Leto XX. 1980 NOVEMBER 1980 ST. 21 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Poročilo o poslovanju Pred kratkim je DS za finančne in računovodske posle obvestila delavce posameznih TOZD in DS o rezultatih njihovega in skupnega poslovanja in dela v obdobju od 1 1 do 30. 9. 1980. Na osnovi teh in drugih kazalcev smo ocenjevali svoje delo v svojih delovnih, samoupravnih in poslovodnih organih ter'sprejeli vrsto dopolnilnih in usmerjevalnih ugotovitev in predlogov. Za delovno organizacijo kot celoto so še prav posebej pomembne ugotovitve in sklepi, ki zadevajo našo skupno nadaljnjo usmerjenost, o čemer sta še posebej razpravljala poslovodna konferenca in delavski svet delovne organizacije. PRIKAZ CELOTNEGA PRIHODKA IN NJEGOVE DELITVE ZA OBDOBJE JANUAR—SEPTEMBER 1980 V PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM PRETEKLEGA LETA TER PLANOM ŽA NAVEDENO OBDOBJE — Na področju porabljenih sredstev je slika primerjalno dosti slabša. V primerjavi z rastjo celotnega prihodka (184 %) je porast porabljenih sredstev za 207 % že zelo zaskrbljujoč. Tudi planski stroški so doseženi s 107 %, medtem ko je celotni prihodek dosežen s 106%. Takšno gibanje pomeni, da je v upadanju del dohodka, ki je predmet delitve med udeležence v dohodku. To še posebej, ker je znesek obračunane amortizacije dosti prenizek, da bi lahko zagotavljal obnovo obstoječih osnovnih sredstev. ' — Dohodek je porastel za 21 % glede na lansko obdobje in presegel plan samo za 1 %. Če ocenjujemo stopnjo inflacije (ali stopnjo rasti življenjskih, stroškov) na okoli 25—30?/o, je razumljivo, da udeleženci v delitvi dohodka ne morejo dobiti ustreznega -realnega deleža, ker smo ustvarili premalo dohodka. Tudi dogovori o usmerjeni delitvi dohodka opredeljujejo, da lahko delimo samo tisto, kar Rezultati poslovanja Besedilo 1.1.—30.9. ] 1979 1 L. L—30.9. 1980 2 Indeks 2:1 Plan 1.1.—30.9. 1980 3 Indeks 2 : 3 1. Celotni prihodek 2.360,004.582 4.348,290.850 184 4.096,859.970 106 — Prih., dosež. s prodajo dom. trg. 1.543,964.608 1.996,694.861 1291 2.397,405.003 102 — Prih., dosež. na tujem trgu 211,376.289 457,487.972 216 / — Prih., od prodaje med TOZD v DO 554,183.479 1.671,846.201 302 1.697,954.964 98 — Ostali prihodki 50,480.206 222,261.816 440 1,500.003 2. Porabljena sredstva 1.732,658.578 3.574,694.397 206 3.333,075.744 107 — Sprememba zalog -13,378.432 44,425.187 — Materialni stroški 1.647,400.727 3.409,521.459 207 3.214,567.494 106 — Amortizacija — minimalna 98,636.283 120,747.751 122 118,508.250 102 3. Dohodek 638,691.181 773,596.453 121 . 763,784.226 101 1. Izguba: nekrita porabljena sredstva 11,345.177 5. Razporeditev dohodka 252,946.310 307,600.476 122 267,106.509 115 — Prispevki SIS 26,885.988 26,722.041 99 49,299.009 — Drugi prispevki in davki 17,726.832 17,163.468 97 31,409.247 — Za delovne skupnosti 94,110.439 107,934.624 115 109,607.253 98 — Za varstvo okolja, član. SLO } 8,280.765 9,890.696 119 — Amortizacija nad minimalno 40,000.000 43,000.000 108 15,000.000 287 — Del dohodka za obresti 35,144.858 59,823.992 170 40,973.997 146 — Zavr. premije, bančni stroški 7,796.392 12,396.527 159 12,644.247 98 — Druga plačila iz dohodka 23,001.036 30,669.128 133 8,172.756 5. Čisti dohodek — predlog, razpor. 374,399.694 465,995.977 124 496,677.717 94 — Osebni dohodki 311,697.619 382,760.123 123 393,701.985 97 — Stanovanjska izgradnja 21,601.665 25,574.555 118 27,143.283 94 — Tekoča poraba SP (topli obrok) 10,718.915 16,770.701 156 16,073.798 104 — Del za SP (za naslednje leto) 7,521.089 22,244.836 296 19,355.889 115 6 a. Osebni dohodki in skupna poraba 351,539.288 447,350.215 127 456,274.955 98 — Rezervni sklad 11,378.739 14,614.332 128 17,087.958 86 — Posojilo nerazvitim 4,917.754 3,771.386 77 6,144.750 61 — Posojila in združevanja 23,985.253 14,263.459 59 22,250.244 64 — Del za investicije v osn. sredstva \ 15,298.877 \ — Del za obratna sredstva / 56,331.479 33,997.868 88 / 51,397.965 96 — Del za druge namene 1,298.699 1,899.649 68 5b. Akumulacija iz čistega dohodka 96,613.225 83,244.621 86 98,780.566 84 7. Izguba: nekrite obveznosti iz doh. in čist. doh. 62,407.642 64,598.859 104 58,377.804 111 8. Skupaj izguba (4+7) 73,752.819 64,598.859 88 58,377.804 111 1000- 10000 V posameznih TOZD delavci v proizvodnji dosegajo pomembne rezultate ob izpolnjevanju delovnih dolžnosti. Ti rezultati pomenijo tudi jubileje, čeprav statistične, pa vendar o njih le malokrat pišemo, še manj pa zvemo o njih. Tokrat vas seznanjamo o dosežkih jeklarjev. V noči od 26. na 27. september 1980 je izmena delovodje Lorgerja na EOP-II. izdelala 1000. šaržo. Na dopoldanski izmeni delovodje Spolenaka pa so 16. oktobra 1980 izdelali 10000. šaržo na EOP-I. O teh dosežkih bomo nekoliko obširneje spregovorili v decembrski številki Žele-zarja. Čestitamo jeklarjem! Iz tabele povzemamo naslednje ugotovitve: — Celotni prihodek je porastel zaradi večje količinske proizvodnje v primerjavi z lanskim letom v praktično vseh TOZD zaradi povečanih prodajnih cen naših izdelkov in zaradi reorganizacijskih sprememb (nove TOZD). — V okviru celotnega prihodka je zelo izrazito porastel naš izvoz, kar je pozitivno s stališča družbenih in naših potreb, vendar dohodkovno za naš slabše zaradi nižjih doseženih izvoznih cen od domačih. Izvoz je naša velika nujnost, zato mu bomo morali posvečati vso potrebno pozornost še vnaprej kljub slabšim rezultatom. ustvarimo, pri tem pa lahko za osebne dohodke razporedimo manj (v odstotkih) kot je porastel dohodek. — Iz podatkov je razvidno, da so se prispevki SIS ter prispevki in davki iz dohodka, pa tudi obvezna posojila in združevanja celo zmanjšali v primerjavi s preteklim letom in planom. Glavni razlog so zakonski predpisi, ki močno stimulirajo povečanje izvoza. Na ravni delovne organizacije smo teh obveznosti zaradi povečanega izvoza plačali za okoli 14 milijonov din manj- — Izredno pa so se povečala plačila za obresti, zavarovalne premije in bančne stroške. Vzrok tiči v povečanih posojilih, ki smo (Nadaljevanje s 1. strani) jih najeli pri IB SOZD SŽ, pričetku odplačevanja nekaterih novih posojil ter začetkom delovanja PFS v ŽŠ. Ob tej priliki smo poračunali tudi obresti za sredstva, posojena med TOZD v okviru delovne organizacije. Delovanju PFS bomo v prihodnje posvečali še več pozornosti, s tem pa tudi racionalnejšemu trošenju denarnih sredstev. PROIZVODNJA SUROVEGA ŽELEZA IN JEKLA V SFRJ (v milijon ton) 1975 1976 1977 1978 1979 SUROVO ŽELEZO SUROVO JEKLO 2,0 " — Kot posledica takšnih gibanj je porastel čisti dohodek s 124%, vendar planskega nismo dosegli. Pretežni del smo namenili za osebne dohodke. Le-te nismo izplačali skladno z dogovorjenimi merili; smo torej na ravni delovne organizacije kršitelji Dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Ob tem ugotavljamo, da so naši osebni dohodki pod povprečjem ostalih železarn ter da ne ustrezajo težavnemu delu, predvsem pa težkim delovnim razmeram. Do konca leta reahio pričakujemo še nekatere pozitivne vplive na rast dohodka, zato smo se v okviru teh pričakovanj vendarle dogovorili za manjše korekcije višine OD do konča leta. — To obdobje je delovna organizacija zaključila z minimalno akumulacijo, ki je sicer nižja kot lani in od plana, vendar so tudi izgube v poslovanju nižje od lanskih. V primerjavi z lani letos nimamo izgube v substanci, kar lahko ocenjujemo kot pozitivno, posebej še v primeru TOZD tovarna traktorjev. — Glede na naše potrebe je ostanek akumulacije daleč prenizek. Ker s svojim poslovanjem nismo ustvarili dovolj sredstev za takšne rasti, kot smo jih dosegli, zato smo bili prisiljeni za to povečanje najemati zunanja sredstva, zaradi česar se je povečal znesek plačanih obresti. Iz drugih podatkov je razvidno, da smo letos uporabljali za 37 % več obratnih sredstev kot lani ali za okoli 380,000.000 dinarjev več. Takšno gibanje pomeni, da bomo morali temu v prihodnje posvetiti več pozornosti, zato