SREČNO ^KuvJkC^ NA POT!
MAJ 1961
ST. 1
Zbori volivcev, ki so obravnavali družbeni plan in letni proračun, so za nami. Čeprav po udeležbi ne ka~ žejo večje spremembe, je bila njlho-va vsebinska plat vendarle v marsičem bistveno drugačna. Volivci so bili bolje seznanjeni z vprašanji, o katerih so razpravljali. Zato so bila tudi pripombe stvarnejše in tehtnejše. V rokah so že imeli uvodno številko občinskega glasila, ki je vsebovala predlog In tolmačenje plana in letnega občinskega proračuna.
Morda bo kdo negodoval in ugovarjal. Ob toliki kopici časopisja in ostalih sodobnih sredstev seznanjanja z vsem, kar se godi doma in po svetu, ne kaže v Šiški izdajati svojega časopisa. Preveč je že tega. Vendar ni res. Potrebno je obveščati in seznanjati volivce o življenju in delu v naši komuni. Potrebno jih je informirati o številnih možnostih in akcijah, ki jih začenjajo in uresničujejo naše množične družbeno politične organizacije s Socialistično zvezo na čelu; potrebno je spregovoriti o problemih naših stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov, ki so skupni, ki pa jih prav zaradi tega, ker se ne čutimo v potrebni meri teritorialna in komunalna skupnost, na obravnavamo s potrebno odgovornostjo.
Z združitvijo občin Šentvid in Šiška smo izoblikovali doka) obsežno, v gospodarski in družbeno politični dejavnosti pa bolj pisavo in vsestransko komuno. Znotraj nje se povezujejo izrazilo mestni in predmestni predel z industrijskim in kmetijskim. Bežna in površna infor-mativnost naših občanov bi mogla imeti le slabe posledice. Zato je prišlo občinsko vodstvo Socialistične zveze do spoznanja, da more ob hitrem tempu gospodarskega razvoja in sprememb, ob toliki kopici političnih nalog uspešno povezovati naše volivce, proizvajalce in potrošnike le glasilo, ki bo hitro in na primeren način seznanjalo naše občane o vsem tistem, kar je zanje pomembno in tudi koristno.
V koliki meri bodo Občinski razgledi postali takšen informator, kakršnega si želimo, ne bo odvisno samo od ožjih sodelavcev, marveč prav tako, morebiti še bolj od volivcev. S tehtnimi prispevki, z živahnim sodelovanjem, v katerem naj se oblikujejo mnenja, ki bodo v splošno korist notranjemu razvoju komune, bo glasilo postalo potreba slehernega volivca naše občine.
O B C I N .E LJUB L J A N A ■ S I S K A
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
Sprejeta letošnji plan in proračun
Na zadnji seji^ Občinskega jj ljudskega odbora Ljubljana-Si-U ška, ki je bila dne 28. aprila, jj stajiila sprejeta dražbeni plan H in mroračun za jeto 1961. Po jj poročilu predsednika Sveta za H družbeni plan in finance je bili la obširna razprava, v kateri H so ljudski odborniki predvsem H posredovali mnenja in vprašali nja državljanov z zadnjih zbo-
mi *----------------*................-
H rov volivcev.
Na isfi seji jc bil sprejet tudi Od-HH lok o uvedbi pavšalnega plačevanja s jH| tarifo predpisanega plačila za oseine-HH njevanje govedi, sklep o pripojitvi KZ ššš Vodice U KZ Šentvid ter Odlok o do-glj polnitvi začasnega odloka o sistemiza-Hgf clji delovnih mest v upravi ObLO Ljub-jg Ijana-Siška. Po tem odloku se uvede =jg| delovno mesto vinarskega inšpektorja. Ull Na seji so bila potrjena tudi nekatera HH imenovanja in razrešitve: razrešen je |p bil načelnik Oddelka za gradnje, komu-gg nalo in stanovanjske zadeve Stane Se-g| Hc, na njegovo mesto pa je bli imeno-v'an Koman Dennaša. Za vinarskega 5bs Inšpektorja je bil imenovan Frane Šu-gg šteršlč, za veterinarskega inšpektorja siš Pa Karel Babšek.
