v preteklem letu pa so: Tretje mesto MLADINCI NK GORIŠNICA, ki so se z odličnimi igrami prebili na prag druge državne mladinske lige. Drugo mesto ROKOMETNI KLUB PYRA-MIDIA. RK Pyramidia je klub, ki se je v konkurenci ekip z bogato rokometno tradicijo prebil iz anonimnosti do spoštovanja vredne ekipe, ki predstavlja trd oreh vsem nasprotnikom in se uvršča v vrh Prvo mesto: JUDO KLUB GORIŠNICA. JK Gorišnica je v članski konkurenci osvojil peto mesto v prvi državni judo ligi ter kot ekipa osvojil štiri pokale, 18 medalj na državnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah ter 64 medalj na raznih mednarodnih turnirjih v domovini in tujini. Uspehi naših športnikov pa se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Judoisti so se z državnega prvenstva kadetov v judu vrnili z naslovom državne prvakinje, ki ga je osvojila Tadeja Štagar, ter z enim drugim in dvema tretjima mestoma. Sahistke iz OŠ Gorišnica so se izkazale na regijskem in državnem prvenstvu starejših deklic v šahu. Rokometaši RK Pyramidia so z zmagami nad Radgono, Poletom in Vuzenico utrdili visoko tretje mesto na prvenstveni lestvici, mlajši druge državne lige. pl U U L. i8+ dečki so četrtfinalisti državnega prvenstva rokometašev. Starejši dečki SSD Gorišnica pa so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva v rokometu. Omeniti je potrebno tudi uvrstitev Kluba malega nogometa iz Dolan v končnico lige malega nogometa in še bi lahko naštevali, saj so se tekmovanja v letu 1998 šele prav začela. Rezultati, ki jih naši športniki dosegajo, so dokaz pravilnega pristopa k športni dejavnosti v naši občini in hkrati velik prispevek k njeni promociji, hkrati pa se moramo zavedati, da rezultati niso vse, za kar se trudimo v Športni zvezi občine Gorišnica. K športni dejavnosti želimo privabiti čim širši krog ljudi, saj mora športno življenje, gibanje in rekreacija postati sestavni del človekovega vsakdana. Davorin Zorli DRUGI OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE GORIŠNICA Gasilci delajo z veliko mero odgovornosti Do ljudi in premoženja delujejo gasilci preventivno in z vso odgovornostjo, predvsem pa si prizadevajo, da do požara ali kake druge nesreče ne bi prišlo. Tako je bilo slišati v nagovoru predsednika gasilske zveze Gorišnica, Alojza Vesenjaka, na občnem zboru gasilcev in gasilk sredi meseca marca. Drugič zapored so se člani devetih prostovoljnih gasilskih društev zbrali na občnem zboru, v zvezo pa je vključenih že preko 1100 gasilcev. Letos je delovni zbor v prenovljenem vaško - gasilskem domu v Čajevcih, tam pa je bil poleg predstavnikov sosednjih gasilskih zvez tudi sam predsednik GZ Slovenije Ernest Eory. Gasilci so pregledali opravljeno delo v lanskem letu, smelo pa začrtali tudi nove naloge za letos in še posebej pohvalili dobro sodelovanje z vodstvom občine, ki ima posluh za gasilstvo. V zvezi so bili v lanskem letu aktivni tako na operativnem kot tudi na preventivnem področju, udeležili so se številnih gasilskih tekmovanj, skrbeli za izobraževanje članov, skrbno so porabili proračunska sredstva in prvič lani praznovali dan gasilcev občine na svečanosti v Zagojičih. Tako kot je to že v navadi na občnih zborih, so tudi