bodo morali biti ¡boljši tudi naši poslovni rezultati. Če spremljamo dogajanja na tržišču, kjer so naši izdelki zelo iskani, potem je verjetno prav sedaj prilika, da naše investicije in reprodukcijsko sposobnost primerno okrepimo. Vodja DS za finančne in računovodske posle: Franc Tratar, oec. | Kako smo delali Skupna proizvodnja V septembru je. znašala skupna proizvodnja na. nivoju DO 26.806 ton in je bila: -— v primerjavi z operativnim planom nižja za 2.080 ton oz. za 7,2 %, —• v primerjavi-z 1/12 letnega plana je bila nižja za 1.233 ton oz. za 4,4 %, — v primerjavi z dinamičnim planom pa je bila nižja za 2.678 ton oz. za 9,1 %. Elektroplavž Proizvodnja grodlja je znašala 4.238 ton, kar je za 138 ton (3,4 odstotka) nad operativnim planom. V primerjavi z 1/12 letnega plana, je bila proizvodnja višja za 602 toni (16,6 %) in od dinamičnega plana za 288 ton (7,3%). Proizvodnja aglomerata je za 127 ton nad operativnim planom (3,4 %) ož. za 16,6 % nad 1/12 letnega plana. Septembra so. začeli proizvajati specialni grodelj iz brazilske rude. Ruda iz Brazilije je kvalitetna, vendar je v njej večji odstotek titana kot v mavretanski rudi, kar povzroča določen problem. Jeklarna Operativni plan je bil postavljen v višini 9.900 ton, proizvodnja pa je znašala 9.116 ton in je bila manjša za 784 ton oz. za 7,9 odstotka. Proizvodnja gredic je bila manjša tudi od 1/12 letnega plana, in to za 12,5 % in od dinamičnega plana za 14,2 %. Nižji proizvodnji so v glavnem prispevali, naslednji faktorji: — slaba vzdržnost sten peči, — dvakratna nepredvidena menjava formata na konti napravi, — večje okvare na konti napravi in na EOP 2, — slaba kvaliteta vložka in pomanjkanje grodlja. Valjarna I Skupna proizvodnja valjanih profilov za mesec september je znašala 2.089 ton, od tega 1.646 ton blagovne proizvodnje in 443 ton predprofilov za hladno predelavo. Operativni plan je predvideval 2.580 ton skupno valjanih profilov. Dejanska proizvodnja je bila nižja za 491 ton (19 %). Od 1/12 letnega-plana je bila proizvodnja nižja za 32.8 ton (13,6 %). in od dinamičnega plana za 481 ton (18,7%). Imeli so večje število elektromehanskih okvar na peči. Zaradi popravila potisne peči so spremenili program valjanja in en teden valjali rebraste vzmeti prek koračne peči, ki je bila le delno usposobljena za redno de- lo. Po enotedenskem obratovanju so. prekinili z delom na koračni peči in ponovno prišli na staro plainenično peč. Valjarna II Operativni in dinamični' plan sta bila postavljena v višini 8.970 ton, proizvedeno pa je bilo 1.050 ton manj (11 7%) Proizvodnja je bila manjša tudi od 1/12 letnega plana, in sicer za 413 ton (5 %). Iz programa valjanja je izpadel tedenski program valjanja dimenzij 0 28—50mm, ki je visoko produktiven in bi se bili z realizacijo le-tega približali operativnemu planu. Namesto tega-So valjali ploščate profile širine 50 g=s70 mm iz neprimernega vložka. Jeklovlek Proizvodnja je bila 800 ton vlečenih in brušenih profilov, kar je za 25 ton več (3,2 %) od operativnega plana, za 45 ton (6 %) več od 1/12 letnega plana in za 55 ton (7,4 %) več od dinamičnega plana. Zaloga predprofilov znaša 2.236 ton. Livarna I Skupna dosežena proizvodnja je znašala 2,008 ton, kar je za 108 ton oz. za 5.7 % več od planirane količine v operativnem planu. Proizvodnja je bila nižja tudi v primerjavi z 1/12 letnega plana; in- sicer za 159 ton (8,6 %), a od dinamičnega plana za 44 ton (2,2%). I V talilnici SO; imeli dva zastoja na indukcijski peči BBC, kar je povzročilo izpad 40 ton valjev in kokil ter neplanirani remont peči DEMAG. Zadnji teden je zmanjkalo grodlja, tako da so morali ustaviti proizvodnjo trdih valjev. Pri teh valjih je vedno večji problem prenizek odstotek silicija v vložku. Livarna II Operativni plan je bil postavljen v višini-661 ton, realiziran pa v višini 635 ton3,9 % manj. Proizvodnja je bila nižja tudi od dinamičnega plana, in sicer za 25 ton (3,8 %), 1/12 letnega plana pa je presežena" za 1 tono (0,2 %). Asortiment proizvodnje je bil dosežen bistveno drugače, kot so ga planirali. Predvsem je izdelano več konti litine, kar je posledica naročil, ki niso usklajena s sanacijskim programom. Obdelovalnica valjev Proizvodnja je znašala 255 ton obdelanih valjev in je bila v primerjavi z operativnim in dinamičnim planom manjša za 29 ton (11,2%) in v primerjavi z 1/12 letnega plana za 48 ton (15,8%). Plana niso dosegli, ker dobave surovin v začetku meseca niso bile zadostne. Imeli so tudi nekaj okvar na brusilnih strojih. Obdelovalnica litine Proizvodnja obdelane litine — 80 ton je bila nižja od operativnega in dinamičnega plana za 6 ton (7 %), od 1/12 letnega plana pa je bila proizvodnja nižja za 9 ton (12,7 %). Vzroki za nedoseganje plana so: -Vr-e'slaba dobava surovcev zunanjih dobaviteljev, zaradi- česar jim je. izpadlo 8 ton proizvodnje, — pogoste okvare obdelovalnih strojev. Tovarna traktorjev V septembru je bilo proizvedeno 500 komadov traktorjev in so doseženi operativni, 1/12 letnega in dinamični plan. Plan bi lahko še presegli, če ne bi nastopile težave pri redni oskrbi materiala od domačih kooperantov. Zaposleni Septembra je bilo v naši DO zaposlenih 3.437 delavcev, letni plan ' pa je predvideval 3.488 (i = 98,5). Z upoštevanjem zaposlenih. iz. nadur in pogodbenega, dela (90) jih je bilo v septembru skupaj zaposlenih 3.527, kar je v primerjavi z letnim planom skupno zaposlenih (3.G02) 2,1 % manj. Produktivnost Na nivoju DO je bila produktivnost v primerjavi s plansko za 2,51 % nižja. Najvišjo produktivnost v primerjavi z plansko so dosegli v tozdu A — elektroplavž (i = 122,55), najnižjo pa v tozdu C — valjarna I (i = 83,18). Hvala vsem... ki so sodelovali na prireditvi' 17. oktobra 1980 v Kulturnem domu v Štorah na prireditvi, ki jo je organiziral aktiv invalidov Štore: ansamblu Vikija A-šiča, ansamblu -Franca Ze-meta s kvartetom Jasmin in ansamblu Zvončki, kvintetu kulturnega društva Dobje, Vojaškemu instrumentalnemu kvintetu tdr ansamblu Potepuhi,- napovedovalcu tov. Tilnu Skubicu iz RTV Ljubljana in humoristu »Celjski Poldek« Andreju Mezetu. Vsi navzoči so z navdušenjem, spremljali dveurni program in s ‘tem izrazili željo po takih prireditvah v Štorah. Vsi izvajalci programa so nastopili brezplačno, za kar se jim še posebej toplo zahvaljujemo. Odbor Obvestilo OBVESTILO DS TOZD VZDRŽEVANJE O PRIZNAVANJU ZAVAROVALNE DOBE S POVEČANJEM (beneficirana delovna doba) Na osnovi Zakona o temeljnih pravicah iž pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. 1. SFRJ št. 35 72), Družbenega dogovora o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem (Ur. 1. SRS št. 25 74) in Statuta skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja so delavci TOZD vzdrževanje smatrali za potrebno in uspeli urediti priznanje zavarovalne dobe s povečanjem za obdobje od leta 1945 do leta 1974 za delovna področja vzdrževanja, kjer se v Želeearni Štore zaradi težkih pogojev dela taka zavarovalna doba priznava. O tem problemu je bilo objavljeno obširno obvestilo v Štor-skem Železarju št. 7, julija 1975, stran 12. Postopek za ureditev tega vprašanja je potekal skoraj šest let, in to od decembra 1974 do avgusta 1980, ko je nekaj delavcev vzdrževanja prejelo odločbe. Glavni razlog za tako časovno dolžino tega postopka sta bili vprašanji razumevanja problema in pomanjkanje dokaznega gradiva. Ker se je pri tem porajala vrsta problemov, zaradi česar je postopek ureditve tega vprašanja trajal tako dolgo, je možno, da kdo sploh ni bil, ali pa ni bil pravilno upoštevan. Zato je DS TOZD vzdrževanje na svoji seji dne 17. 10. 