7. številka.
Ljubljana, v sredo 10. jaimvarja 1900
XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za v*, leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Oblači se.
Nekaj tednov je šele preteklo, kar je naš minister zunanjih del, grof 6oluchowski, razglasil, da ostane vojna v Južni Afriki lokalizirana, in da se ni bati nevarnih komplikacij, in že se je izkazalo, kako površno in slabo je bil mož poučen.
Položaj Angleške je postal v Južni Afriki velekritičen. Angleška armada je popolnoma razbita, najvažnejše angleške postojanke, kakor Ladvsmith, Mafeking in Kimberlev so v nevarnosti, in je vsak hip pričakovati obvestila, da padejo v roke zrna-gujočim Burom. Angleška je pač poslala novega zapovednika na bojišče, ali nove armade ne more spraviti na noge in zato se lahko zgodi, da se ponovi v Južni Afriki ono, kar se je pred dobrimi sto leti primerilo v sedanjih Združenih državah severo-ameriških.
Ti neuspehi na južnoafriškem bojišču pa na Angleškem niso omajali trdnega za upanja v končno zmago. Ta vera v angleško nepremagljivost je bila tolika, da so Angleži začeli celo sekvestrirati nemške ladje, ne meneč se za veliko nevoljo, ki jo je to postopanje provzročilo v Nemčiji in dobro vedoč, da se Nemčija ne bo upala, nastopiti proti Aagleški, ker jej na morju ni kos. Moč Angleške tiči v mornarici, v tem oziru pa se jej ne more nobena druga država primerjati.
Rusija je jedina, kateri Angleška od morja ne more do živega, katera pa lahko na kopnem prizadene ošabni Veliki Britaniji smrten udarec, in res se je pokazalo, da namerava Rusija izkoristiti sedanje stiske Angleške v to, da si zagotovi prevlado v Aziji in si naredi prosto pot v pokrajine, od katerih posesti je odvisno svetovno stališče Angleške, pot v Indijo
Naznanilo, da je Rusija poslala malo armado iz Kavkaza v Kušk ob afganski meji, je kakor bomba vplivala v Londonu. Angleži so dobro čutili, da se rusko časo-
LISTEK.
V katedrali sv. Petra.
Odlomek iz romana „Rim". — Francoski spisal Emil Zola. (Konec.)
Toda ceremonija se je bližala svojemu koncu. Baron Fouras je predstavil svetemu očetu člene odbora in nekatere imenitne udeležence romarskega sprevoda. Šli so počasi mimo njega, pripognili tresoč svoje koleno   ter   poljubili   hlastno   črevelj in prstan. Potem so prinesli zastave, in Pierru se je krčilo srce, ko je zapazil, da je najlepša in najbogatejša zastava  iz Lourda. Brezdvomno  so jo  podarili  očetje brezmadežnega spočetja. Na beli, z zlatom vezeni svili je b:la na eni strani naslikana lourdska mati božja, na drugi pa je bil portret Leva XIII.   Videl je, kako se je papež nasmehnil svoji podobi; to ga je zelo užalostilo, kakor da se je razpršil v nič njegov sen o razumnem, evangelijskem papežu, kateri je prost vsakega praznover-stva. V tem trenotku se je zopet spogledal z monsignorom Nanijem, kateri ga je opazoval od začetka svečanosti ter motril radovedno vsako njegovih  potez, kakor mož, ki kani neuaj poskusiti.
Prelat je stopil bližje in dejal: „Zastava je krasna!   Kako se mora njega svetost veseliti, da je tako lepo naslikana ter v družbi tc lične svete device J"
I pisje samo norčuje, pišoč, da je ta korak ruske vlade oamo akademičnega pomena, da se je hotelo le preskusiti transkaspiško železnico. Utis, ki ga je ta vest naredila na Angleškem, se ne da popisati. Zavladala je nekaka panika, kajti Angleška ve, da v sedanjih razmerah ni v stanu kljubovati Rusiji.
V Kušku je zbrana lepa ruska armada. Od tod je samo tri dni hoda v He-rat, v osrčje Afganistana in v osmih dneh je ruska vojska lahko na meji angleške Indije. Tudi ko bi Angleška ne bila zapletena v južnoafriško vojno, bi morala napeti vse moči, da bi se mogla braniti, tako pa se prav za prav niti ganiti ne more.
Akcija Rusije je toliko večjega pomena, ker je afganski emir na smrt bolan. Njegova smrt provzroči kakor običajno v takih državah notranje komplikacije, na-sprotstva mej poglavarji posameznih rodov, in to bo Rusiji povod, da si pridobi trdno pozicijo v Afganistanu, da takorekoč svoji armadi odpre vrata v Indijo, vir vsega angleškega bogastva in angleške slave.
Nihče ne verjame, da bo Angleška to brez odpora trpela, da bo mirno pripustila tak korak, s katerim je nekako nasekano njeno svetovno gospodstvo. Predno bo angleški lev vkročen, rjul bode še tako, da se bo zemlja tresla. Od !:od tudi velikanska senzacija, ki jo je po vsem svetu napravila vest, da je Rusija zbrala v Kušku tik Herata malo armado. Ves svet je jedin, da zamorejo iz tega nastati komplikacije naj-usodnejega pomena. V tej luči pa zadobi tudi južno afriška vojska nakrat največjo, naravnost svetovno važnost.
Jedro židovstva.
3. Filo- in antisemitizem.
(Dalje.)
Položenje Arijcev nasproti Židom dandanes res ni sijajno; neka tolažba nam mora biti, da je podobno razmerje med
Ker je mladi duhovnik prebledel ter ni ničesar odgovoril, je pristavil z izrazom pristno italijanske svete radosti na obrazu:
„Mi Rimljani ljubimo zelo Lourd. Ta povest o Bernadeti je krasna!"
Kar se je potem zgodilo, je bilo nekaj tako izvanrednega, da je ostal Pierre vsled tega še dolgo časa za tem ves zmeden. V Lourdu je videl nepozabne prizore maliko-vanja, scene polne najivne vere, polne obupne verske strasti, ki so ga še danes vznemirjale ter ga bolestno pretresale. Toda množica, katera je hitela v jamo, bolniki, ki so v besni ljubezni umirali pred podobo device, vse ljudstvo, katero je blaznelo vsled čudeža — nič, nič ni bilo niti slično brezumju, katero se je sedaj polastilo romarjev ter jih sililo k nogam papeža. Škofje, načelniki redov, poslanci vseh vrst so stopili iz množice, da polože* na stopnice prestola darove vsega katoliškega sveta, zbirko krajcarja sv. Petra, katero je zložil ves svet. Bil je to prostovoljen davek, katerega je dajalo ljudstvo svojemu vladarju. Srebro, zlato, bankovci v denarnicah, v mošnjičkih, v listnicah. Potem so prišle dame, ki so se zgrudile na kolena ter darovale svilnate ali baržunaste denarnice, katere so vezle same. Druge so dale napraviti na listnice z demanti napis Lev XIII. In za trenotek je navdušenje tako naraslo, da so ženske zmetale raz sebe vse do zadnjega vinarja, ki so ga imele.
obema plemenoma skoro vedno v minulosti eksisiovalo.