predstavniki PGD v zvezi pregledali opravljeno delo minulega leta, ko so gasilci 14-krat morali pohiteti na kraje požarov, redno so vadili po društvih in skozi celo leto so desetine na gasilskih tekmovanjih dosegale rezultate, ki so blizu najboljšim v državi. Vendarle gasilci poleg rednega dela niso pozabljali tudi na dodatno izobraževanje po društvih, nabavljali so gasilsko opremo, skrbeli za povezovanje s sosednjimi gasilskimi zvezami in bili dokaj uspešni tudi pri organizaciji lani začetih tekmovanj v gasilski ligi z GZ mestne občine Ptuj. Z leve: Vlado Kelenc, Ernest Edry in Alojz Vesenjak Predsednik zveze Vesenjak je tudi povedal, da se je vodstvo zveze na začetku lanskega leta aktivno vključilo v pripravo proračuna s komisijo za požarno varnost in pomoč ter Civilno zaščito. V zvezi imajo tako že 50 nižjih gasilskih častnikov in skoraj toliko častnikov in višjih gasilskih častnikov, tako da je stopnja izobrazbe povezana tudi z odgovornostjo gasilcev, kajti v zvezi se še kako zavedajo, da jim izpopolnjena tehnika brez usposobljenih ljudi nič ne koristi. Poleg praznovanja 60-letnice PGD Zagojiči in praznovanja prvega dneva gasilcev v občini so člani ob Florjanovem obudili tradicijo gasilskih prednikov in se na sam praznik v svečanih uniformah podali v farno cerkev. BOGATO POROČILO O PREVENTIVI IN OPERATIVIV GZ Tudi poveljstvo GZ se je lani nekajkrat sestalo, na sejah pa so poveljniki društev poleg požarne ogroženosti govorili tudi o prioritetnem planu pri nabavi gasilske opreme, na splošno o izobraževanju, pa tudi o spremembah v gasilskem zakonu ter pravilih gasilske službe in GZ Slovenije. Z opravljenim delom enoletnega delovanja zvez je bil zadovoljen tudi poveljnik zveze Vlado Kelenc, kije dejal, daje lani sedem poveljnikov PGD in oba njegova namestnika zraven opravilo tečaj za poveljnike na Igu, organizirali pa so tudi posvet za vodnike, tako da jih imajo v zvezi že 34, pet pa jih je že lani opravilo tečaj. Na Ptuju se že na začetku tega leta izobražuje 7 gasilcev za čin nižjega gasilskega častnika, v okviru zveze pa so organizirali še tečaj za izprašanega gasilca (udeležilo se gaje 90 tečajnikov). Sicer pa sta bila poveljnik in podpoveljnik zveze prisotna tudi na enem od redkejših tečajev za reševanje in gašenje s helikopterji in lahkimi letali na Igu. NAJVEČ AKTIVNOSTI V MESECU POŽARNE VARNOSTI V GZ Gorišnica so bili še posebej aktivni v mesecu požarne varnosti, sa| so organizirali predavanje in prikaz gašenja v OS Cirkulane in dvakrat v OŠ Gorišnica, organizirali so skupno gasilsko vajo v Moškanjcih, ki se je udeležilo 114 gasilcev, s tihim alarmiranjem so obiskali in preverili operativno sposobnost v vseh devetih društvih. Na dan gasilca so imeli skupno vajo na medobčinski ravni v Zagojičih, pripravili so še občinsko tekmovanje v Cirkulanah, udeležili so se regijskega tekmovanja v Kidričevem, kjer pa so se kar tri ženske desetine uvrstile na letošnje državno tekmovanje. Kelenc je dodal, daje lani sedem društev s 13 ekipami tekmovalo v hitrostni hidrantni vaji (gasilski ligi), ki sta jo skupaj ustanovili GZ mestne občine Ptuj in GZ Gorišnica, tudi tukaj pa uspehi ekip niso izostali. Mnogo povedanega v „bogatem“ poročili