1980 sklenil o tem obvestiti v Štorskem Ze-lezarju vse delavce, ki so delali na področju vzdrževanja v zgoraj omenjenem obdobju in ki smatrajo, da so po kriterijih navedenih določil upravičeni na zavarovalno dobo s povečanjem. Pritožbe je treba nasloviti na Komisijo za beneficirano delovno dobo pri DS TOZD vzdrževanje v roku 20 dni po objavi tega obvestila v Štorskem Žele-zarju. Predsednik Komisije Za benef. delovno dobo: Franc Samec, 1. r. VLADO GERŠAK V zadnji številki Štorskega že-lezarja smo prebrali, da je naš sodelavec Geršak Vlado na 4. tekmovanju kovinarjev Slovenije dosegel želo lep rezultat. V tekmovalni panogi plamenskega varen j a je bil drugi, na zveznem tekmovanju teden dni pozneje pa deveti. Geršak Vlado,-je rojen 30. 11. 1939 v kraju Polje ob Sotli. Koliko pridnih in marljivih delavcev nam daje Kozjansko! Dobri so ti ljudje, trdni,; prekaljeni in vedo, kaj morajo in zmorejo. Tak je tudi Geršak. Vedno nasmejan, dobre volje in pripravljen na vsak odgovor, ki ga po svoje prav rad humoristično zabeli. Občinski odbor izreka priznanje in zahvalo vodji ekipe Gel ja tov. Božu Ska-letu in vodji ekipe Železarne Štore tov. Martinu Senici. Občinski odbor čestita tekmovalcem k doseženi uvrstitvi in njihovim OZD, ker imajo v svoji sredini tako odlične delavce. Občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Celje Vlado Geršak pri delu na svojem delovnem mestu Sprejem tekmovalcev 4. republiškega tekmovanj kovinarjev Slovenije pri predsedniku KPO, ing. Burniku ;>- Vlada so v tistih nežnih otroških letih z družino internirali Nemci. Leta: 1941 so jih odpeljali v tujino. Lep del svojega življenja' je prebil v okolici Miinchna. Po vojni je pridno obiskoval šole, hotel je nadoknaditi zamujeno iz vojnih časov. Leta' 1973 se je zaposlil v naši delovni organizaciji. Vsa leta je -pridno delal, varil plamensko in; elektro obločno, opravil vrsto tečajev, prebiral knjige in še seznanjal s tehniko varenja. Z leti si je pridobil, izkušnje in zndnje, predvsem ob delu,, ki mu danes izredno dobro koristi. Vlado že nekaj let sodeluje, bolje rečeno tekmuje, na republi- škem in zveznem tekmovanju v obeh varilnih panogah. Vedno dosega lepe rezultate. Vidi se, da je varenje del njegovega življenja njegove vsakdanjosti. Na vprašanje; kaj mu pomeni varenje, je Vlado odgovoril: »Varenje je resnično želo zanimiv in zahtevnejši poklic, kot si ga marsikdo predstavlja. V kovinski stroki si danes ne moremo zamisliti vrste del brez varenja. Varilec,, ki z veseljem opravlja svoje delo,, se mora tudi poglobiti v poklic. Vedeti mora za različne varilske strokovne prijeme, poznati tehniko varenja, poznati materiale, ki jih obdeluje in ki zahtevaj o svoj stven način vare- nja, pa najsi bo plamensko ali elektroobločno.« Vsak ima nek konjiček, ali kot pravimo hobby. In kakšnega imaš ti, Vlado? »Sem take vrste človek, ki me vse zanima. Imam dva zelo interesantna konjička. Rad igram harmoniko; seveda v ansamblu in rad slikam na platno. Res pa je, da mi ta dva konjička vzameta precej čaša.« Danes precej govorimo o samoupravljanju, ki je dejansko del in naloga našega delavnika. Ne bom te spraševal, koliko sodeluješ, pač pa odkrito-povej, kaj ti ni všeč? »Verjetno je moja prezaposlenost razlog za majhno angažiranost v samoupravljanju. Človek phč vsega ne zmore. Če povem, in to prav na kratko, kaj mi ni všeč, bi takole dejal: preveč govorimo, premalo storimo oz. govorimo' zelo dobro, storimo pa največkrat povsem drugače.« Meni je tak malce humorističen odgovor všeč. Je pa velikokrat tudi resničen. In kaj praviš o nagrajevanju, Vlado? »O nagrajevanju mislim takole: zdi se mi, da bi morali neposredno odgovorni tu in tam le opaziti posameznika, ki se trudi in ga temu primerno nagraditi, preden se pokvari ali odide drugam.« Varilska tehnika je dosegla velik napredek. Kako pa v bodoče? " »Želim, osvojiti še kak novejši, zahtevnejši postopek varenja. Danes tehnika na splošno,, seveda tudi varilska, doživlja nove tehnične in tehnološke prijeme. Dela na tem področju so pestra, zanimiva in vedno je kaj novega. Znanje in izkušnje si moramo pridobivati ne samo ob delu, s prakso, pač pa tudi z literaturo in obnavljanjem znanja.« V. Renčelj V 20, številki našega glasila ste, dragi bralci, gotovo opazili, da smo ob naslovu člankov objavili tudi znak Zveze sindikatov Slovenije »Tisoč delavcev sodelavcev«. S tem znakom bomo o-značili vsakega novega dopisnika našega glasila. Hkrati z objavo novega dopisnika želimo, da bi ostal tudi V bodoče naš stalni dopisnik. Pridružite se jim tudi o-stali. Pišite nam! ■ Glavni urednik PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V SEPTEMBRU IN PO DEVETIH MESECIH Samo še dobra dva meseca sta do konca letošnjega leta, saj je oktober že bolj pri kraju. O največjih težavah in posledicah je bilo že toliko napisanega in povedanega v sredstvih javnega obveščanja, da dobrih proizvodnih rezultatov itak ne more nihče pričakovati. Dejstvo je, da ena visoka peč v Železarni Jesenice ni obratovala In da je bilo zato že napovedano in tudi razumljivo manj SM jekla. Čeprav je bila v septembru oskrba s kupljenimi polizdelki nekaj boljša, manjkajočega jekla to ne nadomešča. Skupni zaostanek za načrtovano proizvodnjo jekla po devetih mesecih znaša že okoli 50.0000 ton in od tega odpade na jeseniško jeklarno skoraj 31.000 ton. Proizvodnja surovega železa na pečeh, ki so bile v obratovanju, je bila celo odlična. Na enem plavžu so izdelali na Jesenicah 59 % mesečne proizvodnje in na štorskem ellektroplavžu so s 27 °/o prekoračitvijo mesečno načrtovane količine, že nadoknadili vse zamujeno v prvih mesecih letošnjega leta in so v zbirni proizvodnji na ravni 102 % izvrševanja plana. Po tretjem četrtletju in ob vseh težavah, ki letos tarejo plavžarje, je letošnja proizvodnja skoraj enaka, kot je bila po devetih mesecih lani, saj zaostaja manj kot za en cel odstotek. Prav gotovo vas bo zanimalo, kako je s proizvodnjo v drugih jugoslovanskih železarnah. Za september sicer še nimamo podatkov, znani pa so podatki po osmih mesecih. Proizvodnja surovega železa je realizirana s 87,9 % in od tega je najugodnejši podatek za Železarno Zenica, kjer so ob koncu septembra izvrševali plan 90 %, v Sisku 88%, v Smederevu 80 % in v Skopju 71 %-. Ti podatki veljajo za proizvodnjo jeklarskega grodlja. STRUKTURA POTROŠNJE JEKLENIH ODPADKOV PO ŽELEZARNAH V SERJ Proizvodnja jekla je bila septembra v slovenskih jeklarnah kaj revna, saj so povprečno mesečno načrtovano proizvodnjo dosegli le 82%. Proizvodnja SM jekla je na Jesenicah znašala samo 75 % načrta, elektro jekla pa 83 %. V ravenski jeklarni so proizvedli 90 % načrtovane količine in v štorski jeklarni 86%. V jeseniški elektro-jekl.irni sta imeli obe peči načrtovano popravilo, ki je bilo pri obeh po pol dneva podaljšano. Slaba vzdržnost pečne obzida ve dela vsem treni železarnam preglavice in občasno imajo povsod težave s slabim vložkom. Devetmesečna proizvodnja je, kot že prej omenjeno, daleč za načrtovano, a vendar za 4 % večja; kot je bila v enakem obdobju lanskega leta. _ . • Na žalost ne gre, niti drugim jugoslovanskim železarnam kaj boljo. Plan proizvodnje jekla je dosežen 85,8 %. Med martinarnami je bilo najboljše izvrševanje po, osmih mesecih na Jesenicah. V Zenici so imeli okoli 93 % ter v Železarni Sisak samo 83 % izvršitve plaha. Konverterske jeklarne še vedno daleč zaostajajo za načrtovano proizvodnjo, ki so jo ob koncu avgusta izvrševali le 74 %/ Najboljše obratujejo v Železarni Zenica, kjer so dosegli 77 % načrtovane proizvodnje. V Železarni Skopje so proizvedli mnogo več LD jekla kot v enakem obdobju lani, zaostanek za načrtom pa znaša vseeno 31 %. Nekaj slabša kot v preteklem letu je bila proizvodnja jekla v Železarni Smederevo, kjer zaostajajo za načrtom okoli 28 %. Precej ugodnejše je izvrševanje planskih nalog v elektro jeklarnah. V Skopju in Sisku so celo nekaj nad planiranimi količinami za 8 mesecev. V Nikšiču izvršujejo samo 89 % načrta, v splitski jeklarni pa s ka-snitvijo obratovanja nove druge peči tudi le 58 %. Skupno je realizirano po osmih mesecih izvrševanja gospodarskega načrta za letošnje leto od plana proizvodnje elektrojekla 92 %. Prav gotovo je, da ob tolikem zaostanku načrtovane proizvodnje jekla, katero