Na tem mestu moremo se zgodovine le dorekniti — historik bi lahko pod vi-dikon- razmerja med Arijci in Židi spisal obsežno knjigo (primeri izborno delo: Niib-ling. Die Judengemeinden des Mittelalters. Ulm 1896.):
V srednjem veku in noter do nove dobe bili so Židje kot financieri ter kapitalist* regal, nekaka čuvana, izjemna lastnina evropskih knezov in vladarjev; kadar je kn3z prišel v denarne zadrege, moral mu je Žici na pomoč, in vsled tega so morali knez: ter plemenitaši Židom hvaležni biti. Pod Babenberžani opravljali so Židi deželne finance in bili v visokih Časteh; Rudolf habbourški je na vso moč pospeševal Žide; pred navadno sodnijo Žid sploh prisiljen ni bil stopiti; križarske vojske delali so iran coski plemiči z židovskimi denarji; že Karol Veliki je za urejanje državnih financ Žide iz Italije pozval. Vse evropske vojske bile so v zvezi z židovskimi mošnjami, in ko so Nemci ter Francozi leta 1871. mir sklepali, delala sta ta mir dva Žida, bankir Bleihroder od nemške, bankir Alfons Roth-schild od francoske strani . . .
Da, še več! Celo ona moč, ki se je najboljše umela otepati Židov, celo rimska cerkev je včasi podlegala židovskemu vplivu. V Španiji so v srednjem veku Židje dose zali najvišja cerkvena dostojanstva in zasedali škofijske ter nadškofijske stolice; tam je bilo Židov splch toliko, da so ti Špance malone čisto požidovili. Španci so dandanes res, kakor smo že dejali, mešanica Arijcev Židov in Arabov. V visokem španskem plemstvu — pobožni plemiči si povsod tudi danes radi iščejo bogatih Židovk v zakon — pretaka se brez izjeme več ali manje židovske krvi. Židovski historik Gratz v svoji ^zgodovini Židov" meni, da je škoda, da je naposled inkvizicija Žide s pirenejskega polotoka iztirala; kajti „s svojo krvjo bili bi ti vlili Špancem i probujenega ži-
Neka jako lepa, temnolasa, vitka in visoka dama je potegnila uro izza svojega zavratnika svoje obleke ter prstane s svojih rok in zagnala je vse na preprogo estrade. Vse bi se bile razmesarile, da bi si bile iztrgale svoje od ljubezni goreče srce ter ga vrgle tudi tja, da bi se tako same popolnoma darovale. Deževalo je darov, to je bila popolna vdanost, izbruh strasti, ki se na korist oboževanega predmeta oropa ter smatra za srečo, da nima ničesar, kar ni last ljubljene osebe. Vse to se je vršilo mej naraščajočim šumom, mej ponavljajočimi se vivat vzkliki in preglasnimi glasovi če-ščenja, mej tem ko je nastajala vedno večja gnječa, ker so vsi — moški in ženske — mrli od koprnenja, da bi polju bili malika.
Na dano znamenje je stopil Lev XIII urno s prestola ter zavzel zopet svoj prostor v sprevodu, da se vrne v svoje stanovanje. Švicarska straža je energično vzdržavala množico ter se trudila, da ohrani v vseh treh dvoranah prost prehod. Ko pa je ljudstvo videlo, da se je njega svetost odstranila, je naraščalo mrmranje obupanosti, kakor da so se mahoma zaprla nebesa onim, kateri se mu še niso mogli približati. Kako strašno razočaranje: Bog je bil viden, toda izginil je, predno se ga je bilo mogoče dotakniti ter tako zadobiti večno izveličanje!
Gnječa je bila tolika, da je zavladala izredna zmešnjava ter kar pomela seboj
dovskega duha in to degeneraciji bližajoče se pleme osvežili z zdravimi soki". Tako misli Žid o Špancih!
Slavni papež Inocenc III. oddajal je važna mesta na svojem dvoru Ždom. Sv. Ignacij Lojolski, utemeljitelj in veliki prvi general nekdaj mogočnega jezuitskega reda, občeval je v svoji tihi malobesednosti skoro jedino — z Židom ; Polanco namreč, tajnik Ignacijev in zaupnik vseh dalekosežnih njegovih črtežev, bil je pravi pravcati Žid, ki je šele pozno bil prestopil h krščanski veri. In da dandanes sedi na najbogatejši nadbiskupski stolici v Avstriji Žid, kaj takoš-nega nič novega ni. Sicer so Židi, če je treba, čisto vneti katoličani; samo včasi prodre i takošnih katoliških Židov prava narava na dan, kakor se je nedavno zgo-d lo, ko se je rojeni Žid, pozneje vnet katoliški duhovnik ter na kraljevih dvorih priljubljeni pridigar, imenom Bauer, po raznih pustolovstvih na svoje stare dni — oženil.
Vender bi storil rimski cerkvi krivico, kdor bi dejal, da ona židovske nevarnosti umela ni; posebno v srednjem veku je bila ona tista kulturna moč, katera je bila naj trje branišče proti semitskim navalom; ko ne bi bilo tega branišča, uresničil bi se bil morda res židovski ide jal svetovnega gospodarstva Izraela, in mi vsi bi morda danes _prah lizali" od židovskih nog. Zlasti je blagodejno vplivala sholastika v svoji uoijo., še nepokvarjeni dobi; sholastika je ljudem bistrila razum in množila energijo volje, kar je najvažnejše v boju z energičnimi Semiti. Sholastika se pa je tudi opirala na vrle arijske mislece, najbolj na Aristotela, iz kojega del si je jemala ostro duševno orožje.
Dandanes v cerkvi sicer sholastika še eksistira ali bolj v mrtvi obliki ko v bujnem življenju. Srednjeveški krščanski misleci so pa res goreli s svojim notranjim prepričanjem, oni se niso bali svobodnega znanstvenega preiskovanja, temveč so z vso vnemo porabljali celo posvetno znanost, kakor je tedaj bila razvita; židovske učenjake so
švicarsko stražo. Videti je bilo žene, katere so planile za papežem ter lezle po vseh štirih na mramornate stopnice, da poljubijo tam njegove sledove in pijejo prah njegovih stopinj. Ona velika, temnolasa dama, katera se je zgrudila na rob estrade, se je mej glasnim vzklikom onesvestila, dva gospoda odbora sta jo držala, da bi se ne pobila v krčih, ki so jo zvijali. Druga dama, debela blondinka, se je oprijela jed-nega pozlačenih ročajev prestola, na katerem je prej počival komolec slabotnega, onemoglega starca ter ga kakor besna poljubljala. Ko so to zapazile druge, so jo porinile v stran, se polastile obeh ročajev ter baržuna in pritiskale svoje ustne na les, na blago, mej tem ko je zvijalo njih telo glasno ihtenje. Trebalo jih je s silo odstraniti.
Ko je vse minulo, se je zbudil Pierre kakor iz morečega sna. Stresalo ga je, njegova pamet se je dvignila proti temu. Tedaj pa se je srečalo njegovo oko zopet s pogledom monsignora Nanija, kateri se ves čas ni odstranil od njega
„Krasna ceremonija, kaj ne?" je dejal prelat. „To potolaži človeka za mnogo zločinov."
,Da, gotovo, toda koliko malikovanje," je zamrmral Pierre. Ni se mogel premagati.
Monsignor Nani se je le smehljal, ne da bi nasprotoval njegovim besedam, in kakor da ni ničesar čul.
prav pridno študirali in iz njihovih del zajemali; židovski veliki filozof Maimonides bil je dobro znan pri katoliških sholastikih. Nekateri sholastiki, zlasti v poznejši dobi (po 1. 1300) so si iz židovskih tal mudi sto v žalibože navzeli i zoprnega pedantnega dla-kocepstva. Glavna reč pa je bila, da so sholastiki povspeševali svobodno duševno delovanje; znano je, kako so se tedaj duhovi diferencirali in individualizirali, samo ža libog, da drug mnenja drugega ni dosti spoštoval, temveč so tiranično nastopali in se celo psovali v znanstvenih disputacijah. No, v naših dneh se poslednjega ekstrema med učenjaki cerkve bati ni, znanost se lepo prirezuje po odmerjenem kopitu ... In ker ni več pravega, čilega in zdravega gibanja v rimski cerkvi, zato pa so Židi katoliškim, to je, pod vplivom te cerkve stoječim na rodom zopet zelo zelo nevarni; ni treba, da bi o tem dalje govorili, opozarjamo samo na katoliške Poljake v židovskih krempljih in pa na protestantske Angleže, neodvisne gospode svojih financ . . . Katoliški duhovnik Stojalowski je nedavno v dunajskem parlamentu javno se spovedal, da se (niti blagoslovljeni) katoličan brez židovskega denarja v Galiciji ganiti ne more. (Dalje prih.)