poveljnika GZ naj bi v lanskem letu tudi dvignilo nivo operativne sposobnosti in organiziranosti gasilstva v občini, k temu so v prvi vrsti pripomogli gasilci, vodstvo zveze, pa tudi župan Slavko Visenjak, ki je v občini na nek način najbolj odgovoren za požarno varnost. Vendar je bila lani GZ Gorišnica tudi dobro sodelovala z regijskim poveljstvom, s poveljstvi zvez v regiji in s CZ Gorišnice. Vlado Kelenc je ob koncu poudaril: „Tehnika in oprema naših društev kot celota je do neke mere zadovoljiva,, vendar nam še precej manjka. Plana nabave lani nismo mogli izpolniti, še težje ga bomo letos, ko imamo na razpolago še manj sredstev. Upam pa si trditi, da bomo gasilci, ki vemo, zakaj smo in kaj predstavljamo, sposobni zagotavljati požarno varnost ter naloge iz zaščite in reševanja v naši občini; vse to pa pod pogojem, da bo vsak izmed nas izvrševal naloge, ki so mu zadane in bo potem zanje tudi odgovarjal.“ Na občnem zboru so začrtali tudi nove naloge s področja gasilstva in nalog zaščite in reševanja GZ Gorišnica. V prvi vrsti bodo letos nabavili opremo za društva, organizirali drugo srečanje ob dnevu gasilcev, veliko časa pa bodo posvetili tudi izobraževanju. Na operativnem področju bodo skrbeli za razvoj enot, nadzirali uporabnost tehnike in usposobljenost enot, prav tako izobraževanje, sodelovali pri vzpostavitvi enotnega sistema zvez, obveščanja in alarmiranja, prevzeli bodo izvedbo občinskih gasilskih tekmovanj, sodelovali drugič zapored v gasilski ligi (uvodno tekmovanje bo 30. aprila), pomagali desetinam, ki se bodo udeležile državnega tekmovanja, največ aktivnosti pa bodo ponovno izpeljali v mesecu požarne varnosti. TM Vaško petje v Cirkulanah Vaško petje v Cirkulanah obstaja že dolgo. V mesecu decembru 1997. leta se mi je rodila misel, da bi se zbrali možje in poskušalo obuditi staro navado, kot ji danes pravimo „KOLEDOVANJE“. Zbrali smo se, se pogovorili, izbrali pesmi in pričeli z vajami. Zdi se mi pomembno, da na kratko opišem, kako je to bilo pred leti. Osebno sem s skupino štirih do petih fantov hodil prepevat za novo leto in tri kralje desetkrat. To navado smo prevzeli od starejših. Pri nas pa seje začelo 31. decembra, to je na Silvestra in nič več. Sli smo od hiše do hiše, zapeli pesmi, ki govorijo o starem in novem letu, zaželeli zdravja in dobro letino, da obrodijo vinske gorice ter žitna polja. Gospodar nas je povabil v hišo, nam postregel po svojih močeh ter nas obdaroval s klojci, jabolki in jajci. Tu pa tam, je padel tudi kakšen tolar. Ko smo bili še otroci, smo kar hitro šli od hiše do hiše. Že malo starejši, pa smo si izbrali le nekaj hiš, predvsem tiste, kjer so bila doma dekleta. V svoji skupini smo imeli tudi harmonikarja, da smo lahko zaplesali. Mladi takrat nismo bili v službah. Nismo imeli druge zabave kot koruzovanje, obrezovanje, praznovanje godu, ciifanje perja ... Za tri kralje je šla ista pevska skupina k istim hišam. Imeli smo zvezdi, ki je imela na eni strani tri kralje in eno zvezdo repatico, na drugi strani pa znakz I-H-C. Okrog nje pa razne figure. Nekatere zvezde so imele vstavljene tudi jaslice. Zvezda je bila okrogla in oglata, spodaj ročaj, na katerem je bila pritrjena sveča, kar je