jugoslovanske železarne dosegajo blizu 86 %, ni mogoče pričakovati, da bi bila kaj boljša blagovna proizvodnja. Izvršitev je znašala 80,4 % ali okoli 4,0 %, je letošnja blagovna proizvodnja po osmih mesecih celo manjša, kot je bila v enakem obdobju lani. Razen nižje proizvodnje jekla je letos zaradi uvoznih restrikcij manjši tudi uvoz polizdelkov. Podobno kot je po osmih mesecih v jugoslovanskih železarnah, je bilo v septembru in po devetih mesecih izvrševanje plana blagovne proizvodnje v Slovenskih železarnah. Plan je bil dosežen v septembru 88 %, tako da znaša zaostanek ob koncu tretjega četrtletja že 11 %. V Železarni Jesenice je bil dosežen linearni mesečni načrt 81 %, v. Železarni Ravne 97 % in le v Železarni Štore 100 % in so tudi edini, ki izvršujejo zbirni načrt in je njihova letošnja proizvodnja večja, kot v enakem obdobju leta 1979. Predelovalci, žice so v septembru po teži dosegli 93 % mesečnega načrta za devetmesečnim pa zaostajajo 5 %, kar je 2% manj, kot je znašala njihova proizvodnja v enakem obdobju lani. Skupno je letošnja blagovna proizvodnja v Slovenskih železarnah približno 3 % manjša, kot je bila pred začetkom zadnjega četrtletja lani. Čeprav sem v uvodu zapisal, da je bila oskrba z vložkom boljša, ni rečeno, da je bila takšna, kot so jo za izdelavo potrebovali. Še vedno oskrba ni zadostna in tudi ne v potrebnem asortimentu, kar izdatno vpliva na program in količino blagovne proizvodnje. Vrednost prodanih proizvodov v septembru kar za 10 % presega načrtovano vrednost in prav v vseh delovnih organizacijah so nad 100 % realizacijo. Resnici na ljubo moram zapisati, da takšen rezultat ni samo igra cen, temveč je tudi zasluga, večjega deleža večvrednih proizvodov. To je posebno značilno v izvozu, kjer je vrednost v dolarjih 100% planirane ob 105 % količinske izvršitve. Če se spomnite leto dni nazaj ali še nekaj manj, je bila razlika dvojna in še več. Letošnja realizacija prodaje je po tretjem četrtletju z 99 % skoraj na ravni načrtovane vrednosti in 31 % večja kot v enakem obdobju lani. Kaže, da glede izvrševanja načrta vrednosti prodaje ob koncu leta ne bo večjih problemov. Slabše kaže z izvrševanjem vrednosti izvoza, kjer je ob koncu tretjega četrtletja dosežena vrednost 87 % plana. Letošnja dosežena vrednost izvoza je kar 51 % večja, kot je bila po lanskih devetih mesecih. Prizadevnost za izvrševanja plana je povsod velika, kar dokazuje tudi dosežek. Obstaja pa bojazen, da bo zaradi nastopajoče krize v železarski proizvodnji zahodnoevropskih proizvajalcev jeklarske izdelke vse teže prodajati na svetovnem, predvsem pa na evropskem trgu in da bo tudi vse ostrejša konkurenca ponudbe in cen. Čeprav so bila nekatera popravila prenešena v oktober, kar naj bi obetalo sicer manjšo proizvodnjo, so izgledi, da bi znala biti oktobrska proizvodnja le nekaj boljša kot septembra. Plavž na Jesenicah zopet obratuje. Še so težave in bodo še, vendar ne kažejo na nujnost omejevanja proizvodnje. Nasprotno so iagledi, da bi znala biti oskrbljenost z Vložkom še nadalje zadovoljiva, če ne že dobra. Če bo še vsaj nekaj manj zastojev in večja prisotnost na delu, lahko pričakujemo tudi boljše rezultate. Milan Marolt Obisk sindikalne organizacije iz Singena V naši železarni je bila dne 21. oktobra 1980 na obisku sindikalna delegacija mesta SINGEN pod vodstvom predsednika sindikata kovinskih .delavcev Heinza Rhein-bergerja. Naj povemo, da ta. o-bisk ni prvi. Že tretjič so sindikalni delavci tega mesta in podjetja FAHR v naši železarni, tako da' so stiki med sindikalnimi, delavci in našo 'konferenco OOS že tradicionalni; .in so dosegli tudi konkretne rezultate v medsebojnem sodelovanju. To sodelovanje se je pričelo pred leti in se vsakoletno utrjuje z izmenjavo različnih delegacij med delovnimi organizacijami, sindikalnimi delavci, strokovnimi delavci predvsem v liyarstvu,in mladine. Ne-' posredna izmenjava delegacij med.. železarno Store in firmo FAHR je bila že leta 1975, a tudi kasneje: Tokrat je bila ..delegacija številnejša, saj je bil član tudi -nad* župan mesta SINGENA g. Fried- Obisk sindikalne delegacije iz Singena, ZRN (Nadaljevanje g 4. strani) helm Mohzle, ki je bil gost predsednika skupščine občine Celje. V delegaciji so bili še g. Haume-satt 'glavni direktor za izgradnjo mesta SINGENA, ki je imel v Celju obenem predavanje za skupino arhitektov in ostalih sodelavcev razvojnega centra Celje, g. Josef Emminger — privatni lastnik, g. Hdrst Enz — tehnični direktor KHD Fahr v Got-tmandingenu in Walter Dietz — sekretar sindikata delovne organizacije v Fahru. Delegacija je bila v Celju štiri dni in si je ogledala nekatere delovne organizacije, kot so: Zlatarna, Zdravstveni Center, Zdravilišče Dobrna, našo železarno, bila je na obisku v Ptuju, in Mariboru, zatem pa je odpotovala na obisk v Novo Gorico. Ob obisku v naši železarni smo se medsebojno informirali o stanju Železarne Štore in KHD Fahr. Po razgovorih si je delegacija ogledala našo jeklarno, valjarno II, mehansko obdelavo in tovarno traktorjev. Tehnični direktor firme Fahr je posvetil posebno pozornost naši livarni, saj je bil na ogledu in razgovorih še naslednji dan in s svojimi izkušnjami dal tudi nekatere koristne predloge. O delu in vlogi- sindikata, kot tudi o" samih oblikah samoupravnega delovanja letos ni bilo posebnih razgovorov iz razloga, ker so trije član delegacije bili že tretjič naši gostje in smo v preteklosti podali o tej. tematiki obsežne in podrobne informacije. Povemo lahko tudi, da so člani delegacije bili podrobno informirani o našem družbenem stanju že. pri razgovorih na občinskem sindikalnem svetu v Celju. Ob obiskih takšnih delegacij sicer ni običaj, da se dogovarjamo o konkretnih obiikah poslovnega značaja, vendarle je tekla beseda tudi o tem, kakšne oblike sodelovanja so bile možne in potrebne. Tu se nam v livarstvu odpirajo možnosti izmenjave tehnoloških izkušenj. Prav zanimivo je dejstvo, da so nekateri člani delegacije, ki so bili že večkrat v Jugoslaviji in tudi v naši železarni, '’ imeli veliko pohvalnih pripomb o našem samoupravnem sistemu in tudi način, s kakšno zavzetostjo so tolmačili' svoje vtise sindikalnemu članstvu v njihovi tovarni Fahr ob našem obisku pri njih. Iz tega sledi prijetno spoznanje, da vsako srečanje vpliva na večje medsebojno seznanjanje z družbenimi razmerami, kar vsekakor pomaga k objektivnemu obveščanju delavcev v dveh različnih družbenih sistemih. O tem smo se lahko prepričali pred leti, ko smo bili člani naše železarne na obisku pri njih. Frido Gradišnik ske revolucije. V znani Stalin-grajski bitki je bila že drugič popolnoma uničena, vendar je že nekaj mesecev po končani bitki dajala prve tone prepotrebnega jekla. Letno izdelajo dva milijona ton jekla, od tega 60 % v sodobnih elektropečeh, ostalo pa v SM. pečeh, ki jih počasi odpravljajo. Iz tega izdelajo nad 1,5 milijona ton-raznih valjanih izdelkov. Sindikat imajo organiziran na nivoju delovne organizacije, a vodi ga 41-članski tovarniški komite. Organiziranih imajo 40 o-snovnih organizacij, ki se navzdol povezujejo s sindikalnimi skupinami, katerih je 615. Osnovno de- lo se odvija prek komisij, ki jih glabljali. je več za najrazličnejša pod- Mirko its ■ , | j|M| gg * vAV" : Wm$ym ■ im SM Mm ročja. Na vsakih tisoč zaposlenih delavcev imajo profesionalnega sindikalnega delavca. Naslednji dan je delegacija položila venec na grob padlemu partizanu Rdeče armade. Ob tej priliki jih je v imenu organizacije ZZB pozdravil tov. Milko Starc. Po sprejemu pri predsedniku KPO so si ogledali del naših proizvodnih obratov. Na koncu smo jim zaželeli srečno vrnitev; ter naj prenesejo najtoplejše pozdrave našega kolektiva delavcem v Rdečem oktobru. Ko smo se razhajali, je bila ‘enotna ocena, da so takšna srečanja zelo koritna in jih bomo j 4 ; * ■ Si ' * Sovjetska sindikalna delegacija iz Volgograda na obisku v Štorah * Sindikalna delegacija železarne Rdeči oktober iz