V I Jiihljanl, 10. januvarja
K položaju.
Koerber ima polne roke dela in polno glavo skrbi.  Težave, ki se mu stavijo, so baje velike, nekateri listi trdijo celo, da so tolike,  da jih Koerber morda sploh ne premaga ter da Koerberjevega ministrstva sploh ne doživimo.   Govori in piše se, da je Koerber malone že obupal ter da mislijo odločilni krogi zopet na Gautscha. Ta pesimizem pa menda ni utemeljen prav tako, kakor tudi ne optimizem, s katerim so dunajski borzijanski listi sprejeli vest o Koerberjevem bodočem kabinetu.  Prav ti umazani listi židovskih milijonarijev  so s svojim veselim krikom in vikom, s katerim so pozdravljali Koerberjevo ime, Koerberju mnogo škodili ter vzbudili med nenem-škimi listi in poslanci največje nezaupanje. Kogar ljubi „Neue Freie Presse", tisti bo gotovo tepel Slovane.   Koerber sprejema razne politike različnih strank in sprejel je celo   nekaj   najradikalnejših Mladočehov. „Linzer Volksblatt", Ebenhochovo glasilo, sodi o novi vladi prav neugodno. Levičarjem — piše „L. V." — sploh ni za spravo, nego le za to, da pridobe Koerberja, kakor so pridobili Clarvja, da poskusi razgnati sedanjo večino. Desnica se bo kmalu prepričala, ali ni tudi Koerber le udani sluga levičarjev.  Vsekakor pa bo imela desnica že v kratkem priliko pokazati,  da je še trdna in složna in ta poskušinja bo morda zanjo najnevarnejša. „L. V." se nadeja, da Mladočehi z obstrukcijo ne bodo spravljali obstanka  desnice   v nevarnost.   .N. Fr. Pr."   poroča,   da  imajo   te   dni vodilni nemški prvaki na Dunaju važne seje radi bodočega ministrstva in radi bodoče taktike. Zlasti se jim gre menda za to, da vstopi v novi kabinet tudi nemški nepar-lamentarec brez portfelja kot zaupnik le vice. Tudi konferenca načelnikov levice se bo vršila v kratkem na Dunaju. Porod Koerberjevega kabineta je torej prav težak in nemara da pride na svet nova pohabljena spaka, ki umre kmalu.
Dunajski kršč. socialisti in Čehi. Vzor naših kršč. socialistov in nekdanji ljubljenec tržaških Slovencev ter njihovega glasila, dr. Lueger je pravi moderni tiran, surov, brutalen in brezobziren župan, ki liže danes pete škofom in papežu, jutri pa pije bratovščino z najbes-nejšimi nemškimi nacionalci. Tako kameleonskega značaja še ni imel menda noben dunajski župan kakor dr. Lueger. Njegovo surovo preganjanje zavednih učiteljev je pač brez para. Zato beže na Dunaju naj-nadarjenejši učitelji k davkarstvu ali k pošti in železnici. Luegerjevo besno preganjanje Čehov pa je naravnost evropski škandal. Znano je, da je danes tretjina Dunaja češka, a kršč. socialisti s svojim Luegerjem na čelu jim ne dovolijo niti ene javne šole! Sami z lastnimi žrtvami si morajo vzdrževati Čehi svoje šole. V Funfhausu so si sezidali Čehi tudi nekak „Narodni dom". Seveda so bila imena društev, ki so pod streho „Nar. doma", na zunanjem zidu nabita le v češkem jeziku in tudi glavni napis na hiši je bil češki. Dunajski magistrat pa je — ne vemo na podlagi kakšnega nasilnega  paragrafa —
dal češke napise na Češki hiši potigati in jih deloma nadomestiti z nemškimi. Da, celo tako daleč je šlo Luegerjevo nesramno brutaliziranje  Čehov,  da   je ustrahoval češkega gostilničarja, ker je imel le češke jedilne liste ter ga prisilil, da ima nemško-češke jedilne liste, kaznuje ga z denarno globo. Ta najnovejši slučaj ilustrira dovelj značaj kršč. socialistov sploh in dunajskih še posebej.   Ti ljudje so krivičnejši in sa-movoljnejši od najhujših fanatikov. Praški občinski svet se je že pečal s tem postopanjem drznega dunajskega magistrata in obč. zastopa, katerega je označil dr. Schei-ner kot nečuveno surovost, barbarstvo in nravstveno propalost. Dr. Scheinerjev predlog se je izročil v pretres mestnemu svetu. Čehi hočejo storiti vse, da se ne žali več na toli infamen način njihov jezik v avstrijski prestolici, kjer imajo eno tretjino prebivalstva, in kjer so enakopravni celo francoski in angleški napisi! *Dr. Luegerju se mora pokazati, da ni dunajski Bog. Vojna v Južni Afriki. Jutri se vkrca zadnja, 8. divizija angleške armade,  da odrine preko morja v Južno Afriko.   S to divizijo se pomnoži Buller- Clervjeva vojska ob Reki Tugeli, kjer se bode morala vršiti menda glavna in od ločilna bitka.   Pred tremi tedni ne dospe 8. divizija do Kapa, potem pa mine tudi vsaj še tri tedne, predno bode mogla divizija iti v boj.   Buri imajo torej še dosti časa, da se polaste Kimberleva, Mafekinga in Ladvsmitha, ki se itak ne morejo več dolgo držati. — Novih poročil z bojišč ni, nego se bavijo časopisi le z zadnjimi ponesrečenimi napadi Angležev na Bure, ki so pobili in ujeli zopet par sto obupanih Britov. — Tvrdka Bickers & Maxim je dobila od angleške vlade naročilo, naj napravi čim najhitrejše kolikor more mnogo hitro streljajočih topov, katere odpošlje v Južno Afriko. — Sekvestriranje tujih trgovskih ladij je napravilo v Nemčiji, v Zje-dinjerr.h državah, Rusiji in Portugalu prav hudo kri. Vse napada Anglijo in Delagoa Bai, katero je Anglija šele nedavno mislila kupiti, vsled zadnjih dogodkov ne pride morda nikdar v angleške roke. — V Londonu pa so silno razburjeni in prestrašeni, ker se je približala afganistanski meji velika ruska vojska, ki se meni menda polastiti Herata, čegar vladar je na smrt bolan. Ako se to zgodi, je Anglija tudi v Aziji zadeta v srce in njen vpliv podkopan. Morda slede angleškim porazom v Južni Afriki porazi v Aziji.
Dopisi.
Z Vranskega, 9. januvarja. Veselica, katero nam je priredilo slovensko pevsko društvo „Vranska Vila" dne 6. t. m., ob nesla se je sijajno in zadovoljila vsacega. Trdilo se je celo, da tako prijetne veselice na Vranskem sploh še ni bilo. Jednaki nastopi so pa tudi, izvzemši belo Ljubljano, pri nas Slovencih le redka prikazen.
„Vila" je impozanten zbor, sestoječ iz krasnih in ljubkih pevk in zavednih pevcev s čezprsnim trobojnim trakom in čepico. To pot pridružila se je „Vili" še celjska narodna godba v kaj ličnih uniformah. Celjska godba je za naš domači socialni razvoj silno važnega pomena in bode sčasoma na-domestovala vsako vojaško godbo. Podpi-rajmo jo, kar največ mogoče!