še posebej prišlo do izraza v temi, ko je bila le-ta prižgana. Zvezda repatica je simbol zgodovinskega dogodka, ki je vodila svete tri kralje v Betlehem. S sabo so nosili kadilo in miro, s katero so obdarovali novorojenega Jezusa, ter olje za maziljenje. Eden od pevcev je napisal na vhodna vrata 10+G+M+B+98. Preverjeno staro ljudsko izročilo pravi, da skupina mož „KOLEDNIKOV“ zapoje pesmi o starem in novem letu in v hišo prinaša želje za dobro letino. Tudi mi, ljudski pevci v Cirkulanah, smo se zbrali na Devekovi domačiji, s snemalcem kabelske televizije Koledovanje PLAČILA ZA VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN UPORABO MRLIŠKE VEŽICE Občinski svet občine Gorišnica je na svoji 38. redni seji dne 12. marca 1998 na predlog komisije za pokopališče sprejel. SKLEP ŠT. 18-98, s katerim potrdi naslednje višine plačil glede pokopališča v Gorišnici in Cirkulanah: 1. Govornik na pokopališču 3.500,00 SIT po pogrebu - plača občina. 2. Zastavonoša 1.500,00 SIT po pogrebu - plača občina. 3. Grobna parcela - najemnina ostane enaka, ko je bila, in se plačuje v skladu z odlokom o pokopališkem redu. Pogodbe se sklepajo v skladu z odlokom za petletno obdobje, od leta 1995 do 2000, potem se vse pogodbe obnovijo. Višina najemnine groba: Gorišnica 3.000,00 SIT enojni grob in otroški, 4.000,00 SIT družinski grob, 5.000,00 SIT širši grob; Cirkulane 4.000,00 SIT za vse zvrsti grobov. 4. Vzdrževanje pokopališča za leto 1998 znaša 3.000,00 SIT po gospodinjstvu, najemniki grobnih parcel se s pogodbo o najemu groba zavežejo, da bodo plačevali vzdrževanje pokopališča in je pri teh možna izterjava. Ostala gospodinjstva v občini, ki grobov nimajo, plačujejo prostovoljno in ni zakonske podlage za izterjavo. V najkrajšem možnem času je potrebno skleniti vse pogodbe o najemu grobov v Cirkulanah in Gorišnici. 5. Cena uporabe mrliške vežice v Cirkulanah in Gorišnici znaša od 1. februarja 1998 10.000,00 SIT. Za uporabo vežice v Gorišnici se cena 10.000,00 SIT začne uporabljati takrat, ko bo nova vežica, sedaj je cena 5.000,00 SIT. VSI PREDLOGI OD TOČKE IDO 5 VELJAJO OD LETA 1998 DO SPREMEMBE. Predsednik občinskega sveta Stanislav Vojsk PRVI PRAVI KATALOG PONUDBE HALOZ Projektni svet turistične ponudbe ob VTC11 HALOZE, občin: Majšperk, Videm, Gorišnica in Zavrč, je pristopil k izdelavi kataloga ponudbe Haloz. VABIMO VSE ZAINTERESIRANE: kmetovalce, podjetnike, obrtnike, zavode in ustave, društva, sponzorje, druge, ki se želijo predstaviti v katalogu, da vložijo prijavo na L RA “HALO” d.o.o., Pristava Zla, 2282 Cirkulane, ki je pogodbeni izvajalec projektne naloge. Stroški objave v katalogu znašajo: vpis naziva in naslova predstavitev 3x5 cm predstavitev (A5) predstavitev (A4 več strani v katalogu 10.000 SIT 15.000 25.000 50.000 (dogovor) Prijave sprejemamo do 30.5.1998. Katalog bo izdan do 30.9.1998, v cca 30.000 izvodih. Dodatne informacije in prijave sprejemamo na tel/fax “HALO” 062 761 285. VABLJENI! PSVTC11 HALOZE Gorišnica. Za prijeten dogodek in pripravo je poskrbela družina Lesjak, za kar sem jim iskreno hvaležen. Ker pesem ne pozna meja, je tokrat voditelj oddaje Glasbeni popotnik, g. Smiljan GRAIF na radiju Ptuj posnel nekaj naših pesmi in