Volgograda, ki jo je vodil predsednik sindikata tov. Nikolaj Piščalnikov, je bila pri nas na obisku 23. in 24. oktobra. Sprejeli smo jo v Celju pred spomenikom na Šlandrovem trgu, nakar jih je sprejel predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje tov., Mele in se z njimi za- %ii^L Sovjetska sindikalna delegacija iz držal v krajšem razgovoru Na kratko ‘jim je bilo predstavljeno Celje kot industrijsko in regijsko središče. Ogledali so si Muzej revolucije in se poklonili' spominu žrtvam v Starem piskru. Mesto so si lahko ogledali s Starega gradu. Po kosilu smo -jih odpeljali v Kumrovec, kjer so si ogledali rojstno hišo maršala Tita in Dom mladine in borcev, kjer deluje politična šola Josip Broz Tito. Zvečer je bil organiziran razgovor sovjetske delegacije s političnim aktivom naše delovne organizacije. Na tem razgovoru smo jih seznanili z organiziranostjo Zveze sindikatov pri nas in nekaterimi najpomembnejšimi nalogami sindikatov v našem družbenopolitičnem sistemu. Tovariši iz Sovjetske zveze pa so nas seznanili z njihovo delovno organizacijo in sindikalnim delom pri njih. Volgograda na obisku v Štorah Nekaj karakterističnih podatkov železarne Rdeči oktober: Železarna Rdeči oktober v Volgogradu zaposluje nad 15.000 delavcev v neposredni proizvodnji. Z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, ki'se vključujejo v železarno, pa več kot 18.000 delavcev. Začetki ’njenega delovanja segajo v leto 1893, ko jo je ustanovila mešana francosko-belgijska delniška1 družba. Kasneje je bila nacionalizirana. Sedanje ime je dobila ob 5. obletnici Oktobr- Polaganje venca na grob partizana — rdečearmejca, ki je padel na obronkih Javornika (KS Svetina) Ocene dosežkov inovatorjev Letošnje polletne rezultate na inovacijskem področju smo prvikrat, kot priporoča republiški sindikat, obravnavali v temeljnih organizacijah in v skunnih službah. Nekje manj, nekje bolj temeljito, pač odvisno od tega, v kolikšni meri je jasna predstava o pomenu te dejavnosti. Kakorkoli že. ta prvi korak je za nami in že .so delno znani odmevi nanj. TOZD elektroplavž in aglomeracija Po pregledu analize inovacijske dejavnosti za prvo polletje 1980 smo ugotovili, da je bila naša TOZD dokaj aktivna. Naši i-novatorji so predlagali pet novih inovacij in tudi prihranki niso majhni. Možnosti za »razmah te dejavnosti v naši sredini so vsako leto večj e. Razpolagamo V glavnem z zastarelimi tehničnimi . sredstvi, ki zahtevajo stalne izboljšave V zvezi s tehnologijo in tudi varnostjo pri delu ipd. TOZD tovarna traktorjev Številčni pokazatelji o inventivni dejavnosti za našo TOZD ne dajejo prave slike, oziroma niso odraz dejanskega stanja vsega, kar Se je resnično izvedlo. V vsaki novi proizvodnji, zlasti pa še takšni, ki združuje vrsto zahtevnih elementov, j(e potrebno stalrio izpopolnjevanje in dopolnjevanje tehnologije in pripomočkov. Ker se delavci in še zlasti vodstveni kadri ne morejo o-tresti miselnosti, da je vse. njihova delovna dolžnost, se številčno aktivnost ne izkazuje. Resnici na ljubo je treba povedati,. da smo na inovacijskem področju močno aktivni. Potrebno bo le premagati strah pred javnim nastopom. Železarna je na tem področju marsikomu vzor; nerešenih problemov je še veliko in novih predlogov ne more nikoli zmanjkati, če bo le motivacija učinkovita. TOZD jeklovlek Naša temeljna organizacija pričenja novo srednjeročno obdobje z izgradnjo nove proizvodne hale, z modernizacijo in dopolnitvijo obstoječe opreme in s tehnološkimi izboljšavami. V zvezi s tem pričenjamo večjo aktivnost na področju inovacij. Glede na to, da mineva sedanje srednjeročno obdobje, obdobje aktivnega razvoja jeklovleka (proizvodnja je narasla od 5.270 ton v letu 1976 na predvidoma 9.500 ton v letu 1980), je sedaj naša . naloga, da evidentiramo - že Tealižirane izboljšave na obstoječi ‘ opremi, ki zaradi različnih vzrokov niso bile prijavljene; V zvezi’z novimi nalogami pa sestavljamo program aktivnosti za področje opreme, tehnologije in organiziranosti. Po sprejetju nove mikroorganizacije in po definiranju prioritete nalog iz o-menjenega programa bomo lahko usmerjati inventivno dejavnost z razpisovanjem problematike. | TOZD kontrola kakovosti V naši'sredini ‘smo že od začetka mnenja, da mora inventivna dejavnost postati nenehna (Nadaljevanje na 6. strani) (Ndaljevanje s 5. strani) skrb in področje dela samoupravne prakse naših delavcev. Pobud za delovanje na tem pod- ’ ročju ne iščemo samo pri last- ' nem delu, ampak tudi v drugih srediiiah, kjer izvajamo storitve. Kar zadeva predloge na ravni delovne organizacije, je razveseljiv podatek, da so prihranki, ob sicer enakem številu predlogov kot lani, daleč presegli prihranke lanskega polletja. V naši TOZD smo dosegli že 80 % planiranih predlogov ža letošnje’ leto, celotna delovna organizacija pa na tem področju zaostaja, saj smo ob polletju do- -segli-šele 38% od planiranega -števila predlogov. Sedanja gospodarska situacija -narekuje še večjo aktivnost inovatorjev in . trenutno še pasivnih članov nace delovne . oranizaci-j e a zlasti ,na področju preprečevanja zastojev proizvodnega pro-cc '.a, prihrankov energije, zamenjav uvoženega materiala z domačim itd.' TOZD vzdrževanje V: rokov za to, da inovacijska dejavnost ni še živahnejša, je verjetno več. Eden od teh je po mnenju inovatorjev ta, da jé za nadomestila namenjen premajhen odstotek od prihrankov. Da bi inovacijska dejavnost dobila vc rje razsežnosti, bi morali pri-Sf :vati prav vsi. Pomemben pri te n je vpliv in pristop k mlajši n sodelavcem. Ob vsaki priložnosti, predvsem pa na-sestankih, s; noupravnih delovnih , Skupin, je nujno potrebno poudarjati po-m n in vsestransko koristnost i-nc vacij. Imamo namreč občutek, da je informiranost predvsem m d mlajšimi delavci in še posebej, med nekvalificiranimi kl. ub mnogim člankom o tej .tematiki v -Železarju preslaba. Če br no brez zadržkov prenašali izkušnje na mlajše, potem se bo število predlogov še povečalo. TOZD TRANSPORT Inovacijska dejavnost v TOZD j Ti ansport je komaj zaznana. ; V: rok za neaktivnost je v nizki . kvalifikacijski strukturi .zapošle-n i -Tehnični- kader s . srednje-šc' sko ■; izobrazbo je , v .... našem T'' ZD..slabo zastopan, Te-ta. pa je ■ v Železarni Štore inovacijsko ni iaktivnejši. . V • "novacijsko- aktivnost v. DO o- . c< .jujemo :kot uspešno.in bi - si , žc šli, da bi se ta aktivnost raz- , . ši Ta. tudi na TOZD Transport. Tehnologija transporta je za . v.1 ko DO, TOZD in delovno sre- . dir o specifična in se njena problematika ne moré reševati ša-bl: nsko. In prav zato je to po- . dr reje inovacijsko zelo zanimivo. Vi -ik delavec, ki dela v teh sredicah, bi lahko znatno pripomogel k izboljšanju transportnega pr mesa. V marsikateri sredini se po raja kaj uporabnega, vendar bi bi'o potrebno te ideje spodbuditi, ur meriti, tehnično izoblikovati in ji'IV sprr/viti v stvarnost. Smatramo, dg ; še bo inovacijska aktivne t v TOZD Transport znatno izr rol j šala tedaj, ko bo zasedeno ur rezno delovno mesto tehnologa. Le-ta bo dal marsikatero pc'rudo k inovacijskemu razmišljanju. Dir Za ekonomiko in organizacijo Dosegi naše delovne skupnosti v poslovanje delovne organizaci- je so takšne narave, da se jih precejšen del da obravnavati kot inovacije, ostajajo pa v anonimnosti. V bodoče bomo vse te primere ocenili po veljavnih kriterijih in pripravljali v skladu z obstoječimi normativi. DS za investicije in razvoj Seznanili smo se z analizo dejavnosti inovatorjev v prvem polletju. Razvesljiv je podatek, da Komisija za gospodarjenje TOZD vzdrževanje je pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa; 1. Predlog št. 320 tov. Vlada Oblaka iz TOZD vzdrževanje »Naprava za brušenje izvrtin na stružnici« se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. ; 2. Predloga št. 402 ih 475 tov. Stanka Zupanca in Majde Šmerc iž TOZD vzdrževanje »Vpenjalo za vlaganje tuljav v sta tor el. motor j e v« . se