Za pozdravom društvenega predsednika gospoda Schvventnerja na cenjene goste iz vseh krajev savinske doline pristopila je dražestna gospodična Kukčeva iz Žalca, ter privezala z izbranimi besedami Vilini zastavi krasen modri trak v zahvalo za pevski izlet v Žalec z bogatim zlatim napisom : „Vranski Vili" — Žalske Slovenke, 2. julija 1899. To je četrti, a najlepši trak, kateri krasi že itak samo na sebi lepo zastavo.
Koncertni vspored, sestoječ iz samih najnovejših skladb naših glasbenikov izvršil se je točno. Burno ploskanje donelo je po lepo okinčani prostorni dvorani od občinstva v zahvalo in priznanje mešanim zborom, moškim zborom in godbi. Posebno dopadla sta se zbora s spremljevanjem orkestra. Izvesti tako teške skladbe zamore pač le isti zbor, kateri ima v resnici srce in najboljšo voljo za petje, čast toraj tebi dična .Vila0!
Po koncertu bil je v dvorani živahen ples, a v stranskih in spodnjih sobah se je pelo in zabavalo vse v najlepši slogi. Da
je bilo vse tako zidane volje do 6. ure zjutraj, pripomogla je mnogo tudi točna postrežba, dobra pijača in okusna kuhinja gostilne „Pri Slovanu".
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Dalje.)
XIII. Provizorični predsednik Ivan Baumgartner poroča o vprašanju, če je imela tvrdka Jakob & Jožef K., tovarna za pohištvo v Holešovu, v Luknji podružnico. Po končnem pismu je prodal grof Adolf Th. v B. pri Novemmestu tvrdki Jakob in Jožef K., c. kr. izklj. priv. tovarni za pohištvo iz upognjenega lesa v Holešovu itd. vse bukove latve, ki se izdelajo iz oblikovine 3000 do 5000 m«.
Vpraša se: je-li to že podružnica tvrdke K., ako da ista dve svoji stružnici in stražnik za okrogel les, katera orodja sta v žagi grofa Th. porabljala neki mojster in njegov pomočnik, da sta po navodilih uradnika tvrdke K. stružila bukove latve?
Odsek je mnenja, da se v tem slučaju delovanje tvrdke K. ne more imeti za podružnico.
Pri obrtnih obratih se pogostokrat prigodi, da se posamezni deli v obrtova-lišču, katero je lastnina druzega, za prvega izdelujejo. Toda tega se še ne more smatrati za podružnico, če tudi prvo obrtova-lišče porablja v spopolnitev dela izdelke druzega.
Obrtovališče je torej v tem slučaju imel grof Th., ki je bil obvezan dovoliti, da se na stružnicah tvrdke latve stružijo. Obrat tedaj ni bil zavisen od glavnega podjetja v Holešovu, akoravno je morala tvrdka grofu Th. mezdo za strngarja posebej plačati, dočim so bili vsi drugi stroški vračunjeni v glavni ceni in jih je moral plačati grof Th.
Odsek torej predlaga: Zbornica naj v zmislu tega poročila poroča c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme.
Predsedstvo prevzame prov. predsednik Ivan Baumgartner.
XIV. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o računskem zaključku zbornice, potem o pokojninskem zakladu zborničnih uradnikov in služabnikov in o ustanovnem zakladu za onemogle obrtnike za 1. 1898. Vse račune so pregledniki na drobno pregledali in v redu našli. Dohodki zbornice s pristojbinami za registrovanje znamk in vzorcev v znesku 45 gld. so znašali 12.237 gld. 67 »/» kr. Če prištejemo temu začetno blagajnično imovino v znesku 5346 gld. 31 kr., znašajo dohodki skupaj 17.583 gld. 981 a kr., ako odštejemo stroške v zneku 9042 gld. 34 kr., tedaj je znašala blagajnična imovina koncem decembra 1898. 1. 8541 gld. 64»/, kr., katera je bila plodonosno naložena. Zastali zbornični prispevki so znašali koncem decembra 1614 gld. 34V9 kr.
Računski zaključek pokojninskega zaklada kaže dohodkov 21.364 gld. 29 kr. in stroškov 1272 gld. 45 kr., torej končnega premoženja 20092 gld. 84 kr. Od teh je naloženih pri obrtnem pomočnem društvu 2544 gld. 15 kr., na 10.000 gld. se glasi ena vinkulovana papirna renta, na 1500 gld. pa ena'4% kronska renta in na 6000 gld. šest 4% dolžnih pisem kranjskega deželnega posojila, 48 gld. 69 kr. je pa v ročni blagajnici. Premoženje se je v poslovnem letu pomnožilo za 1272 gld. 84 kr.
Računski zaključek ustanovnega zaklada za onemogle obrtnike kaže dohodkov 5343 gld. 95 kr. in stroškov 609 gld. 3 kr., tedaj je premoženja 4934 gld. 92 kr. Od tega je 134 gld. 23 kr. naloženih pri obrtnem pomočnem društvu in 4800 gld. pa v srebrni renti, gotovine 69 kr. je v ročni blagajnici.
Odsek je natančno primerjal račune in jih našel v pravem redu, zato predlaga poročevalec v imenu odseka:
1. ) Računski zaključki zborničnega računa, računa o pokojninskem zaklada in ustanovnem zakladu za onemogle obrtnike za 1. 1898 se odobre in potom c. kr. deželne vlade predlože c. kr. trgovinskemu ministrstvu.
2. ) Računodajalcu se da absolutorij. Ko je na vprašanja gospodov Josipa
Lenarčiča in Friderika Pauer dal zbornični tajnik pojasnila, sprejmeta se odsekova predloga.
(Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10 januvarja.
— Osobne vesti. Praktični zdravnik g. dr. Tomaž Zamik se je naselil z novim letom v Zagorju pri Savi. — Okrajnim živinozdravnikom v Žalcu je imenovan g. I. Fischer.
— Dopolnilna državnozborska volitev na Goriškem na mesto grofa Alfreda Coroninija se bo vršila dne 29. t. m. Ker je nova kandidatura grofa Coroninija popolnoma nemogoča, je odbor poličnega društva „Sloga" sklenil, kandidovati g. profesorja Ivana Berbuča pristaša dr. Gregorčičeve stranke. Bržčas bodo njegovo kandidaturo podpirali tudi ultraklerikalci, zbrani okrog »Primorskega Lista", četudi je ta priporočal g. dr. Jos. viteza Tonklija. Berbučeva kandidatura je naletela na hud odpor, ne le pri stranki Gabršček-Tuma, ki vidi v gospodu Berbuču provzročitelja sedanjega boja na Goriškem, nego tudi mej politično neprononsiranimi rodoljubi. Kakor posnamemo iz „Soče", nastopi goriški odvetnik g. dr. J. Stanič kot samostojen kandidat proti g. Berbuču. Gosp. dr. Stanič ne pripada nobeni obstoječih slovenskih frakcij na Goriškem.
— Repertoir slovenskega gledališča. V soboto, dne 13. t. m., poje se prvikrat v letošnji sezoni velepriljubljena opera domačega skladatelja, gosp. Viktorja Parme, .Ksenija". Pred opero uprizori se prvikrat na slovenskem odru Jakobsonova mc derna jednodejanska igra „Pri puščav-niku". Danes se vrši prva bralna skušnja izvirne igre Aškerčeve „1 zmaj lov". Opera pripravlja Parmovo „Staro pesem" in \Vagnerjevega „Večnega mornarja" Repertoir prihodnjega tedna bo treba spreminjati, ker je pevka gospodična N o 8 m i zbolela.
— Slovensko gledališče. Tudi včerajšnja tretja predstava Straussove operete „Netopir" je napolnila gledališče. Žal, da je bilo prav sinoči izvajanje te lepe operete v vsakem oziru mnogo slabše kakor pri prvih dveh predstavah. Ne glede na to, da večina naših igralcev še vedno ni sposobna lahke, žive, hitro tekoče konverzacije, nego se vrše dialogi z neumestnimi pavzami mnogo predolgočasno. in ne glede na to, da operno osebje tudi vspričo vzorne svoje trudoljubnosti nikakor ne more premagati jezikovnih in igralskih težav, moramo obžalovati, da sinočnja predstava tudi glede zborovih nastopov ni bila vzgledna. Točnosti, pazljivosti in temperamenta je zmanjkalo vsak hip. Prav dobri sta bili tudi sinoči gdč. Ca meri, ki je dobila v dar pahljačo iz cvetlic ter je žela za svojo czardaševo pesem poseben aplavz in gospa Polakova, dalje g. De s ar i in g. Inemann. Mnogo smeha je vzbujal gosp. Verovšek v ulogi Žabe, katero je igral brez pretiravanja prav zabavno. Gdč. Noe mi pa je bila bolna ter je morala izpustiti skoraj vse svoje pevske točke, kar bi bila morala režija občinstvu naznaniti. Klasična opereta „Netopir" se mora priljubiti vsakomur, ki ima smisel za lahkotno zabavno glasbo, a medlo izvajanje zamori tudi najlepše delo!
— II. redni koncert ..Glasbene Matice" dne 17. t. m. obeta s sodelovanjem slavnega umetnika, gosp. Fran Ondf i-čeka, c. kr. komornega virtuoza, mnogo najčistejšega glasbenega užitka, bo pa tudi zelo zanimiv s tem, da nastopi poleg pevskega zbora „Glasbene Matice" prvikrat samostojno novi, mnogoštevilni društveni šolski zbor, kateri se je v lanskem šolskem letu izobraževati začel in danes že šteje nad 120 mladih pevskih sil.
— ..Glasbena Matica". Čestitim pevkam in pevcem se naznanja, da je jutri, v četrtek, dne 11. t. m., ob 8 uri zvečer skupna vaja moškega in ženskega zbora .Glasbene Matice" za n. redni koncert, kateri bo v sredo, dne 17 t. m, in za pevski večer, kateri bo v nedeljo, dne 14. t. m.   Za polnoštevilno udeležbo prosi
odbor.
— Himen. Danes, dne 10. t. m. poročil se je v Metliki c. kr. okrajni sodnik gospod Jurij Šumer z gospodično Olgo Ba-jukovo. Čestitamo!
— časovno znamenje na ljubljanskem Gradu. Kakor znano, sprejel je občinski svet ljubljanski povodom proračunske razprave predlog obč. svet, Šubica, naj bi se uvedlo na ljubljanskem gradu časovno znamenje, kakor je/ n. pr. isto v rabi na
palači vojaško geografičnega zavoda na Dunaju. Ker so mnogi prebivalci našega mesta mnenja, da se bo časovno znamenje opo-ludne dajalo s strelom na gradu, prihajajo gospodu županu dopisi, ki se splošno izrekajo proti streljanju Da se takemu napač-vemu mnenju v okom pride, pooblaščeni smo izjaviti, da se sploh ne namerava, oznanjati poldnevne ure s strelom, temveč z veliko dalekovidno oblo, katera bode na stolpu ljubljanskega grada pritrjena tako, da se bode prikazala nekoliko minut pred dvanajsto uro ter vsled električne sile izgi nila iz vidika, čim bode ura pokazala po ludne. Tako znamenje pač ne more nikogar vznemirjati in so torej pritožbe proti upe-ljavi časovnega znamenja na gradu neosnovane.
— „Slovensko planinsko društvo" priredi v petek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma" v nekdanji kavarni, na levi v pritličji zabavni večer. Na tem večeru bode predaval društveni načelnik gosp. profesor Orožen o Kumu. Ob enem se razstavijo slike, katere je tekom leta 1899. izvršil odsek amaterfotcgrafov v tekmovanje. Slike bodejo v posebni sobi na ličnem prostoru razstavljene in se razstava otvori po predavanju. Društveniki, njih obitelj in upe-ljani gosti so vabljeni.
— Iz ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje. Na občnem zboru dne 4. t. m. izvoljeni upravni odbor tega humanitarnega zavoda je v svoji seji dne 8. t. m. volil funkcijonarje, in so bile izvoljene dosedanje mnogozaslužne moči, namreč predstojnica kuhinje gospa Josipina Kos, njena namestnica gospa Ivana Fleischmann, načelnik g. Avgust D r e 1 s e, njegov namestnik gosp. Oroslav Dolenec, blagajnik g. dr. Josip Stare in ekonom g. Edvard Regnard. Tajnikom je bil izvoljen novi član upravnega odbora gosp. P. pl. Radie s. Vse te dame in ti gospodje so volitev sprejeli. Za podaritev dijakov in vsakdanjih gostov s poticami in vinom so darovali mej drugimi tovarnar g. Gassner v Tržiču 40 kron, vinotržec g. Bolaffio v Šiški pa sod vina. Naj bi se prijatelji tega humanitarnega zavoda in zla3ti prijatelji našega marljivega dijaštva večkrat spominjali dijaške in ljudske kuhinje. Tudi najmanjši dar je dobro došel.
— Mestna posredovalnica za delo
in službe že prav dobro posluje.   V teku teh dni, kar se je otvorila, se je oglasilo že okoli 100 oseb za delo ali službe, oziroma je ponudilo dela ali službe. V pojasnilo naj bode povedano, da se plača za vpisovanje in posredovanje enkrat za vselej   20 kr. ali   40 vinarjev. Osebe, ki se oglasijo,  mislijo  da morajo plačati vpisnino 20 kr. ali 40 vin. in potem če se vzame delo ali služba, nakaže še eno pristojbino.  To pa ni tako, s plačilom 40 vinarjev si vsak pridobi pravico tudi posredovanje in   mu ni treba ničesar več plačati. Tudi mislijo dela ali službe iskajoče osebe, da nimajo več pravice do posredovanja, če se jim je že enkrat nakazalo delo ali služba, pa niso bile sprejete. Vsak, kdor ni bil sprejet, pride lahko nazaj v posredovalnico in se mu bode nakazalo drugo delo   ali   služba.   To   se lahko zgodi skozi 4 tedne vsak dan, ne da bi se kaj plačalo za to. Kdor plača 20 krajcarjev ali 40 vinarjev, ima skozi 4 tedne pravico, da se mu posreduje delo ali služba. Posredovanje je šele izvršeno, kadar je bil dotičnik sprejet v delo ali službo in   je   isto   nastopil. Izpraznjena mesta za delo in službe se   bodo   naznanjevala   po plakatih na posebni   deski, ki se bode obesila pri vratih mestne posredovalnice za delo in službe. Delavci   in   posli, ki so se dali zaznamovati v posredovalnici, naj se večkrat na dan zglase, da se njim more delo ali služba odkazati. Delodajalci in službodajalci se opozarjajo, da pošljejo nakaznice sprejetih delavcev ali poslov takoj nazaj, da se izvršeno posredovanje zabeleži.   Najboljše je, ■'"e se pošlje delavec ali posel, da to sam  naznani v posredovalnici.   Mestna posredovalnica za  delo in službe   bode   postala  prava dobrota za delavce,   posebno   pa  za  posle,   ki so morali dosedaj plačevati pri zasebnih in zakotnih posredovalnicah vpisnine
po 30kr in posredovalnine pa najmanj 50 kr., plačevali so pa tudi po 1, 2, 3 in še več goldinarjev. Mestna posredovalnica za delo in službe ne dela razlike, kakšno službo ali delo je oddati, kakšna je plača in kakšen je človek, ki išče službe ali dela. Vsak plača enkrat za vselej 20 kr. ali 40 vinarjev in ima štiri tedne pravico do večkratnega posredovanja. Vsak, naj si bode zasebni uradnik, trgovski pomočnik, pisnr, sluga, hlapec itd, guvernanta, zasebna učiteljica, natakarica, hišna, sobarica, kuharica, pestunja, dekla itd., plača le 20 kr. in ne, kakor je navada pri zasebnih posredovalnicah, da plačajo tisti, ki dobijo boljše službe, po 1 gld. ali še več. Tudi vsak delodajalec ali službodajalec plača jednako 20 kr. ali 40 vinarjev Mestna posredovalnica za delo in službe bode objavljala vsak teden izkaz, iz katerega bo razvidno, koliko in kakšnih delavcev in poslov se je oglasilo, in kakšna dela ali službe so oddati in koliko posredovanj je bilo izvrše nih, t. j. koliko delavcev ali poslov se je sprejelo v delo in službe.