pesmi ljudskih pevk. Obe skupini sta nastopili na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Majšperku letos januarja. V skupini delamo aktivno z upanjem, da ne bomo prenehali. Radi se udeležimo različnih prireditev povsod, kamor nas povabijo. Vodja ljudskih pevcev Jože PETROVIČ MNOŽIČNO OBISKAN TUDI 5. FAŠENK V CIRKULANAH Pravo pustno vzdušje je vladalo na sončno pustno soboto v osrčju Cirkulan, ko so se v kraju zbrale maškare, etnografske skupine, značilni pustni liki iz Haloz, koranti in pustne šeme od blizu in daleč. Na peto fašensko prireditev je vabilo Turistično društvo Cirkulane, obiskovalcem (letos jih je bilo blizu 3 tisoč) pa so želeli pokazati in pričarati veselo vzdušje pustnega časa v teh krajih. Osrednja prireditev je zaživela s popoldansko pustno povorko po Cirkulanah, kije trajala kar dobro uro in pol, v njej se je predstavilo 42 skupin in blizu 600 nastopajočih, najizvirnejše in najlepše maškare pa tudi letos niso ostale brez priložnostnih nagrad. Pa je bilo na fašenku v Cirkulanah tudi kaj videti, kajti ljudska Prizadevna fašenska organizatorja med delom! izvirnost v času pusta še zmeraj ne pozna meja, čeprav je veliko premalo dodanih etnografskih posebnosti haloških krajev in okolice. V povorki seje predstavilo mnogo otroških skupin: od snežakov in snežink (te je strokovna komisija izbrala za najlepše), beračev iz vinograda, oblakov, zvezdnikov iz nadaljevanke Bolnišnica upanja, pa Pik Nogavičk, veselih muzikantov in klovnov. Med odraslimi skupinami so bili znani orači iz Okiča, ruše, piceki, koranti iz vseh okoliških krajev, posebnost povorke so bile tudi skupine: Kremenčkovi iz Bukovcev, vinogradniki KTD Soviče - Dravci, gusarji, domiselnosti pa ni manjkalo še mnogim drugim, ki so si za svoj pustni moto izbrali kar aktualne teme tega časa. Fašenk v Los Marjanos Panasonikus v akciji! F CVETLIČARNA LILIJA IZ GORIŠNICE ŽELI VSEM SVOJIM STRANKAM, DA VAM VELIKONOČNO JUTRO PRINESE BLAGOSLOV TER CVETOČE VESELJE V VAŠ DOM! GORISNISKE GOSPODINJE SO PEKLE GIBANICE V marcu so se še zadnjič v zimski sezoni izobraževanj srečale gospodinje z gorišniškega konca, ko so v gasilskem domu v Moškanjcih pekle slastne gibanice -loparnice. V kuhinji so se lotile priprave in peke haloške gibanice, pa prekmurske in prleške ter še katere, ki so jo tistega dne imele priloženo med kuharskimi recepti. Tečaj peke gibanic je vodila Marija Horvat, učiteljica kuharstva na Srednji živilski šoli v Mariboru. Cirkulanah je bil torej živ, gledalci so imel kaj videti, otroci so se lahko veselo zabavali na otroški maškaradi, organizatorji - poleg TD so na prireditvi pomagali še gasilci, kulturniki, športniki in turistični podmladek tamkajšnje OŠ, pa so prireditev izpeljali brez zapletov in za prihodnji pust že napovedali novo prireditev. Predsednik TD Cirkulane, Anton Bratušek, pa je dodal, da bodo do takrat poskušali poiskati tudi kakšno etnografsko posebnost tega konca Haloz, čeprav imajo že sedaj za pustni lik babo, ki nese deda in haloškega koranta, ki ima kožuh narejen iz zajčje kože. TM Fašenk v Cirkulanah je bil množično obiskan. Skozi celo zimo so imele bogat program izobraževanja, saj so pekle tudi potice, izdelovale okraske