spre j meta. Avtor- (Nadaljevanje iz prejšnje št.) V 75. členu zakona opozarjamo na določilo: Če je nabornik ali oseba v rezervnem sestavu iz neznanih razlogov Več kot 15 dni odsotna iz stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, prijavi to njen družinski Član, s katerim je živela v skupnem gospodinjstvu, če je živela ločeno od družine in bila-zaposlena, prijavi to odgovorna oseba v organu družbenopolitične skupnosti ali v drugem državnem organu, v organizaciji združenega dela ali driigi samoupravni - organizaciji ali skupnosti, ki vodi evidenco zaposlenih, oziroma delovni človek, ki samostojno' opravlja-'dejavnost z osebnim delom. Odsotnost, vojaškega obveznika iz neznanih ■razlogov morajo te osebe' prijaviti v osmih dneh po preteku petnajst dni njegove odsotnosti. V Vlil; poglavju zakona o vojaški obveznosti je opisan postopek v zvezi z izdajanjem odločb o izvrševanju Vojaške obveznosti. IX. poglavje vsebuje kazenske določbe, ki - predvidevajo oziroma določajo: Z denarno kaznijo od 1.500 do 5.000 dinarjev ali z-zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek nabornik ali oseba v rezervnem 'sestavu, če po posamičnem ali splošnem pozivu pristojnega organa brez opravičljivega razloga ne pride ob določeni uri na določen kraj zaradi vpisa v vojaško evidenco; na nabor,- zdravniški pregled ali na druge preglede in preiskave, ki jih predpiše zvezni sekretar za. ljudsko obrambo, kakor tudi, če ne pride služit vojaškega roka, na vojaške vaje ali na vojaški strokovni pouk, ki se izvaja v organizacijah Zveze rezervnih vojaških starešin-in drugih organizacijah in ki se prizna za vojaške vaje. je v naši delovni skupnosti kar 18 predlagateljev od skupno 75. Presenečeni smo nad kvalifikacijsko strukturo predlagateljev; samo štirje z višjo oz. visokošolsko izobrazbo in kar 14 s srednejšolsko. O prihrankih, doseženih s predlogi naših inovatorjev, menimo, da so-glede na odstotek predlagateljev nizki. Pripravil Dušan Krošl jema pripada pavšalno nadomestilo. Komisija za gospodarjenje TOZD energetika je pri obravnavi inovacij sprejela naslednji Sklep: H| Za predlog št. 461 tov. Voja Lukiča in Hasana Harambašiča iz TOZD energetika »Avtomatsko dodajanje- vode v sistem 1 iz Opoke« se potrdi: izplačilo prvega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka Enako se kaznuje za prekršek vojaški obveznik, ki se je odzval pozivu — ’ potem, pa * samovoljno zapustil vojaške vaje ali vojaški strokovni pouk, ki se po zakonu priznava za vojaške vaje, ter vojaški obveznik, ki ne sprejme oziroma, ki ne vrne v brezhibnem stanju ali ne hrani in ne vzdržuje na predpisani način, o-sebne vojaške opreme, ali je ne prinese S; seboj, kadar- je to določeno s pozivom pristojnega organa. V naslednjem členu Zakon določa:, ž denarno kaznijo od 800 do 3.000 dinarjev ali z zaporom do 15 dni se kaznuje za prekršek nabornik ali oseba v rezervnem sestavu; 47.912,12 din in faktorja ustva-ritvene sposobnosti 2 a. Komisija za gospodarjenje TOZD MO je pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1. Predlog št; 535 tov. Albina Vrečarja iz TOZD MO »Podporna prizma« se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: 1 ,Za predlog št. 161 tov. Josipa Čagalja 'iž TOZD jeklarna »Predelava napajanja števca za avtomatsko rezanje gredic na KN« se potrdi izplačilo III. posebnega. nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka 232.470,30 din iri faktorja ustva-ritvene sposobnosti 2 b. 2. Za predlog št. 137 tov. Ivana Sekulca iž TOZD vzdrževanje »Zaščita bata hidravličnih Škarij v jeklarni« se potrdi izplačilo III. posebnega nadomestila. O-bračunario je bilo na osnovi prihranka 868.141,04 din in faktorja ustvdritvene sposobnosti 2 a. Oddelek za inovacije organu družbenopolitičnih skupnosti, da je vojaški obveznik odsoten iz neznanih razlogov glede na določilo 75, člena zakona o vojaški obveznosti. V X, poglavju so zapisane prehodne in končne določbe, ki so pomembne za prehodno obdobje po uveljavljanju novega zakona o vojaški obveznosti. S tem smo podali informacijo v novem zakonu o vojaški obveznosti s pripombo, da bomo pristop in način izvajanja določb tega zakona v naši delovni organizaciji proučili, ter sprejeli u-strez-ni organizacijski predpis. — če v predpisanem roku ne prijavi, pristojnemu ■ organu, družbenopolitične' skupnosti, pri katerem je v vojaški'evidenci, nastalih sprememb iz. 74. člena zakona, na' katerega smo posebej opo-. zorili. Zakon določa: z denarno kaznijo od 15.000 do 30.000 dinarjev Se kaznuje za prekršek organizacija združenega; dela oziroma druga samoupravna organizacija ali skupnost: — če ne obvesti pristojnega organa-družbenopolitične skupnosti, da je delavec, ki se izmika naboru, vojaškem roku ali' kakšni drugi vojaški službi, zaposlen pri njej —• brž ko izve Za njegovo izmikanje; -—če ne prijavi v predpisanem roku pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, da je vojaški obveznik, ki je bil pri njej zaposlen, odsoten iz neznanih razlogov. Z denarno kaznijo do 1.500 dinarjev se kaznuje za prekrške družinski član vojaškega obveznika, s katerim živi ta v skupnem gospodinjstvu, če ne prijavi v predpisanem roku pristojnemu — Rušili ste hišo, pospravili kar je bilo vrednega, ta kamen pa ste pustili kar na cesti. — Veste, da ovira promet in ko se bo nekdo poškodoval, bo hudičevo nerodno! — Vse bo urejeno, tovariš! Uskladiti moramo le, kdo je odgovoren za odstranitev, predvideti ceno, planirati čas odstranitve, napisati nalog in poiskati zunanjega izvajalca ... Obravnavane inovacije Pravice in dolžnosti po novem zakonu o vojaški obveznosti Kako zmanjšati Izmeček imenujemo proizvode, ki so neuporabni zaradi katerekoli napake. Izmeček je vir nezadovoljstva, pokvari veselje do dela in zmanjša dohodke. Vedno pa je povezan z izgubo denarja, časa in materiala. V Železarni Štore smo samo v prvih devetih mesecih tega leta »pridelali« za nekaj milijard izmečka. Stari dobri »aušus«, zaradi katerega si nihče ne beli glave, nas zelo drago stane. Največji del izmečka se naredi v livarnah. Obe 'livarni sta v tem obdobju naredili 87 % vsega izmečka v Železarni Štore. Izmeček seveda ni v celoti škoda. »Kupimo« ga kot vložek za 3 din, namesto da ga kot končni proizvod prodamo za 30 din. Prav zaradi teh dejstev bom pisal o livarnah. V malokateri veji tehnike se je treba tako vsestransko prilagoditi MATERIALU kakor v livarstvu. Tu so potrebni elastični ljudje, ki so sposobni obvladati vsako novo nastalo situacijo. Vsak se mora potruditi, da čimprej spozna nove surovine in jim zna prilagoditi način dela. Včasih je prevladovalo mnenje, da ni potrebno imeti posebnih sposobnosti, če hočeš postati livar. Kako je ta poklic težak in istočasno družbeno nepriznan, nam kaže dejstvo, da se je letos v vsej Jugoslaviji za ta poklic prijavilo le 236 otrok. Nedvomno postavljamo pred ta poklic mnogo večje zahteve in istočasno mnogo manjše plačilo, kot to dejansko zahteva. V ŠKIMC Štore se po učnem programu predvideva le 500 praktičnih ur za livarja letno. Nedvomno postavljamo danes mnogo večje zahteve glede izobrazbe zaposlenih. Priznati pa moramo, da livarja dela predvsem praksa. Znati uporabljati različne in vedno spreminjajoče se surovine je predvsem praktično vprašanje, V takih primerih nam pomaga edinole praksa, ki smo jo z leti pridobili. Delo samoupravnih organov Delavski svet delovne organizacije se je sestal na 7. redni seji 27. 10. 1980. Med drugim so sprejeli naslednje sklepe: Seznanili so se . z oceno 9-mesečnega poslovanja delovne organizacije in z informacijo o poteku priprav izdelave predloga srednjeročnega plana 1981—1985 ter letnega plana za leto 1981. V tej zvezi , bo potrebno v mesecu novembru izvesti referendum, na katerem bomo sprejemali-, dopolnitve k temeljem plana srednjeročnega plana, ki smo ga sprejeli na referendumu dne 17. 9. 