— 30letnico pisateljevanja je slavil te dni naš sotrudnik, dobro znani pisatelj in pesnik nadučitelj v Trebelnem, gospod Janko Le ban Na mnogaja leta!
— Viško-glinška čitalnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 14. januvarja t. 1. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih. Vspored: Poročilo odborovo, volitev novega odbora, slučajnosti.
— Z Bleda se nam piše: Veselica s tombolo v korist tukajšnjega gasilnega društva se je prav uspešno dovršila. Akoravno ni bilo nobenega svedrca, nobenega »dvič-nika" in nobene „dvice" na veselico, je bilo vender 268 kron dohodkov. Hvala tistim, ki so veselico obiskali in istim, kateri so darovali dobitke. Naše klerikalce, ki ne podpirajo nobenega društva, ako ni »katoliško", vprašamo: Kadar bo pri kakem »konsumeu" ali „dvičniku" gorelo, takrat, kaj ne, bodo gasilci že prav prišli? Hvala tudi konsum-nemu društvu na Bledu, ki je prosilca za kaki dobitek zavrnilo, češ, da nič ne podpirajo take ljudi kakor so gasilci. Na svidenje svederci in dvičniki, v Rimu kadar pridete po odpustke ne bode škoda denarja če se prav derarnik izprazni. — Liberalen ognj egasec.
— Volitev v okrajni zastop slove-njebistriški. Kakor smo že poročali, dobili so v tem zastopu Nemci in nemškutarji večino in to vsled tega, ker so zmagali v kuriji veleposestnikov. Zmagah so z večino samo dveh glasov, to pa le ker se narodnjaki niso nič brigali za volitev in nič delali.
— Iz Šoštanja se nam piše 9. januvarja: Včeraj dne 8. januvarja 1900 zgodil se je v narodnem trgu Šoštanju zločin, katerega ne smemo zatajiti. Vršile so se volitve za okrajni odbor v kuriji trgov in mest. Trg Šoštanj imel je voliti 3 odbornike — in volili so se — dva Slovenca in eden najzagrizenejših nemškutarjev. Navzočih volilcev občinskih odbornikov je bilo 9 (sedem Slovencev in dva nemškutarja) dobil je pa zagrizeni nemškutar 5 glasov, toraj tri od takozvanih slovenskih stebrov trga Šoštanj. To dejanje kaže nam, kaj imamo v prihodnosti pričakovati. Narodnjaki trga Šoštanj, ne spite!
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca decembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Avgust Pavšek, Stre liške ulice št. 8, gostilničarski in krčmarski obrt; Roza Till, Kongresni trg št 14, tiskanje z malim priročnim strojem; Franc Štrus, Vodmat št. 8, prodajo moke; Franc Pelikon, Francovo nabrežje št. 5, trgovino z vinom; Ivan Žgajnar, Šolski drevored, mesarski obrt; Matija Bužan, Krakovske ulice št. 36, tla-karski obrt; Anton Zabukovec, Dolenjska cesta št. 4, gostilničarski in krčmarski obrt; Ludovik Backer, Resljeva cesta št 25, inštalacijo hišnih telegrafov; Terezija Weiser, Tržaška cesta št. 21, trgovino z mešanim blagom; Ad. Kopriva, sv. Petra cesta št 44, prodajo žganih opojnih pijač na drobno; tvrdka Buzzolini & Venturini, Martinova cesta štev. 20, izdelovanje salam s parnim motorjem; Ivan Sterle, sv. Petra cesta št 21, krošnjarjenje z galanterijskim in drobnim blagom ter južnim sadjem; Franc Anzlin, Komenskega ulice št 38, vzel je v zakup gostilničarski in krčmarski obrt P. Emicha.
— Nova pošta. Dne 16. januvarja 1900 odpre se v Dreženci pri Kobaridu na Goriškem (okraj Tolmin) nov poštni urad.
ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Kobaridu po vsakdanji pešpoti.
— Prostovoljna požarna bramba v Žalcu priredi 13. t. m v gostilni Hausen-bichler plesni venček. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 1 K, udje prosti.
— Hrvatsko akademično društvo „Zvonimir" na Dunaju priredi 8. februvarja v Ronacherjevi dvorani koncert s plesom. Čisti dohodek je namenjen dijaškemu podpornemu društvu.
— V Ameriko je odšla včeraj Marija Borštnik, znana gostilničarka in hišna po-sestnica v Prešernovih ulicah štev. 62. — Včeraj prijel je mestni policijski nadstražnik Lovro Breznik na južnem kolodvoru, 21 let starega tesarja Mat. Cikado iz Ivanjegasela pri Rakeku, ker se mu je zdel sumniv, da hoče pobegniti v Ameriko, predno je izpolnil vojaško dolžnost. Ustavljenec se je policaju tudi takoj vdal, da jo hoče popihati v Ameriko. Matija Cikado je imel sicer pri sebi pouk, da se mora ljubljanske policije izogibati, in da ne sme vstopiti v vlak v Ljubljani, marveč v Št. Vidu nad Ljubljano, pa se ni držal tega pouka, in je tako prišel res v pest policiji.
— Promenadni koncert bo v nedeljo 14. t. m. od 1. do 4. ure popoludne v veliki dvorani »Narodnega doma".
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. decembra 1899 do 6. januvarja 1900 kaže, da je bilo novorojencev 18 (=26 73 7„0), mrtvo-rojenca 2, umrlih 27 (= 4009°/oo), mej njimi jih je umrlo za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 19. Mej njimi sta bila tujca 2 (=7-4%), iz zavodov 7 (= 25*9 %)■ Za infekcioznimi boleznimi so obolele, in sicer za ošpicami 1, za dušljivim kašljem 1, za vratico 3 osebe.
* Vseučiliški vratar na Dunaju, Ivan Wowes je umrl nagloma v svojem 62. letu. Mož velike, krepke rasti, lepe polne brade in simpatičnega vedenja je dober znanec vsakemu Slovencu, ki je v zadnjem desetletju študiral na Dunaju. Vsako pismo, vsako denarno pošiljatev in vsako brzojavko je Wowes sprejel, napisaval imena adresatov na veliko desko ter bil tako z dijaštvom v vedni zvezi. Pokojni Wowes je znal pri vseh nemirih na vseučilišču s svojim mirnim, ljubeznivim nastopom potolažiti razburjene mladeniške duhove ter je igral pri promocijah v svoji sijajni uniformi kaj imenitno paradno vlogo. Pridobil je dokaj lepo premoženje. Njegova hči je omožena s slovenskim profesorjem v Novem mestu.
* Sleparska nuna. 0 sleparski Tere-zini Doda Massei, katero so — kakor smo že poročali — zaprli nedavno v Rimu, poročajo listi, da se je izdajala kot prince-sinja Elizabeta Zofija Bavarska. Trdila je, da je šla zategadelj v samostan, ker jo je hotel nadvojvoda Fran Ferdinand prisiliti za ženo. Kazala je italijansko pisane liste s podpisom nadvojvode. V pismu so bile grožnje, da jo bo nadvojvoda, ko postane avstrijski cesar, prisilil v zakon, in da bo ustrahoval tudi papeža, ako mu bo delal sitnosti. Vsa pisma so bila seveda lažnjiva. Sleparka je opeharila za velike svote tudi ljudi v Trstu, Bologni in na Dunaju. Leta 1894. je bila v servitnem samostanu v Bologni, kjer je igrala veliko vlogo. Kardinal nadškof Svampa je bil njen posebno goreči prijatelj. Sleparka je hodila v notranjo šolo pri Uršulinkah v Ljubljani, a doma je baje iz Skadra Preiskava bode razkrila baje mnogo pikantnih doživljajev te izredno premetene pustolovke, laži-princesinje in nune.
* Strah pred vislicami. Dunajska policija in dunajska sodišča so začela v zadnjih mesecih z največjo strogostjo zasledovati one starše, ki ravnajo s svojimi otroci neusmiljeno ali celo kruto. Kaznovana je bila že cela vrsta takih očetov in mater. Odkar je bila obešena Julijana Hummel, ker je počasi umorila svojo hčer, je pač marsikatero zversko mater obšel silen strah, da bi se moglo zgoditi tudi njej, da ji zadrgnejo vrat, ker ravna z otroci brez ljubezni in okrutno. In tako se je pripetilo, da je stala te dni pred okr. sodnikom vra-tarjeva žena Marija Schwankhard, ker je pretepala svojega 61etnega sina tako ne-
človeško, da je bil po glavi in po telesu poln ran ter da jo je naznanil policiji učitelj ubogega dečka. Schwankhard se je sodnika tako prestrašila, da je padla pred njega na kolena ter ga jokaje prosila: »Storite z menoj kar hočete, samo obesite me nikar!" — Pač je morala imeti babnica slabo vest, da se je tresla za svoje življenje! No, sodnik jo je to pot obsodil le na tri dni v ječo. Dečka pa so ji vzeli, da ozdravi od zadobljenih ran. Značilno je, da sta otroka, bratec in sestra pretepanega dečka, pričala odločno proti materi!
* Drž. izpiti iz godbe. Pri nedavno se vršečih c. kr. drž. izpitih za učni predmet godbe so bili na novo 3 kandidatje godbene šole Kaiser na Dunaju odobreni in sicer gdč. Avgusta Fleischer iz černovic, gdč. Irma L i n z e r iz Celja ter gosp. Ludv. Kornfeil z Dunaja. Na zavodu, katerega obiskuje vsako leto približno 400 gojencev, delujejo in poučujejo mej drugimi c kr. dvorna operna pevka gospa Mila Kupfer-B e r g e r, gospa Roza K a b 1 i g. violinski virtuoz Rud. Fitzner, izredni učitelj na vseučilišči dr. Maks D i e t z, ud komisije za drž. izpite v godbi, kapelnik ter komponist Emil Kaiser, i. t. d. Prospekti se dobe v za vodo vi pisarni, Dunaj VII I, Zieglergasse 29.
* Beda med španskim učiteljstvom. Pedro Gimenez, učitelj v Obandu, v pokrajini Badajoz, in njegova žena, ki je učiteljica v isti vasi, sta poslala guvernerju prošnjo, da se jima dovoli beračiti po ulicah in trgih, ker že več let nista dobila nobene plače. Take prošnje v zadnjem času na Španskem niso nič novega.
* Princesinja Chimav je kupila pol ure od Kaira napol podrt grad, katerega je dala po svojem okusu prezidati. Tam živi baje silo srečna s svojim ciganom Jancsijem. Sedaj ga uči pisati in čitati, česar doslej še ni znal. V kratkem misli nastopiti v Ne\vyorku v nekem zabavnem etablissementu. Za šest tednov trajajoči engagement ji plača ondotni ravnatelj 12.000 dolarjev. Vsak večer bo lepa princesinja nastopila dvakrat po pet minut in sicer docela — oblečena.
Književnost.
— Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Vsebina zadnjega, 6. sešitka: V. Steska: Stara mestna hiša ljubljanska. I Novak : Gradovi in gradišča v brezo viški fari. A. Koblar : Regesti listin boitanjskega arhiva. Iv. Vrhovnik: Vojaški nabor pred tristo leti. Iv. Vrhovnik: Janzenistiški križevi pot. A. K.: Jožefinske naredbe. A. K.: Slovstvo. S tem sešitkom se završuje IX letnik „Muz. Izv."
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 10. januvarja. V današnji seji avstrijske delegacije se je zopet vnela velika debata o narodnostnem vprašanju v armadi. Lemisch je govoril v pangermanskem smislu, zahtevajoč, da se mora v armadi zagotoviti nemščina kot izključno veljavni jezik, in da se mora zveza z Nemčijo sprejeti mej državne osnovne zakone. Funke je ubiral iste strune in zlasti zahteval, naj se nemščina določi kot državni jezik. P a c a k je te prepotentne zahteve ostro zavračal, povdarjaje, da Slovani nikdar in za nobeno ceno ne dopuste, da bi se nemščina uveljavila kot državni jezik.
Dunaj 10 januvarja. Pri sestavi novega ministrstva so nastale velike in nevarne težave. Provzročila jih je nemška levica. Zdaj niti več gotovo ni, kdo postane ministrski predsednik, Korber ali Gautsch. Na vsak način pa bo Korber minister notranjih del, ker ima izdelan načrt jezikovnega zakona.
Dunaj 10. januvarja. Načelniki nemških klubov imaj o pojutrišnjem posvetovanje o njihovem stališču glede bodočega ministrstva.
Reka 10. januvarja. Vest, da je Angleška konfiscirala moko na nekem Llovdovem parniku, ki je bila namenjena v Transvaal, je le deloma resnična. Llovdov parnik je bil pripeljal v Aden ogrske moke. Jeden del te moke se je vkrcal na sekvestirano ladjo Herzog, ki je zdaj v rokah Angležev, drugi je pa še v Adenu.
Berolin 10. januvarja. Končno je anGđe^y£avladao^go|v£rjh^jja
zaradi sekvestriranja nemških ladij. Odgovor je sicer jako uljuđen, vendar ž njim nemška vlada ni zadovoljna.
London 10. januvarja. V Kolensu so imeli burski zapovedniki dne 3. t. m. pod predsedstvom generalisima Jou-berta posvetovanje, na katerem se je določila taktika za prihodnje bojevanje.
London 10. januvarja. General FrenGh je v zadnjih bojih izgubil štiri častnike in 144 mož, 6 častnikov in 107 mož so ujeli Buri. V Kurumanu so Buri poleg angleškega rezidenta ujeli 12 častnikov in 170 vojakov ter dobili štiri topove.
Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (11—1)
Zahvala.
Dijaški kuhinji v Kranju je blagovolil pre-milostni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 100 kron darovati. Bog povrni visokemu dobrotniku !
I>ija*ltn kuhinja v K run j i.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. januvarja: Franja Terezija Kos, ur-šulinka, 37 let, Kongresni trg št. 17, jetika. V deželni bolnici:
Dne 6. januvarja: Marija Golob, poljska delavka, 71 let, pljučnica.
Dne 7- januvarja: Andrej Smerdu, cestar, 62 let, vsled raka.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm.
Stanje čt o
Čas opa-  baro- g4>
zovanja  metra £ es
v mm. £ H
Vetrovi
Ig
Nebo    1 f?
9. 10
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
737-3     17 sr. jvzhod oblačno : S
7361 02 si. jzahod oblačno *J 7346      12    si. jug    oblačno g
Srednja včerajšnja temperatura 20°, nor-male: —27,J.
dne 10. januarija 1900.
Skupni državni dolg v notah   .   . 98 K 90 h
Skupni državni dolg v srebru .   . 98 „ 65 „
Avstrijska zlata renta..... 97 „ 75 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   •   • 99 „ — „
Ogrska zlata renta 4%..... 97 „ 75 „
Ogrska kronska renta 4°/0   ... 95 „ — „
Avstro-ogrske bančne delnice   .   . 130 „70 „
Kreditne delnice....... 233 „05 „
London vista........ 242 „40 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 118 „20 „
20 mark.......... 23 „ 66 „
20 frankov......... 19 „ 19
Italijanski bankovci...... 89 „ 75 „
C. kr. cekini......... 11 „ 42
malo posestvo ali hiša z vrtom na deželi blizu železnice.
Ponudbe na upravniStvo »Slov. Nar.".
(31-3)
Firm. 4.
Einc. II. 37.
Bekaiintmachung.
Beim k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde
1. ) die Ldschung der im Handelsregister fur Einzelfirmen eingetragenen Firma „Albert Samassa* sammt der dem Lambert Fridrich und Max Samasa ertheilten Procura; —
2. ) die Eintragung der Firma „Max Samassa" zum Betriebe der Glocken- und Metallgiesserei in Laibach und des Max Samassa, Fabriksbesitzer in Laibach, als Inhabers dieser Firma in das Register fur Einzelfirmen, sowie der Thatsach, dass der Firmainhaber dem Lambert Fridrich die Procura ertheilt hat, vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III, am 4. Janner 1900. (Razglas. Pri c. kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je 1.) izbrisala v trg. register za po-samne tvrdke vpisana firma „Albert Samassa" z Lambertu Fridrichu ter Maksu Samassi podeljeno prokuro, 2) vpisala firma „Maks Samassa" livnica zvonov in kovin v Ljubljani, ter Maks Samasa tovarnar v Ljubljani, kot imejitelj te tvrdke v register za posamne tvrdke ter dejstvo, da je imejitelj tvrdke podelil prokuro Lambertu Fridrichu. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani. Odd. III., dne 4. januvarja 1900. (62)
Ges. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. lota. Odhod lz LJubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FraDzcnsteste. Ljubno; čea Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd- čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljr.k. Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregcnc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, U jc, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Ueb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri bi m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Danaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd«, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z DuDaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnih. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Edina
sredi mesta na priličnom prostoru, se radi preselitve s koncesijo in vso gostilniško opravo proda.
Natančna pojasnila da posredovalni zavod V. Grum v Pulju. (63—i)
V Gorenji Planini pri Rakeku
oddati je za gostilno, mesnico in proda-jalnico zelo pripravna
s 5 sobami, kletmi, živinskim hlevom itd, z zelenjadnim in velikim sadnim vrtom
takoj ur najem.
Več se poizve pri J. Božić-u v Po-dragi, p. št. Vid nad Vipavo. (60-1)
V«eni Itaišljujorim se nujno priporačajo
Kaiserjevi
prsni
&AQC\ notarsko overovljenih spričeval je &^0\J najboljši dokaz, da so iieprette-ženi pri lianlju. IiripuvoMti, kataru in zataližrnju. Zavoj iO lir. in 5SO kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mosta in pri  Ubaldu pl.
Trnkoczvju v Ljubljani. (1919-11)
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot naj izvrstne) še lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit, učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—1)
Dr. Friderika Lenglel-a
bejvzoe-mii.0
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Izvežban pisar
doslužen vojak, 26 let star, slovenščine in nemščine v pisavi in govoru popolnem zmožen, z ugodnim spričevalom, želi takoj nastopiti službo. (29—3)
Na prodaj
mesnica
(69-1
v večjem mestu. Promet na dan 450 do 500 kgr. z vojaštvom po dobrih cenah V istem mestu je vsak teden živinjski semenj. Proda se takoj zaradi rodbinskih razmer. Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
Zahvala.
Podpisana izrekam tem potom g. Lovru Brezniku, mestnemu nadstražniku v Ljubljani, za njegov trud in marljivost, s kojo mi je rešil zgubljenih 700 gld., naj-iskrenejšo zahvalo. (6i>
V Ljubljani, 9. januvarja 1900.
Frančiška Stermec
v Št. Vidu pri Zafičini.
£.vć£*<* i-..........
•ia v» «/» «X» •*» «/» «X» «X» *J» «/» •/•>
.-. ... ...
«1» c. «. ».
Ostanki
vseh vrst manufakturnega blaga
oddajajo se
čudovito ceno
samo (58_1>
YLjuMjani, S?. Petra nasip 2
Konrad Schumi & Comp.
,,Pri novi tovarni".
Kašelj in hripavost
odstranijo najhitreje lekaraaija Piccolija
salmiakove pastile.
Te so najboljše preprečilno sredstvo proti enakim slabostim v mrzli letni dobi. ===== 1 zavitek. IO kr. =====
Vnanjim naročnikom se pošilja 5 zavitkov za 50 kr. poštnine prosto, ako se znesek naprej vpošlje v znamkah ali s poštno nakaznico. (2283—4)
Št 12168 1. 1899.
(48—2)
Deželni odbor je namestil deželnega praktičnega učitelja za mlekarstvo in sirarstvo, ki ima nalog pospeševati napredek mlekarstva in sirarstva v naši deželi.
Ker se pogostoma slišijo pritožbe, da pomankuje mlekarskim zadrugam, ki se v deželi v tako lepem številu razvijajo, dobrega sirarskega veščaka. ki bi bil njim pri ustanovitvi in ureditvi, kakor tudi v nadaljnem delovanju v posvet in pomoč, razglasa s tem deželni odbor, da bo rade volje ugodil prošnjam mlekarskih zadrug, če bo i o zahtevale, da se jim dopošlje deželni sirarski veščak v posvet.
Prošnje za to je pošiljati podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 3. januarja 1900.
Vabilo
na
I. plesni venček zaveze
hotelskih, gostilničarskih in kavarnarskih uslužbencev na Avstrijskem
odseka za Ljubljano
ki se bode vršil
v četrtek, dne 11. januvarija 1900 v kazinskem steklenem salonu.
Godba c. in kr. pešpolka št. 27, Leopold II., kralj Belgijcev.
Začetek ob pol 9. uri.
(51-2)
Navadna toaleta.
Vstopnina 60 kr.
Odbor.
Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem
slu-žloo asistenta
z letno plačo 1400 kron in stanarino 300 kron ter s pravico do dveh petletnic po 200 kron.
Prošnje za to službo z dokazili o usposobljenosti vložiti je do vštetega 21. januvarja t. I. pri podpisanem ravnateljstvu.
Pri nastopu službe položiti je kavcijo v visokosti pla<"e. (49 ,;
V Ljubljani, dne 7 januvarja 1900
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske.
Zahvala in priporočilo.
Vsem cenjenim gostom, ki so mene kot natakarja v gostilni „pri Šikcu" na Valvazorjevem trgu s svojim obiskom častili in podpirali, se za to tem potom prisrčno zahvaljujem.
Ob jednem naznanjam, da sem prevzel
znano gostilno ,,pri Ribiču"
v Ljubljani, na Dolenjski cesti št. 4.
Priporočam se slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk te gostilne, kjer bodem točno in po nizkih cenah postregel z gorkim! in mrzlimi jedili, s pristnim vinom, katero sam direktno od producentov kupujem, ter s priznano dobrim pivom lz Auer-jeve pivovarne
Tajcem so tudi čedna prenočišča na razpolago.
(64-1)
Odličnim spoštovanjem
Anton Zabukovec
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".