za torte, poslušale so predavanje o urejenem okolju in sajenju rož. Vsa »ženska« srečanja pa so bila izredno dobro obiskana. Drugič zapored so se gospodinje iz gorišniškega in cirkulanskega konca občine tudi združile na skupnem srečanju. Letošnje je bilo v gasilskem domu v Čajevcih in tam so udeleženke srečanja pekle potice in poslušale še predavanje pod naslovom Pomen žene v družini. Sicer Gospodinje s svojimi dobrotami pa letos prizadevne gorišniške gospodinje ponovno pripravljajo razstavo kmečkih dobrot, in ta bo najverjetneje na ogled že na Dominkovi domačiji, vmes se bodo odpravile še na strokovno ekskurzijo in na ogled turistične kmetije, rade pa bi obiskale tudi Izidorja Goloba, znanega Mariborčana, ki se odlično spozna na najrazličnejše rastline in po aktivih žensk vodi tudi strokovna predavanja na tematiko urejenega okolja. TM VELIKO VESEUA OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH VAM ŽELI JUDO KLUB GORIŠNICA -U 'til ' i"TW*- sjffla % 4 m Wm 1] ■ ssipli^ Mf /U- v wMmA * ■/, m SESTAVIL: ANTON KOVAČEC DEŽELA VZHAJAJO- ČEGA. SONCA OŽIVLJALEC LUTK POVRŠNEŽ, ŠUŠMAR REKA SKOZI DRESDEN ANTIČNO IME ZADRA Ž. IME (IMEAVST. SMUČARKE VVACHTER) ORODJE Z NASEKOM ZA OBDELAVO KOVIN PARAZITSKA RASTLINA NA DREVJU; PTIČJI UM TISKARSKO OPRAVILO, TISKANJE M. IME; REŽISER POTOČNIK KONEC OPRAVILA; ZAKLJUČEK UMETNI ROČNI IZDELEK TRAK IZ TKANINE, USNJA ZA NOŠENJE BREMENA NA HRBTU IME IN PR. FRANC.MAT. (ENOTA ZA TLAK) Ž. IME, MARICA AVST. POLIT. (KARL) VRHUNSKI ŠPORTNIK, PRVAK ZAČ. SKLAD. FOERSTERJA POGANJEK, KLICA ZUNANJI ROB BLAGA KOT OKRAS ODSTOTEK, STOTI DEL ŽIVAL ŽENSKEGA SPOLA FOTOGRA- FIJA: TATJANA MOHORKO ORIEN.BARVA ZA LASE REKA V ŠV. IN FR.RHONE DEL LASIŠČA, KJER SO IZPADLI LASJE POST SCRIPTUM MADŽ. POLIT. (LASZLO) REKA SKOZI VIDEM MESEC ZALJUBLJENIH ANGLEŠKI FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR) KRAJŠE DRAMSKO DELO IME MLADE SLOVENSKE TENIŠKE IGR PISNIK IME IGRALCA KONČARJA NAJV. VRH NAMALAJS. POLOTOKU NOVAČENJE K VOJAKOM VAVSTRO-OGRSKI SL. PISATELJ (FRAN, 1834-87;HUDO BREZNO) POKRAJ. V ZAH. SLOV. MED PIVKO IN PODGRADOM KONJ RJAVE BARVE NADNARAVNO BITJE, PRIKAZEN ZAČETNICI PLAVALCA BORUTA PETRIČA POTOMCI ŠPANCEV V JUŽNI AMERIKI FR. KIPAR (JOSEPH) KARL FRIEDRICH ARG. NOGOM MARADONA KRAJ NAD REKO TOČKA IZ KATERE IZHAJA SEVANJE ZAČETEK DNEVA SL. UM.ZGOD. (VOJESLAV) 14. ČRKA GRŠKE ABECEDE SOGLASNIKA IZ ANJE ŠV. SMUKAČ (DANIEL) IME F. REŽ. RUSSELLA ZORANA NJIVA KRAVJI MLADIČ, TELE TRDINOV LIT.JUNAK ... IN ZMAN SLADKOVODNA RIBA KALCIJ NEOBLEČEN ČLOVEK, NUDIST STAROGER- MANSKO PLEME TUJE Ž. IME; AVST. SKAKALKA GUSENBAUER TOLŠČAM PODOBNA ORGANSKA SNOV, LIPOID Malo pomoči ni prepovedano: CHINARD, MAHRER, MOLE, RAJK, RENNER, TAHAN Rešitev celotne križanke pošljite na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, s pripisom „KRiŽANKA“. Med pravilnimi križankami bomo v majski kroniki kabelske televizije izžrebali 3 nagrajence. Nagrajenci prejšnje križanke so: 1. nagrada - 5000 SIT: Majda HORVAT, Zagojiči 14 c • 2. nagrada - 4000 SIT: Viktor ŠPRAJC, Zamušani 70 • 3. nagrada - 3000 SIT: Marko LAPORNIK, Gorišnica 139 a. Nagrade sta prispevali podjetji Žiher d.o.o. iz Moškanjcev in gostišče Botra iz Gorišnice