1980. Delegati so bili seznanjeni s poročilom o družbenem standardu zaposlenih in izpolnjevanju družbenega dogovora o minimalnem življenskem standardu. Tudi po seznanitvi s poročilom o izdajanju glasila Štorski železar je delavski svet sprejel nekaj pomembnih zaključkov: v vseh delovnih, sredinah je potrebno dobiti nove dopisnike glasila, posebno pa še zavezujejo strokovne službe,, da vse informacije, s katerimi razpolagajo in o katerih morajo biti seznanjeni delavci, posredujejo za objavo uredniškemu odboru. Pričeto akcijo: »1000 delavcev-sodelavcev«; je potrebno nadaljevati: z‘ namenom,da delavec ni samo subjekt, ampak tudi objekt informiranja. Potrebno je nadaljevati s proučevanjem možnosti pridobitve profesionalca za področje novinarstva. Sklenjeno je tudi, da še avtorski honorar poviša za 26 °/o, DS se je seznanil s poročilom o dejavnosti SIS_v prvem polletju 1980. Delegati DS se strinjajo, da se neporabljena sredstva sklada skupne porabe ob koncu leta 1980 rebalansirajo in da neuporabljena sredstva SSP uporabijo namensko za nakup instrumentov-našemu pihalnemu orkestru, vendar, največ do 920.000 din. Komisija za gospodarjenje se je v oktobru sestala dvakrat, prvič 6. 10. in drugič 31. 10. 1980. Na prvi seji so poleg ostalega ugotovili, da se TOZD in DS glede stroškov za službena’potovanja v tujino in stroškov reprezentance vedejo stabilizacijsko. Na drugi seji so o poročilu o izvršitvi letnega dinamičnega in operativnega plana ugotovili, da je bil mesec september uspešen, predvsem še, če upoštevamo, da smo pri manjšem številu zaposlenih dosegli boljše rezultate. Tudi operativni plan so . delegati potrdili. Glede, na pozitivne rezultate od I-. do IX. meseca- je. potrdila predlog za povečanje vrednosti točke za izračun obračunskih osnov od 15 na 16 din, -to je za 6,7 %. Ob tem pa se zniža akontacija variabilnega dela za 5 %. Ta sprememba velja od 1. 10. 1980 naprej. Upoštevajoč nove rangirrie odnose in novo vrednost točke ter znižanje akontacije variabilnega dela privede do skupnega povečanja osebnih dohodkov za 8,7 %.. Vsi delavski sveti TOZD in DS so se sestali v mesecu oktobru. Širše so obravnavali poročilo o 9-mesčnem poslovanju. V obravnavi na DS je tudi rebalans sklada skupne porabe. Delavski sveti morajo v tem obdobju imenovati inventurne komisije, V obravnavi je samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Celje, dovolj dela pa imajo tudi z razporeditvijo delavcev na dela in naloge po. sprejeti mikroorganizaci-ji. Zelo aktivno delujejo razne komisije v TOZD in DS in tudi družbenopolitične organizacije. Aktivnost samoupravnih delovnih skupin je v oktobru Zadovoljiva: sestalo se je 74 samoupravnih delovnih skupin od skupnih 160. stroške izmečka Vrnimo se k izmečku. Priznati moramo, da je ravno trud za dosego kvalitete tisti, ki napravi delo v livarni izredno zanimivo in raznovrstno. Izmeček se lahko pojavi ipri vsakem delovnem postopku. Njegova količina je odvisna v prvi vrsti od LIVARJA. Vzroki izmečka pri formanju so lahko slabi modeli in jederniki ter neprimeren pesek za formanje. Pogosto pa tiči vzrok v nezavedni RAVNODUŠNOSTI pri delu, v slabem nadzorovanju in v pomanjkljivi praksi. Z navedbami v tem članku ne mislim zvaliti vse krivde na livarja. Namen tega članka je pomagati mu pri delu. Izmeček.. i Kaj mora livar storiti, da bi zmanjšal oz. preprečil izmeček? Načelno naj nihče ne spreminja že obstoječega načina dela, ne da bi o tem obvestil odgovorne osebe, tudi če misli, da ga bo izboljšal. Če se namreč pojavijo napake, krivec' običajno zamolči svojo samovoljnost. Posledica je, da se ne odkrijejo vzroki izmečka in se smatra celoten način dela za napačen. To lahko odpravimo tako, da pri strojnem formanju ne zaposlujemo izučenih livarjev. Delavci, ki še ničesar ne razumejo o livarstvu, se. drže. natančnih navodil tehnologije in s svojimi, »izboljšavami« rie skušajo povečati . storilnosti. Z druge■.strani delavcev, ki se natančno držijo vseh navodil, ne moremo poklicati na odgovornost in ne sinejo biti kaznovani za eventualno slabo kvaliteto. -Nisem proti osebni iniciativi. Dober delovodja ali tehnolog bo vsako dobro iniciativo pozdravil in jo skušal po uradnih poteh uresničiti, za kar predlagatelju sledi , še nagrada. Zato ne smemo molčati, če menimo, da bi lahko kaj izboljšali. Menim, da v livarni z dobrim strokovnim vodstvom livarji morajo imeti svojo besedo tako v posvetovalnem smislu kot tudi pri -ugotavljanju krivde za napačno delo. V moji dosedanji praksi sem . ugotovil, da je serijski izmeček skoraj vedno posledica malomarnega dela. ZDRAV ulitek je končni cilj vsega truda. Vsak, ki pazljivo zasleduje potek dela in se iz napak uči, se bo tudi temu eilju najprej približal. Ne trdim, da se da izmeček popolnoma preprečiti. Vedno se pojavljajo nepredvideni vplivi. Pri marsikaterem ulitku šele Z dolgotrajnimi poskusi dosežemo zaželen uspeh. Če se začne izmeček nenadoma večati, nekaj ni v redu. Včasih ga povzroči že majhna nepazljivost. Zato mora livar biti pri delu vedno zbranih misli. Majhne nepazljivosti so v livarnah pogoste. Cesto ugotavljajo, da ni bilo poskrbljeno za odvod zraka, da forma ni bila dovolj skrbno nabita itd. Izmeček nastane tudi zaradi tega,-ker je livar pozabil pritrditi jedro. Zgodi se celo, da je bilo jedro narobe vloženo, ali pa uporabljeno napačno jedro. Ni tudi redek primer, da je bil okvir nameščen kar za 180° narobe. Posebno pogost je primer, da se zanemari odvod zraka. Vsak livar ve, da bi bila vrsta naštetih nepazljivosti zelo dolga. Jasno sliko o proizvodnji ulitkov dobimo le s: kontrolo izmečka. Vodja livarne ima pravico zahtevati, da se vsak izmetni ulitek SKRBNO preišče! Izmeček in efektivna produkcija sta najvažnejši postavki za ocenitev dela v livarni. Če nekje izmeček zakrivajo, je statistika podjetja napačna. Razen tega prepozno spoznamo napake in preden jih odstranimo, lahko utrpimo znatno škodo. Žrtve takšne politike so končno le vsi zaposleni v livarni. Vsemu'napisanemu bi livar lahko ugovarjal s pripombo, da bo ostal izmeček kljub vsem preiskavam le izmeček, sam pa se bo potrudil in preprečil nadaljnjo škodo. Če potem vprašamo livarja, ali j e-to hote aili nehote storil, bo vsak zanikal. Na vprašanje, zakaj je izmeček nastal, se pa izkaže, da ni vse tako. jasno. Pogovor z delovodjo iri majhna pomoč večinoma zadostujeta, da te napake odstranimo. Končno livar spozna, da je škodoval sebi, ker ni povedal, da je izmeček nastal po njegovi 'krivdi. , Kaj pa je pravzaprav izmeček po LASTNI krivdi? Neki delavec mi je pred letom povedal približno tole: »Bolje je •za mene, da na strojnem formanju naredim 160 form s 30 % izmečka, kot 130 S 5 °/o izmečka, V obeh primerih mi plačajo vse, toda v drugem sem naredil manj in manj dobim.« Ali je imel ta delavec prav? Zdi se nam, da je delal' v prvem -primeru uspešneje, vsaj kar zadeva njega. Pozabil je, da zahteva 160 form več telesne moči kakor (Nadaljevanje na 8. strani) Kako zmanjšati stroške izmečka (Nadaljevanje s. 7. strani) 130. Delavec služi torej »več« samo z nesorazmerno večjo porabo energije. Da zasluži 5% več, mora izdelati približno 10% več form. Takšno izkoriščanje energije pa je zdravju škodljivo in povzroča tudi pri močnih ljudeh v kratkem času resne posledice. Tudi z gospodarskega vidika je to gledanje delavca nepravilno. V prverp primeru znaša škoda Okoli 19 %, v drugem samo 4 %. Podjetje ima torej v prvem primeru znatno večjo izgubo. Delavec »zasluži« samo 4,5 % več, ikar pa gre le na račun njegovega zdravja. Načelno naj bi govorili o izmečku po lastni krivdi samo_ takrat, če livar ni upošteval osnovnih pravil ali navodil delovodje. Če livar formo ni dobro zabil, da se je ulitek deformiral, če je ni izpihal, tako da so v ulitku vključki peska, če je celo narobe vložil jedro, potem je njegova krivda popolna. Če je delovodja odredil, da se mora določena stran jedra pritrditi in če mu je prve forme celo sam naredil ter pri naslednjih delo nadzoroval, je za izmeček sam kriv, če