Mimo odgovorov na predloge in vprašanja volivcev (ki jih bomo objavljali v našem časopisu) so odborniki predlagali pripravo prioritetne liste za potrošnjo proračunskih sredstev in še posebno sredstev za komunalne investicije, Na ta način bi zagotovili večjo smotrnost in kontinuiranost posameznih del. Še posebno so pouda-
rili pomen povečanja materialne osnove stanovanjskih skupnosti s sredstvi za Vzdrževanje cest in ureditev zelenic. Stanovanjske skupnosti, ki dobro poznajo razmere na terenu, bodo tudi najbolj racionalno uporabile ta sredstva, seveda jim bo treba nuditi pomoč in jih usposobiti za to samostojno razpolaganje s sredstvi.
V torek, 30. ma|a, ob 8. uri zjutraj bo v prostorih Doma P artizem Zg. šiška občinska partijska konferenca z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo občinskega komiteja o delu organizacije
2.	0 delu komunistov v sedanjem obdobju (uvod v raz-
pravo)
3.	Razprava
4.	Volitve občinskega komiteja in revizijske komisije
5.	Zaključek konference
Uk kurirja Milana Mravljcta, ki ga Je upodobil akademski slikar Stane KerŽIČ, bo spominjal šo pozne rodove na delel revolucionarne ljubljanske mladine v NOB
Šišenski razledi
ODGOVORI NA VPRAŠANJA VOLIVCEV
LETOS NI MOČ
URESNIČITI VSEGA
V drugi polovici aprila so bili zbori volivcev v vseh volilnih enotah naše občine. Na njih smo razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1961. Čeprav udeležba na vseh zborih še ni bila zadovoljiva, pa lahko na splošno ocenimo, da so bili zadnji zbori živahna in kritična razprava o občinskih, še bolj pa o mnogih lokalnih problemih. Večji del razprave je bil posvečen zahtevam oziroma željam, ki naj bi jih uresničili v letošnjem letu ali pa v bližnji prihodnosti. Vseh teh zahtev v danih možnostih ne bo moč uresničiti niti v eltošnjem letu, morebiti niti v prihodnjih letih. Toda vsak volivec mora dobiti odgovor na zastavljeno vprašanje, zato bomo v našem časopisu odgovarjali na vprašanja na zborih volivcev, da bi tudi tisti državljani, ki slučajno niso bili na zboru, in volivci iz drugih volilnih enot dobili popolnejšo podobo o življenju v občini, o lokalnih problemih in politiki občinskega ljudskega odbara.
Ker se večina vprašanj in zahtev nanaša na razna komunalna vprašanja, v današnji številki nekaj vprašanj in odgovorov iz tega področja
* Pred Štirimi leti je bila urejena Sojerjeva ulica v
»Ureditev hudournika v naselju Dvor je v programu za
širili 4 m In z enostranskim prihodnje leto.-« naklonom. Ves Gramoz, ki ga pozimi navozijo, zdrsi na spodnjo stran. Cestišče je v izredno slabem stanju.
Ce ni moč najti sredstev za asfaltiranje Sojerjeve ulice, naj sc zapre za težki promet.
»Sojerjeva ulica nima ustrezne kanalizacij«. Brez ureditve kanalizatije tega problema ni mofi rešiti. V gradivu za perspektivni družbeni plan ta investicija zaenkrat še ni predvidena.-« Kako je z ureditvijo tovornega prometa bomo sporočili v naslcdiji številki
•	Zakaj ni v družbenem planu predvidena ureditev križišča Medvedova ulica— Ulica Milana Majcna in Gasilska ulica. Zakaj ne bi del sredstev za zelenice uporabili za ureditev tega križišča.
»Ureditev križišča teh cest je v načrtu negospodarskih investicij za letošnje leto in bo letos uporabljenh TO milijonov.
•	Volivci v vasi Dvor ponovno zahtevajo, da sc uredi kanalizacija skoz vas, ki je izrazito hudourniškega značaja.
• Cesta skoz Poljane je bila popravljena pred letom dni. Dela na tej cesti niso bila dovolj kvalitetna. Bo cesta ponovno popravljena? »Uprava za ceste OLO ima naročilo za zakrpanje asfaltirane ceste na račun takratne nekvalitetne izvedbe.«
Šišenski razledi
NJEGOV LIK BO ŽIVEL
Naj vam danes orišemt podobo partizanskega kurir ja in borca II. bataljoni Dolomitskega odreda Mila na Mravljeta, ki je septem bra padel v neposredni bit iini kraja, kjer bo stal spo menik:
Milan se je rodil 21. ja nuarja 1927 v druiini že lezniškega vlakovodje. Prv in drugi razred je obiskova na osnovni šoli v Spodnj
Šiški, pa v
Marjanišču. Začetel
četrtega razreda gimnazij' za Bežigradom.
Bodeča žica okrog Ljub Ijane je prekinila njegovi »šolsko pot« in prekrižat njegove načrte. Okupator ji
pa so poznali Milanovo napredno prepričanost. Zato mu niso hoteli izdati dovolilnice za prehod čez blok. Njegove želje o veliki maturi in trgovski mornarici niso bile uresničene.
Spomladi 1942. leta je začel svojo drugačno »veliko šolo«. Dijak Milan Mravlje je postal kurir in borec II. čete Dolomitskega odreda. Poznali so ga kot drznega
zadnja dva razredi tn neustrašnega borca. Živo
mi je v spominu dogodek,
vojne je dočakal kot dijal ki govori o njegovi drzno-
sti,« pripoveduje Milanov oče. »Po Kamnogoriški ulici sem mu nesel hrano na dogovorjeno mesto. Toda na dogovorjenem mestu ga ni bilo. Vračam se med hiša-
poznal družino, prav
taki mi v Dravljah proti domu.
—
Kar naenkrat mi je zastal dih. Milan in njegov tovariš iste starosti gresta po cesti in se veselo pogovarjata. Tik za njima stopa do zob oborožen italijanski vojak. Nisem ju smel prepoznati, niti opozoriti na nevarnost. Čez nekaj časa se zaustavita, italijanski vojak pa ju čudno pogleda in odide mimo.«
Milan je večkrat prihajal domov in v vas, kjer so — kakor je sam dejal — radi imeli partizane. Tako je bilo vse do usodnega 28. septembra 1942, do dneva, ko se je končala Milanova življenjska pot.
Tega dne je bil kot kurir na poti skoz Podutik. Na križpotju pri apnenici na
Peškah je padel v belogardistično zasedo. Krogla ga je zadela naravnost v srce. Dopoldne ob 10. uri je prišel k Milanovemu očetu komandant belih v Smrekcah in sporočil:
»Vašega sina sem ustrelil v Podutiku. Vodnikov hlapec ga je mrtvega pripeljal v draveljsko mrtvašnico, pokopljejo pa ga naj oni.«
Pokazal je z roko proti hribu. Naslednjega dne je bil pokopan na Draveljskem pokopališču.
Z odkritjem spomenika, ki bo stal v bližini kraja, kjer je Milan padel, se bo mladina naše občine oddolžila svojemu hrabremu vzorniku in njegovim sovrstnikom!
Odločajo iaj proizvajalci
Pojavi birokratizma pri uveljavljanja novih gosrtarskih reform — Skrbimo za vsestransko izobrazbo vseh zaposlenih
1
V Litostroju jo bila 6. t. m. redna letna konfcrei^ Občinskega sindikalnega sveta. Na
O najvažnejših spremembah, ki jih prinaša sedanji gospodarski sistem, kot tudi o problemih, ki se porajajo v zvezi z njim, je bilo govora tako v referatu kot v razpravi, govorniki pa so posamezne primere še podrobneje razčlenili.
Z uvajanjem novega gospodarskega sistema se spreminjajo tudi notranji odnosi v kolektivu,' saj
•	Volivci naselij Bukovica in Šenkov turu pravijo, da je javna razsvetljava na tem področju zelo slaba. Zgradili naj bi nov trans« formator, ker jc električni tok tako šibak, da bodo kmalu odpovedali vsi motorji.
»Podjetje ,Elektro-Ljublja-na okolica* ima že naročilo za gradnjo nove trafopostaje. Tudi sredstva so zagotovljena. Nova postaja bo zgrajena tekom letošnjega leta in bo s tem urejena razsvetljava naselja.«
•	Kaj je z mostom v Gameljnah? Ali so v letošnjem proračunu predvidena sredstva za gradnjo tega mostu?
»Most bo v letošnjem letu zgradil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Za gradnjo mostu bo prispeval en milijon občinski ljudski odbor, ostala sredstva pa bo dal omenjeni zavod. Dogovor S zavodom je že sklenjen.«

Kanalizacija v Šentvidu, ena izmed pomembnih komunalnih investicij v letošnjem letu
konferenci je bilo največ govora o novih nalogah stikalnih organizacij glede na uvajanje gospodarske reforme ter novo delitev dohodka.^Jte naloge pa bomo lahko uresničili le, če bomo skrbeli predvsem za vzgojo proizvajalcčjjgavestne upravljavce.
postaja !°ga Proizvajalcev v upravljanju vse bolj pomemtf3 ter odločilna za bodoči razvoj gospodarske orgl^cije. To* tembolj, ker novi sistem pušča delovniir0^ektivom veliko večja sredstva za samostojno i^^aganje kot doslej. Ce bo torej podjetje kot cck? 'kbro gospodarilo in s tem ustvarjalo večji dflffCk, bodo tudi prejemki posameznika, glede na o, vueno delo večji, v nasprotnem primeru pa seve* tanjši.
Zator^aja v novih pogojih ustvarjanje dohodka ter VYVfl delitev osnovna vsebina političnega življenj^ J^plektivu in v komuni. Prav zaradi tega pa se sf lr>ja tudi aktivnost sindikalnih organi-zaeij, kL prcnaša na izpolnjevanje ter oblikovanje načel gtf delitve dohodka, zajetih v pravilnikih podjetij te za to, da bomo v kolektivu ustvarili take od* ki bodo omogočili udeležbo vseh pro-izvajakk. v°denju podjetja. Zato pa moramo čim-prej vzr 1 Proizvajalce v zavestne upravljavce z zaupane Jlrn sredstvi ter Člmprej oblikovati eko-nomskef101*.
V	obdobju uveljavljanja gospodarskih
reform L računati z odporom birokratov, ki žele ovijv kitro in dosledno uveljavljanje sistema nove de'^. dohodka. Niso redki primeri, ko se podjetja m lo nalog v zvezi z novim sistemom povsem K dčno, v ozkem okviru vodilnih ljudi proučuK predpise ter preračunavajo kakšen vpliv bodo	gospodarski razvoj podjetja. Pri tem
pa pod«	njihov družbeno politični pomen,
ki jih prinašajo. Neka-le za gospo-ne vidijo pa nastajanja novih odnoso^"*8 rned proizvajalci, kot med podjetjem in ko^lstv por birokratizma se vidi tudi v po« časnem ^ vVarjenju pogojev za realizacijo novih predpis0’ odlašanju potrebne reorganizacije pod-
jetja (prehod na ekonomske enote), v precenjevanju vodstva podjetja ter v zanikanju sposobnosti proizvajalcev za upravljanje.
Delegati so na konferenci sprejeli nekatere okvirne naloge sindikata v občini, kot tudi konkretne predloge, kako izboljšati delo sindikalnih organizacij, glede na nove pogoje. Med zaključki konference je rečeno:
0 Sindikalne organizacije sl morajo nenehno prizadevati, da uveljavimo nova načela v gospodarjenju podjetja tako, da vzbudimo zanimanje celotnega kolektiva za njegovo aktivno sodelovanje v upravljanju.
Dom »Počitniške skupnosti Šiška« v Kranjski gori že čakuje svoje goste
prcdvsčL J3'"* spremembe, teri mi? ’ da gre v novem sistemu darske
V,"ko
•	Sindikalne organizacije morajo vplivati na oblikovanje stališč in meril pri sprejemanju pravilnikov glede delitve čistega In osebnega dohodka, in to ob večji samostojnosti kolektivov. Pri tem morajo skrbeti, da bodo kolektivi kot organi samoupravljanja s skrbjo dobrega gospodarja razporejali sredstva, misleč tako na nadaljnji razvoj podjetja in na njegovo raz-ilrjeno reprodukcijo kot na družbeni standard članov kolektiva ter splošne družbene potrebe komune.
•	Sindikalne organizacije morajo vložiti vse napore, da se sistem upravljanja razširi od centralnih organov na vse proizvajalce ter da člmprej formirajo ekonomske enote, katerim Je treba prepustiti tudi materialne pogoje za lastno odločanje, tako da bo imel proizvajalec zanimanje za gospodarjenje enote.
•	Ce pa hočemo vse to doseči. Je poglavitna naloga sindikalnih organizacij, da bodo skrbele za vsestransko Izobrazbo proizvajalcev, to je, da poleg Izobraževanja na delovnem mestu organizirajo tudi seminarje, tečaje ter večerni šole za družbeno ekonoinUko izobraževanje vseh zaposlenih.
Kaj je z avtobusno progo
Vodice—Ljubljana?
Že na mnogih zborih volivcev je bila izrečena želja prebivalcev Vodic in drugih oddaljenejših krajev za avtobusno zvezo z Ljubljano. Z združitvijo šentviške občine z občino Ljubljana-Šiška in preselitvijo občinskega središča je vprašanje avtobusne zveze z Ljubljano še bolj pereče. Zanima me, kdaj bo ta naša želja in obljuba pristojnih organov naposled le uresničena.	F. K. Vodice
0 Zbor volivcev v Vodicah je res odločno podkrepil za-4$ htevo za avtobusno zvezo z Ljubljano. Pristojni občinski 0 organi so v razgovorih s podjetjem Ljubljana-transport, 0 le-ta pa se dogovarja s prizadetimi podjetji, kjer so zapo-£ sleni delavci in uslužbenci iz teh krajev. Na občinskem ljudskem odboru pravijo, da bo vprašanje rešeno v bllž-0 nji prihodnosti.
PRIPOMBE UREDNIŠTVA
V našem uredništvu bomo imeli stalno rubriko pod naslovom: »Naš nabiralnik«, Zelja uredništva je, da bi bil ta »nabiralnik« vedno dovolj poln s vprašanji in predlogi državljanov naše občine. Zato pozivamo občane, da v tej rubriki obveščajo o svojih lokalnih predlogih, sporočajo svoje želje in zahteve, kritično ocenjujejo delo občinskih organov in drugih institucij na območju občine, dajejo predloge za boljše delo, z eno besedo, da konstruktivno kritično spremljajo življenje občine. Le če bo
naš časopis odmev razpoloženja, predlogov in zahtev vseh vaščanov, bomo m njim dosegli svoj cilj!
Spoje prispevke, vprašanja in predloge pošiljajte ali pa ffaft^a Občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška, za rubr
ustmeno spo-rubriko: »Naš no«
SiSenski razledi
Letos bo letovalo 1000 otrok
Počitniška skupnost šiška je pripravila domove oddiha v Selcah, v Krilu pri Splitu in v Kranjski gori — Otroci bodo letovali na Pagu, v Poreču, Piranu ter v Srednji Dobravi
Bliža se čas dopustov in vsak zase že računa, kam bi se podal na oddih ter koliko ga bo to stalo. V hotelih in drugih gostinskih prenočiščih je za marsikoga predrago, saj so letos skoraj povsod podražili pensione. Kam tedaj, da bi čim ceneje preživeli proste dneve?
Članom počitniških skup~ nosti se najbrž ne bo težko odločiti, saj je splošno znano, da lahko v svojih domovih najceneje prežive dopust. Počitniška skupnost občine Šiška je za letos pripravila domove oddiha v Selcah (350
postelj), v Krilu pri Splitu (80 ležišč) ter v Kranjski gori (50 ležišč). V času sezone, to je od 15. Junija do 31. avgusta, bo veljal pension v Selcah in Kranjski gori za člane skupnosti 720 din, za nečlane 800 din, v Krilu pa za
NASVIDENJE V VODICAH
Občinski , komite LMS Šentvid je pred dvema letoma pripravil lokalno delovno akcijo v Vodicah. Ker smo bili z uspehom le akcije nadvse zadovoljni, smo jo ponovili v večjem obsegu tudi v minulem letu. Mladinske delovne brigade so delale junija, julija in avgusta. Z združitvijo občinskih organizacij občine Ljubljana-Šiška in občine Šentvid je organizacijo teh lokalnih delovnih akcij prevzel občinski komite LMS Ljubljana-Šiška. Brigadirji so zaposleni v opekarni Vodice. Prvo leto smo izdelovali opeko za mladinski dom v Šentvidu, lani pa za šolo v Vodicah.
Letos bodo y poletnih mesecih v Vodicah že v tretjič
mladinske brigade. Novost letošnje akcije je v tem, da smo povabili tudi mladino iz Raven. Dogovorili smo se za izmenjavo brigad obeh občin.
Čeprav se bližajo letni meseci, pa priprave na akcijo ne potekajo v naj lepšem redu. Prijavnice za brigado v juniju bi morale biti že zbrane, kajti vsi mladinci morajo biti pravočasno zdravniško pregledani in cepljeni. Največ mladincev za to prvo brigado bi morala dati šentviška gimnazija. Vsi mladinski aktivi v občini se morajo potruditi, da bo agitacija za brigade uspešno opravjena in bomo tako uspešno nadaljevali tradicijo naše lokalne akcije v Vodicah.
člane 780 din, za nečlane pa 850 din na dan. Izven sezone stane pension v Kranjski gori In v Selcah 480 din, v Krilu pa 650 din na dan.
V domovih Je že vse pripravljeno za sprejem gostov. Kot vso kaže, bodo tudi letos polno zasedeni , saj ljudje mnogo rajo preživijo dopust v domovih po-ittnUke skupnosti, kot pa v svojih sindikalnih domovih. To Jo tudi razumljivo. Človek vsaj v Času dopusta rad spremeni družbo, v kateri je celo leto, razen tega pa nudi počitniška skupnost veCjo izbiro kraja, kjer lahko preživimo dopust, ker Ima domove pač v različnih krajih, Počitniška skupnost Šiške si v želji, da bi se gostje v resnici počutili prijetno, zastavila nalogo, da v prihodnje bolj poskrbi za zabavo, In sicer s prirejanjem raznih kulturnih In zabavnih prireditev.
Kot vsako leto Je občina tudi letos pripravila letovanja za otroke, In sicer na Pagu, v Poreču, Piranu (letos prvič) ter v Srednji Dobravi pri Kropi, kamor bodo odšli otroci, ki jim je Iz zdravstvenih razlogov potreben višinski zrak. Letošnja cena za 21-dnevno letovanje otrok v obmorskih krajih je 10.000 din, v Srednji Dobravi pa 9000 din (razlika nastane zaradi krajšega prevoza). Vendar pa plačajo polno ceno za svoje otroke le tisti starši, pri katerih znaša družinski dohodek več kot 12.000 din na osebo. Za otroke, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni letovanja, pa Imajo v družini manjši dohodek, bo razliko med plačilom staršev In polno ceno plačal Zavod za socialno zavarovanje, medtem ko bo za socialno In vzgojno ogrožene otroke plačala to razliko občina Iz svojih proračunskih sredstev.
Letos bo letovalo iz občine okoli tisoč otrok, za sedaj tudi ni na razpolago zmogljivosti, ki bi dovoljevale, da bi odšlo na letovanje več otrok. Krivda za preobremenjenost razpoložljivih zmogljivosti je tudi v tem, da skorajda ni mogoče pridobiti predšolske
otroke za letovanje pred ali po glavnih počitnicah. Tako so v sezoni vse zmogljivosti polno zasedene, pred in po sezoni pa skoraj prazne. Da bi razbremenili obstoječe zmogljivosti ter omogočili oddih in razvedrilo še večjemu številu otrok, pripravljamo sedaj načrte za ureditev rekreacijskih centrov v okolici Ljubljane, kjer bi se lahko otroci ukvarjali z raznimi športi, igrami in podobnim.
Partizanski
dom
na Rašici
Na Rašici bo 4. julija velika proslava v počastitev 20-letnice vstaje. To ne bo le občinska prireditev, temveč bo zajela vso Ljubljano. Organizacijski odbor Že pripravlja obsežen kulturni program, ki ga bO Izvedla okrajna Zveza Svobod, Zveza rezervnih oficirjev pa bo prikazala partizanske borbe na tem območju. Preskrbljeno bo tudi za zabavo udeležencev. Partizanske patrole pa bodo v teh dneh obiskale bolne borce ter stareJSe aktiviste z ra&iškcga področja.
Skupno z občinami Bežigrad, Kamnik in Medvode bomo na Rašici poleg razglednega stolpa začeli graditi partizanski dom kot spomin na junaško partizansko Rašico. Prav gotovo bo dom kmalu postal priljubljena izletniška točka Ljubljančanov kot tudi drugih-turistov. Računamo, da bo dom zgrajen Sc letos, sicer pa najpozneje do 4. Julija prihodnjega leta. V zvezi z zgraditvijo tega doma bo treba urediti tudi cesto, tako da bo dom pristopen za motorna vozila.
S pesmijo po Prekmurju
Med prvomajskimi prazniki je mladina Zavoda za glasbeno vzgojo v okviru kluba Klemenc-Kosmač nadaljevala dolgoletno tradicijo gostovanj po Sloveniji. Tokrat so se odločili za obisk Prekmurja. Gostovanje v Prekmurju je trajalo tri dni in v tem času je 30-članska ekipa nastopila v šestih krajih v Prekmurju: v Dobrovcih, Murski Soboti, Lendavi, Cankovcih, Veržeju in Križevcih. V vseh krajih je bila ekipa Zavoda toplo sprejeta.
/	N
-Občinski razgledi« — glasilo Občinskega odbora SZDL Ljubljana-Šiška. Izhaja enkrat mesečno, razen v Juliju In avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Bruno Laglcr, Franjo Pipan, Jože Nedog, Dušan Zgonc, Mirko Damjan, Ivan Bregant, Marjan Oamze In Igor Gruden. Glavni In odgovorni uredniki Mirko Damjan
V soboto, 20. t. m., ob 19. uri dopoldne bo otvoritev novega Zdravstvenega doma v Šiški. Tako bo tudi naša občina dobila moderno, sodobno opremljeno zdravstveno institucijo, ki je doslej gostovala v majhnih in z naraščajočimi potrebami neustreznih prostorih. V novem domu bodo dve splošni ambulanti, šolska poliklinika, služba za industrijsko preventivo, zobna ambulanta s štirimi stoli In stolom za otroke, rentgen, patronažna služba ter otroški dispanzer z vsemi ustreznimi službami, kot so: fizioterapevtski oddelek, telovadnica, šola za matere, preventivna služba itd.
Celotna investicija za objekt, ki ga je projektiral inž. Beno Svetina, velja 170 milijonov dinarjev.
Razgovor o aktualni temi
ŠOLE OB NOVEM ZAKONU
Z novim Temeljnim zakonom o finansiranju šolstva se uveljavljajo temeljite spremembe v našem šolskem sistemu. Sola postaja samostojnejša vzgojna institucija, ki s svojimi družbenimi organi in pedagoškim kadrom avtonomnejše odloča o vseh pedagoških in materialnih problemih šole. Z ustanovitvijo občinskih društvenih skladov za šolstvo preneha izrazito proračunsko vzdrževanje šol in vzgojnih ustanov, Zaprosili smo predsednika Sveta za šolstvo ObLO Ljubljana-Siška, Mirka Damjana, da nam pove nekaj besed o uveljavljanju novega zakona v naši državi.
»Pred dnevi je bila prva seja upravnega odbora novoustanovljenega sklada za šolstvo, ki ga sestavljajo nekateri predstavniki šolskih odborov, gospodarskih organizacij, pedagoški delavci, dva člana ljudskega odbora in predstavniki družbenih organizacij. Na seji so bile potrjene kvote za finansiranje potreb za letošnje leto.
Eno izmed osrednjih vprašanj pri uveljavljanju novega finansiranja šol je feaiegorizacija. Kakor vsepovsod, se tudi pri nas razpravlja o kriterijih za kategorizacijo, ki naj upoštevajo zahtevo, da postavimo vse šole iste vrste v enak položaj. V teh dneh bo obiskala vse šole posebna skupina, sestavljena iz članov upravnega odbora, da bi se tako na licu mesta pogovorila s šolskimi odbori In vodstvi šol o konkretnih problemih, ki ji povzroča uveljavljanje novega za* kona.
V občinskem skladu za Šolstvo bo letos približno 30 % več sredstev, kot jih je bilo v proračunu za minulo leto. Sole bodo imele na razpolago 15 do 20 &/o več sredstev kol v minulem letu, medtem ko gre preostanek sredstev za investicije. Za Invosticije bo na razpolago 99 milijonov dinarjev In sicer za gradnjo telovadnice pri šoli Hinka Smrekarja, za nadaljevanja gradnjo šole v Vodicah, za program za novo osemletko na Jami ter za gradnjo telovadnice pri šoli v Šentvidu.