se pri nadaljnjem delu ni držal danih navodil. Delovodja, ki samo sedi v svoji pisarni, izpolnjuje formularje in hodi na sestanke, je vse prej kot pravi delovodja. On mora biti najboljši rokodelec v livarni. Vedno mora biti pripravljen, da posreduje svoje znanje livarjem. Delovodja mora biti v -obratu prvi in zadnji. Vsi podrejeni imajo pravico zahtevati, da jim je delovodja vedno na razpolago. Ne samo strokovno znanje, temveč tudi disciplina ter odgovornost do dela morajo postati njegovi aduti. Le takšnemu delovodji bo uspelo vplivati tudi na zmanjševanje izmečka. Boj proti izmečku ni samo naloga nekaterih posameznikov. Ves livarski kolektiv mora smatrati ta' boj kot eno svojih najvažnejših nalog. Skušajmo privarčevati vsaj eno staro milijardo letno na račun izmečka; zagotavljam, da se bo zelo poznalo tudi pri osebnih dohodkih. DELAJMO BOLJ VESTNO, SKRBNEJE in rezultati nas bodo presenetili. Dragan Simovič Amatersko*gledališče Železar gost na 10. oktobrskih srečanjih gledaliških skupin v Paračinu GLEDALIŠČE ŽELEZAR SE JE V PONEDELJEK, 20. OKTOBRA VRNILO S ŠTIRIDNEVNEGA GOSTOVANJA PO BRATSKI REPUBLIKI SRBIJI. S KOMEDIJO »LJUBEZEN DRUGE POLOVICE« SO SE NAJPREJ PREDSTAVILI V POBRATENI OBČINI ČUPRIJI IN NATO V PARAČINU. TU SO BILI ŠE POSEBNO PRISRČNO SPREJETI. SAJ TI DVE GLEDALIŠČI IZMENJUJETA STIKE ŽE OSEM LET, OD LETA 1979 STA TUDI URADNO POBRATENI. V noči na 16. oktober je ŽELEZAR krenil na pot bratstva in prijateljstva z avtobusom in po prijetni vožnji ob peti uri zjutraj prispel v Beograd. V hiši cvetja smo' se poklonili spominu na našega velikega voditelja in kolona obiskovalcev, ki se je vila pred in za nami, je pričala, kako globoko spoštovanje do dragega Tita je v nas vedno in vsepovsod. Obisk muzeja 25. maja je bilo drugo posebno doživetje, predvsem za tiste, ki smo ga obiskali prvič. Po kratkem sprehodu po beograjskih ulicah in po Kalemeg-danu smo krenili naprej proti Paračinu. Ob 16.30 smo se že pozdravljali z našimi brati pred Mestnim gle--dališčem Paračin. Snidenje je bilo prisrčno in veselo. Ta večer smo si ogledali njihovo predstavo, jim ob zaključku na odru pred občinstvom čestitali za njihov jubilej in jim podarili veliko sliko z motivom železarstva, ki jo je prav mojstrsko ustvaril naš umetnik Ivo Vrečko. V prijateljskem pogovoru smo s pobratimi prebili še preostali del večera,: nato pa odšli na počitek v našo Grzo. Našo pravim zato, ker smo v Grzi, to je hotelski objekt, oddaljen nekaj ki-lometov iz Paračina, gostje ob vsakem našem obisku v Paračinu. Naslednji dan v petek, 17. oktobra smo že v zgodnjih jutranjih urah odpotovali v Čuprijo,/saj smo bili ta dan njihovi gostje. S predstavniki družbenopolitičnih in kulturnih organizacij občine Čuprija smo se udeležili otvoritve razstave likovnih amaterjev v Svetozarevu. To mesto je tedaj slavilo dan osvoboditve Svetoza-reva. Tudi tematika razstave je bila posvečena NOB in spominu na tovariša Tita. Po razstavi so nas gostitelji peljali na ogled samostana, ki nosi ime Ravanica. V njem same mlade redovnice, ki se pred obiskovalci vsakič umaknejo, tako da sta se nam posvetili- samo dve. Umakniti se morajo vse, ki še niso deset let v tem samostanu. Še posebno zanimiv se nam zdi njihov običaj, da ženske z dolgimi hlačami ne smejo prestopiti praga samostana. Tako smo mimogrede, samo nekatere seveda, ob ogledu samostana nosile dvojno oblačilo. Po delovnem pogovoru, ki je sledil, so nas organizatorji in gostitelji povabili na koncert mladih talentov glasbenikov. V Ču-priji imajo namreč glasbeno šolo, ki vzgaja izjemne talente-violiniste. V tej ustanovi so zbrani o-troci iz vse Jugoslavije in ne pretiravam, če povem, da so to že pravi mali virtuozi. Popoldan smo bili zaposleni s-pripravami na predstavo, ki je bila ob 19. uri. Občinstvo je kljub delnim jezikovnim. oviram spre-, jelo naše gledališko predstavo prisrčno in z navdušenjem. V spomin na gostovanje v Čupriji so nam gostitelji podarili kliko — samostan Ravanico. Iz Čuprije smo se odpeljali v poznih večernih urah utrujeni, vendar vsi zadovoljni. Ko smo posedli za mizo v hotelu Grza, smo izvedeli, da se nam bodo pridružili pri sosednji mizi kulturni delavci iz LR Kitajske. In res, kmalu zatem je prišla skupina tridesetih folkloristov. Ta večer- sicer ni prišlo do medsebojnega »telovadenja z rokami«, odšli so namreč prehitro k počitku; vendar naslednje jutro je naš Marjan navezal stike z gosti iz Kitajske. Izmenjavali smo si značke, sponke za lase in celo naslov so nam napisali. Za slovo smo se skupaj fotografirali in jim obljubili, seveda zopet s spretna telovadbo rok, da jim bomo fotografije poslali. Še dolgo smo si mahali v pozdrav. Moram reči, da so to zelo prijazni in simpatični'ljudje; to so predvsem za njihove nežne spremljevalke trdili naši moški predstavniki. Po burni debati o naših »novih znancih« iz LR Kitajske smo se odpeljali pod planino Rtanj na zajtrk. Gibanica in kislo mleko sta specialiteti, po kateri daleč naokrog slovi ta planinski- kraj. Po osvežujočem zajtrku smo si ogledali še zapuščen rudnik Rtanj in obiskali spomenik padlim borcem. Žeriička, ki je stala za cesto in prodajala zdravilna zelišča za kuhanje čajev, nas je bila vesela, saj smo pokupili vse, kar je imela nabrano. Mesto Paračin je zelo zanimivo, zato se vedno radi. potepamo po • njegovih ulicah. Tokrat smo imeli za to zelo malo časa, saj so nam obveznosti narekovale drugo. Pripraviti smo se morali na nastop, ki je bil ob 19.30. Predstava nam je kljub veliki tremi uspela v celoti; tudi tehnične težave, ki so se pokazale tik pred predstavo, smo. uspeli pravočasno odpraviti. STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. Nisem še omenila, da je na to pot z nami odpotovala tudi delegacija SZDL Celje in da so bili s predstavitvijo našega gledališkega ustvarjanja in nad vsem, kar so v teh dneh doživljali, izredno presenečeni. Sobotni večer smo sklenili z družabnim večerom. Naši pobratimi so nas prijetno presenetili z zelo zanimivimi spominki: s kozarci, na katerih so napisani lastnoročni podpisi članov našega gledališča in članov paračinskega gledališča. Na njih je napisano tudi »100 LET PRIJATELJSTVA«. Nazdravili smo, zaplesali kolo in ob petju in plesu ostali skupaj vse do zgodnjih jutranjih ur. V nedeljo zjutraj smo se pred mestnim gledališčem v Paračinu poslovili in si ob prijateljskih poljubih in stiskih rok obljubili, da se snidemo že prej kot čez eno leto. AT ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Načrtovanje je resda važno, toda... Približno pred 19. leti se je zgodilo, da je bil nek zdravnik v Srbiji kaznovan, ker je reševal življenja. Rekli boste, da to že ne more biti res. Ampak v nekaj stavkih se boste prepričali, da je bil mlad zdravnik kaznovan z zmanjšanjem plače, ker... No, takole je bilo. Zdravnik Panta Miličič iz Raške se je zapletle v čuden in skorajda neverjeten položaj. Po požrtvovalnem delu, dnevnem in nočnem tekanju okrog bolnikov, potem ko je uspešno zatrl štiri epidemije, ki so leto poprej zajele omenjeni kraj, so ga kaznovali s tem, da so mu zmanjšali plačo oziroma osebni dohodek, kot bi rekli danes. Razlog za takšno ravnanje z mladim zdravnikom je bil skorajda neverjeten: presegel je s planom predvideno število pregledov in uporabil več injekcij, kot je bilo planirano, kar je doktor Miličič vedel. Toda ko se je moral odločiti za plan ali za človeka, se je odločil za človeka. Na nesrečo so imeli v Raški tisto leto štiri hude epidemije; dr. Miličič je opravil več kot tisoč pregledov nad planom, dal mnogo več injekcij, iztisnil je vse iz sebe, reševal življenja otrok in odraslih, nagrajen pa je bil — z znižano plačo. Tudi'kaj takega se zgodi, če... Pa menda ni bila kriva birokracija? R. U. S* fe« 1£§ Vrhovni štab jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja je 20. novembra. 1942 s posebnim odlokom uveljavil naziv narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije.