PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 242 (8335) TRST, petek, 13. oktobra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA POBUDO SINDIKATOV CGIL IN UIL Danes stavka šolnikov osnovnih in srednjih šol Stavki se niso pridružili avtonomni sindikati - Včeraj deželno stavke gradbincev - Zasedanje generalnega sveta CISL Kmalu pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev , — Jutri in pojutrišnjem stavkali šolniki osnovnih in srednjih šol. Stavko sta oklicala sindikata CGIL in UIL predvidena Pa je tudi vsaj'delna udeležba šol-mk°v, vključenih v CISL. Stavke Pa se ne bodo udeležili nekateri avtonomni sindikati, zaradi česar je Predvideti, dia bo vsaj v nekaterih ??Jth šolski pouk redno potekal. “°“tiki protestirajo, ker ni vlada ^Prejela nekaterih njihovih osnovan zahtev, ki se tičejo predvsem Pravnega statusa, sindikalnih svo-^aje*11 *n rev‘z^e habilitacijskih te- lov?anes 50 hile v nekaterih deže-.stavke gradbenih delavcev, ki ‘° Jih sklicali sindikati CGIL, CISL (V r"' Stavke so bile v Piemon- • Lombardiji, Venetu, Campanii in tcthji ter v Furlaniji - Julijski • aJtni- Jutri bodo stavkali gradbe-k i u avci Emilie - Romagne in alabrije, 17. oktobra pa Abrucov. %*** dne bo v Rimu javna ma-j , acija, ki se je bodo udeležile egacije gradbenih delavcev iz lav ^Phje. Sindikati gradbenih de-. cev zahtevajo čimprejšnjo obno-u; y delovne pogodbe kategorije, gg -ie več kot en milijon delav-y ter zaščito ravni zaposlovanja. S poletu se nadaljuje zasedanje seneratnggg SVfita CTSL Danes je kj drugim govoril Vito Scalia, gen™', 0Pačijo proti dosedanjemu . eralnemu tajniku Stortiju. Kot n.iem an°’ stednji odstopil na zad-ta i; Zasedanju generalnega sve-dve V sta se tako ustvarili 50 struji, ki štejeta vsaka okrog odstotkov glasov. Za obe struji 2a ^PPčjlno, da se med sedanjim _ Panjem skušata izogibati gla-ker h 0 Pnhtični liniji sindikata, vrst1)1 Pomenilo prešteti lastne e> nobena od obeh struj pa ne glasovZaneS^VO rsoPnpti na večino en teden, v četrtek 19. ok-za ""h' Pa se hodo začsia pogajanja godhnOVitev vsedržavne delovne pola ,5 kovinarjev zasebnega sektor-dni je več kot 900 tisoč. Dva kn,,- prei bodo stekla pogajanja za mdustrije z državno ude-j ,?°7 medtem ko so se danes za-na . Pogovori o pogodbi za kovi-nost' .mahh podjetij. Zaradi številč-sti i .n borbenosti, pa tudi enotno- bogodbo80^6, s0 bila F"°Sajanja - - za nekak-'' kovinarjev v preteklosti Rsen barometer sindikalne «tem- StejJSL8* je .prereJmUnistov Jugoslavije Tito v tu danes dopoldne v Belem dvo-t'ran(.jmeslaika glavnega tajnika KP ZadrjJ6 Gangesa Marchaisa in se Pq z hi im v daljšem razgovoru, tud} /'hrimii’ ki sta se ga udeležila StVa zj!nik izvršnega biroja predsed-Vrj,) ^ Stane Dolanc in član iz-«a biroja Soškič, je Tito zadržal svoje goste in člane spremstva ter namestnika glavnega tajnika Francije na kosilu. Marchais je danes popoldne odpotoval z letalom na Dunaj. Pred odhodom je izrazil zadovoljstvo glede obiska in razgovorov, ki so, po njegovem mnenju, potekali v, prijateljskem ozračju, v, duhu medsebojnega razumevanja in solidarnosti in so zadevali vprašanja skup- nega interesa. V razgovorih je, po besedah Marchaisa, izražena želja po krepitvi sodelovanja med obema partijama! KP Francije daje poseben pomen enotni akciji komunističnih in delavskih partij ter združenju vseh naprednih sil v skupni borbi. V tem smislu, jo dejal Marchais, sodimo, da so razgovori in bivanje v Jugoslaviji bili pozitivni. B. B. Apovnik ter člana izvršnega odbora inž. Franc Einspieller in Karel Truš-nik - Gašper, Narodni svet koroških Slovencev pa predsednik dr. Jožko Tischler, podpredsednika dr. Valentin Inzko in dr Reginald Vospernik ter tajnik Filip Warasch. Po kratkem pozdravnem nagovoru so najprej prebrali skupno poročilo, potem pa so si sledila vprašanja in odgovori. Skupna izjava se glasi: «Bilo bi odveč, če bi zgubljali besede o trenutnem položaju in o grozljivih dogodkih zadnjih dni na Koroškem. Zastopniki koroških Slovencev se namenoma niso izjavili glede izgredov in groženj. Pozvali so pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, naj ostanejo mirni in se ne dajo izzivati, da ne bi zaostrili položaja: to pa kljub temu, da je skušal del tiska ponovno spraviti Slovence v te protizakonite akcije. Avstrijska in tudi svetovna javnost sta lahko v teh dneh, ko se je teror pojavil v javnosti in ko ni manjkalo ne nevarnih groženj, ne napadov na slovensKo narodnostno skupnost, potrdili pravilnost našega prepričanja, da v tako imenovanem «koroškem vprašanju* že od nekdaj ne more odločati vlada, marveč, da si lastijo edino pristojnost o tem vprašanju nemške nacionalistične 4 domovinske zveze*. Te organizacije so preprečile že od leta 1920 naprej vsako pametno rešitev vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in stalno zopet motijo mirno sožitje. 28. 9. 1920 je provizorični deželni odbor izjavil sledeče: »Koroški deželni zbor poudarja svojo voljo za načelno spravo obeh narodnostnih skupnosti in zagotavlja, da bo podpiral jezikovni, kulturni, duševni in gospodarski razvoj slovenske manjšine*. Dejansko pa nikoli niso izpolnili te obljube. Edini poskus v prvi republiki, da bi dali koroškim je izjalovil v tem trenutku, ko se je vpletel v pogajanja koroški Heimatbund (K&rtnprheimatbund). Seveda so naprtili Slovencem krivdo, da je ta rešitev propadla. Po razsulu tretjega reicha je izdala provizorična koroška deželna vlada po švicarskem vzoru odredbo o dvojezičnem šolstvu, da bi sklicala popolno enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti in pospešila razumevanje med obema narodnostnima skupnostima. 27. 1. 1947 se je sklicevala pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo v Londonu koroška deželna vlada izrecno na to odredbo in zrazila slovesno: «Koroška deželna vlada, svobodno izvoljena po določilih zvezne in deželne ustave, se je zavedala od vsega začetka svoje veljave, kako pomembno nalogo predstavlja ravno rešitev slovenskega vprašanja na Koroškem. Vse stranke deželnega zbora so se pridružile slovesni izjavi zastopnika dežele*. Končno je zvezni kancler Raab izrecno poudaril pri ratifikaciji av- strijske mentu: državne pogodbe parla- »Moram pa poudariti, da vsebuje glasovanje o državni pogodbi tudi odgovornost za vsak posamezni odstavek. Državne pogodbe ne moremo potrditi tako, da bi imeli pridržke k temu ali onemu odstavku in se pozneje na to izgovarjali. Moram paudariti, da se izreče pri glasovanju o tej državni pogodbi za vse člene in odstavke vsakdo, ki glasuje za, da se nihče ne more izgovarjati, češ, sicer bi glasoval proti državni pogodbi*. Toda že takoj po podpisu državne pogodbe 15. 5. 1955 so na novo ustanovili nacionalistične domovinske zveze, ki so si zastavile takoj cilj, da preprečijo vsako pametno rešitev člena 7 državne pogodbe iz leta 1955. Tako so sklenili leta 1956 pri zasedanju domovinskih zvez v Maria Trostu pri Gradcu, da bodo dosegli ukinitev odredbe o dvojezičnem šolstvu in zahtevali tako imenovano ugotavljanje manjšine, za rešitev manjšinskega vprašanja. Kot znano je kapitulira! takratni koroški deželni glavar Ferdinand Wadenig pred temi zvezami, ki so nahujskale prebivalstvo k stavki proti dvojezični šoK in ovirali * grožnjami pred očmi policije, učence, ki so hoteli v šolo ali starše, ki so hoteli spraviti otroke v šolo. Namesto, da bi kaznovali hujskače, je bila razveljavljenja z navadnim odlokom deželnega glavarja ustavna odredba o dvojezičnem šolstvu. Avstrijski parlament je zasidral ugotavljanje manjšine, ki so ga zahtevale nacionalistične zveze, v obeh edinih izvedbenih zakonih k členu 7 državne pogodbe v tako imenovanem koroškem manjšinskem šolskem zakonu in v manjšinskem zakonu o sodnijskem jeziku od 19. 3. 1959. V teh dneh so slavile te zveze razveljavitev šolske odredbe o dvojezičnem šolstvu in uzakonitev tako imenovanega ugotavljanja manjšine izrecno kot uspeh svojega bo- ALBIN BUBNIČ (Nadaljevanje na 2. strani) SKORAJ TRI LETA PO KRVAVIH ATENTATIH V MILANU IN RIMU Danes sklep kasači jskega sodišča o sedežu procesa proti Valpredi Milanski generalni pravdnik dr. De Peppo je zahteval, naj bi proces premestili iz Milana RIM, 12. — Prva kazenska sekcija vrhovnega kasacijskega sodišča bo morala jutri končno sprejeti sklep, ali naj bo proces proti Pietru Valpredi in tovarišem v' Milanu ali pa v kakem drugem italijanskem mestu. Vsem je znano, kako so proces proti anarhistu na osnovi dokaj trhlih dokazov in z neprepričljivimi pravnimi argumentacijami začeli najprej v Rimu, nato pa ga prekinili, ker se je rimsko sodišče izreklo za nepristojno. Svežnji sodnih dokumentov so zato vili, da je pristojno za proces milansko sodišče. .Toda tudi milansko sodstvo se, kot kaže, noče ukvarjati s tako delikatno zadevo: milanski generalni pravdnik dr. Enrico De Peppo se je obrnil na kasacijsko sodišče z zahtevo, naj proces premestijo v kako drugo mesto, ker da naj bi Milan ne bil najprimernejši kraj za izvedbo procesa. Sodnik je v tej zvezi navedel nekatere razloge, ki pa zvenijo kot žalitev demokratičnih sil lombardske prestolnice. De Peppo je namreč orisal Mi- Slovencem kulturno avtonomijo, seromali v Milan potem ko so ugoto- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiumuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiM Zastopniki obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev, so imeli včeraj v Celovcu tiskovno konferenco, na kafer! so ob navzočnosti velikega števila domačih in tujih časnikarjev prikazali potek zadnjih razburljivih dogodkov na Koroškem. Opozorili so tudi no dejstvo, da kljub številnim formalnim obvezam in obljubam avstrijske oblasti še vedno niso uresničile določb sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Posebno so protestirali zaradi pasivnega zadržanja policije, ki ni intervenirala, da bi preprečila protislovenske izpade šovinističnih skrajnežev, ter zahtevali takojšnje ukrepe za kaznovanje krivcev. Končno so predstavniki koroških Slovencev potrdili, da bodo vprašanje slovenske manjšine v Avstriji spravili pred mednarodne forume. Kissinger je po končanih tajnih pogovorih z vietnamskim pogajalcem odpotoval iz Pariza v Washington, kjer bo poročal predsedniku Nixonu. Val ogorčenja zaradi ameriškega bombnega napada na Hanoi, pri čemer je bilo domala popolnoma porušeno francosko diplomatsko predstavništvo pa zajema čedalje širši obseg. Ameriška namigovanja, češ da je razdejanje povzročila severnovietnamska protiletalska raketa, ne najdejo odmeva niti v samih vojaških krogih ZDA. Včeraj je bil prvi dan vlaganja kandidatnih list za novembrske občinske volitve v Trstu. Prvi so bili, kot je bilo pričakovati, komunisti, ki bodo na prvem mestu glasovnice, medtem ko bo na drugem znak PSDI. Fašisti so se najbolj vneto vrgli v volilno kampanjo: za nedeljo napovedujejo nič manj kot prihod Almiranteja. Vse kaže, da so dokončno premostili vprašanje obstoja avtobusnega podjetja SAP. Tržaški občinski odbor je namreč sklenil, da bo proge SAP od 1. novembra dalje prevzelo v upravo občinsko podjetje Acegat, ki bo po dogovoru s sindikalnimi organizacijami sprejelo v službo o-sebje SAP. Včeraj se je sestal zgoniški občinski svet, ki je izglasoval protestno resolucijo zaradi šovinističnih izpadov proti koroškim Slovencem in potrdil peticijo proti vojaškim služnostim. lan kot nekakšen center »nasprotujočih si ekstremizmov*, kjer naj bi bili na dnevnem redu atentati in nasilna dejanja in kjer naj bi vladalo tako vzdušje, da bi sodnik ne mogel objektivno in brez zunanjih vplivov izreči razsodbe. Dr. De Peppo je v svoji zahtevi kasacijskemu sodišču celo prikazal možnost, da bi obtoženca s silo ugrabili. Neosnovana zahteva milanskega generalnega pravdnika je seveda naletela na ogorčen protest branilcev Val-prede, Borgheseja in Gargamellija, ki so videli v njej nov poskus, da bi s procesom odlašali v nedogled. Branilci so v obširnem dokumentu, ki so poslali kasacijskemu sodišču, poudarili, da je menjava sodnika, ki ga določa zakon, možna samo v izjemnih primerih in da bi se te možnosti morali poslužiti čim manj. Branilci so tudi obtožili dr. De Peppa, da je izrekel žaljive ocene o tisku in o političnih silah, ki so si upale izreči nekatere kritike glede početja sodnih oblasti. Branilci končno poudarjajo, da je edini pristojni sodnik milanski sodnik ter da ima Valpreda pravico, da mu sodi njegov naravni sodnik. Ko bi mu to odrekli, menijo branilci, bi nastal grotesken in nekulturni položaj. Značilno je, da samo branilec soobtoženega fašista Merlina ni protestiral proti namenu, da bi proces še enkrat premestili. Generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču pa se je že 10. oktobra izrekel za premestitev procesa v kako drugo mesto. letalsko bombo. Dvome o možnosti, da je na delegacijo padla severnovietnamska raketa je izrazil tudi ameriški izvedenec, ki je dejal, da je zelo težko, da rakete SAM-2, za katere na.i bi šlo, eksplodirajo, če ne zadenejo letala. Pham Van Don« predsednik vlade Severnega Vietnama je zjutraj obiskal v hanoiski bolnišnici ranjenega francoskega diplomatskega predstavnika Pierra Susinija, čigar zdravstveno stanje sc .je med nočjo izboljšalo. Drobci ameriške bombe so mu presekali žilo na sencih, za-dobil pa je tudi opekline 3. stopnje po 50 odst. telesne površine. Ko ga je Pham Van Dong obiskal je bil Susini ves obvezan ter so ga pravkar podvrgli transfuziji krvi. Ministrski predsednik Sev. Vietnama se je pozanimal o njegovem zdravstvenem stanju ter se zadržal približno četrt ure z zdravniki, ki zdravijo francoskega delegata. Medtem je pri ZDA uradno protestirala tudi Alžirija, katere diplomatsko predstavništvo v Hanoiu je bilo tudi poškodovano. Ameriške bombe so poslopje delno odkrile Alžirski veleposlanik v Severnem Vietnamu Aderzak Buhara je potrdil, da so francosko delegacijo porušila ameriška letala. Pri ameriški vladi Je protestirala tudi Indija, ker je ameriški bombni napad delno porušil streho njenega veleposlaništva v Hanoiu. Indijski zunanji minister je pokical ameriškega odpravnika poslov v Novem Delhiju ter mu izročil protestno noto. Med člani indijskega diplomatskega predstavništva ni bilo ranjenih. Ameriška vojna mornarica -jo v,., zelo nejasnem poročilu o včerajšnjem bombnem napadu na Hanoi izjavila, da so letala vzletela z letalonosilke «Midway», bila pa so tipa »intruder A-6* in «phantom F-4», ki lahko prenašajo bombo po 250 in 500 kg. .Piloti so dejali, da so naleteli na zelo močan protiletalski ogenj, da pa ne morejo reči, če so preleteli Hanoi ali ne. Vojaško poveljstvo ZDA v Saigonu je izjavilo, da je zelo zaskrbljeno zaradi napada na diplomatsko predstavništvo Francije in da številni višji častniki zaslišujejo pilote, ki so se udeležili napadalne akcije. Letala z letalonosilke «Midway» so tudi danes izvedla nekaj akcij proti ozemlju Severnega Vietnama. Splošno mnenje je, da Francija skuša, kljub uradnemu protestu, minimizirati dogodek, da ne bi spravila Bele hiše v še bolj neroden položaj. Predsednik Nixon je včeraj izrazil Pompidouju svoje osebno obžalovanje, zaradi »neljubega* dogodka, isto pa je storil državni tajnik Rogers. V svojem poročilu o dogodku, je kitajska tiskovna agencija ožigosala bombni napad na Hanoi kot barbarskega, enako pa se je izrazil tudi stalni dopisnik moskovske »Pravde*. Danes je bilo v Parizu 163. zasedanje konference za mir v Vietnamu, Vodja sevemovietnamske delegacije Xuan Thuy je bil odsoten, kar je po mnenju prisotnih časnikarjev znamenje, da se je ponovno sestal s posebnim Nixonovim svetovalcem Kissingerjem. O pogovorih med Kissingerjem, Haigom, Le Duc Thojem in Xuan Thuyem ni nobene uradne vesti. Opazovalci skušajo pripisati neko posebno pomembnost dejstvu, da so prihodnje zasedanje konference, ki bi moralo biti 19. oktobra preložili na 26. oktober, kar pa je zelo verjetno ie zaradi tega, ker bo v palači v Avenue Kieber, kjer so vietnamska pogajanja, prihodnji teden zasedanje evropske konference na vrhu. Dr. Kissinger je danes odpotoval iz Pariza v Washington, potem ko je svoj odhod preložil kar dvakrat, kar se še ni zgodilo v kratki zgodovini tajnin pogajanj med njim in Le Duc Thojem. Na tem, da odpotuje, je tudi vietnamski predstavnik Le Duc Tho, ki bo verjetno odpotoval iz Pariza že jutri. Po mnenju opazovalcev na konferenci za Vietnam bosta oba pogajalca poročala svojima vladama, nakar se bosta pred koncem meseca vrnila v Pariz. Pozornost je bila tudi danes osredotočena na ta tajna pogajanja in ne na uradno zasedanje konference, ker je jasno, da bo rešitev vietnamske krize prišla le od tam. Splošno mnenje je, da so pogajanja premostila politične težave in da so naletela spet na težave vojaškega značaja. Američani naj bi hoteli resna jamstva, da se bodo severno-vietnamske čete umaknile onstran demilitariziranega pasu. Severni Vietnamci in pa ZRV se bojijo, da bi padli v ameriško past, če bi na to pristali. Na sliki: Kissinger prihaja v spremstvu ameriškega veleposlanika v Parizu VVatsona na letališče, s katerega je odpotoval v Washington. * NA DRUGEM MESTU NA GLASOVNICI KANDIDATNA LISTA PSDI DRUGI DAN ŽIVAHNE RAZPRAVE KPI je predložila prenovljeno Zakon o podporah kmetovalcem kandidatno listo za občinski svet Neofašistična «Avanguardia Nazionale» bo danes zivala na Akvedotu - V nedeljo v Trstu tajnik ob 18. uri iz-MSI Almirante Predstavniki tržaskle federacije KPI so včeraj ob 8. uri zjutraj brez posebnih težav prvi vložili kandidatno listo za izvolitev občinskih svetovalcev na prihodnjih občinskih volitvah. Za njimi so prišli predstavniki socialdemokratov, ki so prav tako opravili vse potrebne formalnosti in vložili kandidatno listo PSDI. Kandidatna lista KPI je znatno spremenjena, zaradi tega smo prosili pokrajinskega tajnika tržaške federacije KPI Giorgia Rossettija, da nam objasni osnovne smernice, ki so vodile federacijo pri sestavi Mste. Pri tem gre, kot nam je pojasnil Rossetti, za posvetovanje z vsemi partijskimi sekcijami, ki so ga izvedli že julija lanskega leta, saj bi že takrat, oziroma lansko jesen, morale biti občinske volitve. Takrat so bila zdelana tudi osnovna načela, ki se nanašajo na izbiro kandidatov, ki uživajo splošno spoštovanje in ki po svojih moralnih in drugih kvalitetah lahko uživajo širše zaupanje ne samo predstavnikov sekcij, temveč prebivalstva področij, na katerih sekcije delujejo. Poleg tega so u-poštevali kvalifikacijo predlaganih kandidatov, tako da bo nova komunistična skupina v občinskem svetu kos zapletenim nalogam, ki jih mora reševati občinska uprava ter tudi sposobna strokovno o-bravnavati posamezna vprašanja. Upoštevali so tudi, da je medtem prišlo do vključitve vodilnih predstavnikov PSILJP in večine članstva te stranke v KPI, zaradi tega je povsem naravno, aa so na listi prisotni štirje kandidati iz vrst PSIUP. Kandidatni listi KPI bo tudi tokrat načeloval tajnik tržaške federacije Giorgio Rossetti, ki je bil že več let načelnik občinske skupine, ki je znan novinar in ki tudi dobro pozna vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Med ostalimi imeni je treba omeniti slovenskega časnikarja Stojana Spetiča, člana izvršnega odbora tržaške federacije, ki se je specializiral za slovenska vprašanja m ki bo za ta vprašanja zadolžen v komunistični skupini tržaškega občinskega sveta. Med drugimi vidnejšimi imeni naj omenimo univerzitetnega profesorja inž. Costo, ki se ukvarja z urbanizmom, prof. Monfalcona, Martoneja, zadolženega za delavska vprašanja v tajništvu federacije Jureta Kocjančiča, openskega komunista Dolfija IVflhelma, Jole Burlo, ki se ukvarja s stanovanji ter še zlasti zaščito otrok. V tem nevezanem razgovoru je tajnik federacije tudi podčrtal, da je kandidatna lista znatno pomlajena in med drugim navedel kandidata Raula Kodriča in Uga Polija. Včeraj so predložili kandidatno listo tudi socialdemokrati, ki so si tako zagotovili drugo mesto na glasovnici. Veliko zanimanje pa vlada za misinsko kandidatno listo saj po zadnjih kriminalnih in drugih dogodkih, ki spadajo v okvir kazenskega zakonika, ni povsem jasno, katere kandidate lahko MSI — destra nazionale — postavi na kandidatno listo. V tej zvezi je prišlo včeraj do zanimive tiskovne konference, na kateri so predstavili Neamija kot povsem nedolžnega človeka, skratka kot o-sebnost z neomadeževanim Kazenskim listom. V daljšem razburljivem razgovoru je prišlo Jo izraza — o čemer ne bi bilo treba razpravljati, da obstajajo v krogih MSI najrazličnejši ljudje, ki bi hoteli s Slovenci reševati vprašanje po vzorcu nacističnih ese-sovcev. Vsak razgovor in obravnavanje vprašanj se je izkazalo za nemogoče. Na izrecno vprašanje našega dopisnika so mladi in starejši neo-fašisti potrdili, da bo danes ob 18. uri »Avanguardia Nazionale*, s katero menda formalno nimajo nobene zveze, priredila zborovanje. V tej zvezi se lahko vprašamo če imajo dovoljenje za to in če je to zborovanje odobril medstrankarski odbor za volilno premirje. Deželni svetovalec Morelli pa je potrdil, da bo v nedeljo dopoldne v Trstu sam tajnik MSI Almirante, ki bo imel zborovanje na Trgu Goldoni. Končno se je Dulci sestal skupno | nadzornih organov, ki so pregledali z drugimi predstavniki PSDI z jugoslovansko delegacijo, ki sta jo vodila minister Bilič in veleposlanik v Rimu. Odbornik Dulci je prikazal nekatera gospodarska in trgovinska vprašanja v zvezi z uvozi in izvozi na »posebnem računu*. Posegi odbornika Dulcija v Rimu Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci se je sestal v Rimu z vrsto vladnih predstavnikov, da bi jim orisal nekatera vprašanja deželnega gospodarstva. Po srečanju s predstavniki komisije za tekstilno industrijo, pri kateri je naglasil potrebo po večjih podporah tekstilnim industrijam Furlanije - Julijske krajine, se je Dulci srečal z ministrom Ferrijem, s katerim sta razpravljala o možnosti večje udeležbe državnih finančnih ustanov pri industrijah naše dežele. Minister Ferri je zagotovil, da se bo osebno zanimal in da bo v kratkem tudi obiskal našo deželo. Odbornik Dulci se je tudi sestal 3 predsednikom parlamentarne komisije za finance posl Pretijem, predsednikom ustanove za rudnike EGAM Einaudijem in z ravnateljem te ustanove Dandeschijem. Na ministrstvu za pomorstvo je predložil zahteve naše dežele v zvezi s pomorskimi progami FIN in privoljenje za sprejem v službo pri pristaniški ustanovi 20 novih uslužbencev. Tržaški armial-Sv. Marko bo zgradil nov «skarabej»? Vodstvo Tržaškega arzenala - Sv. Marka se pogaja z neko italijansko družbo, ki bi bila rnenda pripravljena naročiti v tržaškem obratu gradnjo vrtalne naprave za raziskovanje morskega dna Naročilo na„ bi se nanašalo na gradnjo naprave, kakršen je bil «Scarabeo*. ki ga je Tržaški arzenal - Sv. Marko izdelal pred leti za vrtanje morskega dna na Jadranu. Z odhodom plavajočega doka, ki ga je Arzenal zgradil za luški konzorcij ;z I ? Spez-e, je obrat ostal praktično brez naročil ter bo v prihodnjih mesecih izdeloval vrsto polizdelkov za ladje, ki se gradijo v tržiški ladiedelmo Italcantieri. Delo pri gradnji zidanega doka, ki naj bi privabljal v arzenal večje ladje na popravila, stoji že leto dni, in sicer tako iz tehničnih kakor tudi iz finančnih razlogov. Arzenal, ki je svoj čas zaposloval nad 5.000 ljudi, jih šteje danes le nekaj nad 1.900, od tega 230 nameščencev in, žal, 300 do 400 delavcev brez dela. DANES V RIMU Sestand italijansko jug. mešanega odbora Danes se bo v Rimu sestal na rednem zasedanju mešani jugoslovansko - italijanski odbor za izvajanje posebnega statuta Londonskega sporazuma. Jugoslovanskemu delu odbora predseduje veleposlanik Zvonko Perišič, italijanskemu delu odbora pa opolnomočenj minister Milesi - Ferretti. 23. t.m. pa se bo v Benetkah sestal mešani italijansko - jugoslovanski odbor za izvajanje videmskega sporazuma. 4.800 prodajalnic in lokalov in ugotovili, ali so ceniki na vidnem mestu. Redarji, policija in karabinjerji so ugotovili 27 prekrškov. Odbor je zatem razpravljal o stvarnih pobudah za nadzorovanje cen in o delovanju odbora za informiranje nakupovalcev, zlasti za nakup mesa. • Drevi se bo ob 20.30 sestala na sedežu v Ul. Roncheto 77 rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo. Jutri pokrajinski kongres zveze antifašističnih političnih preganjancev še vedno pred deželnim svetom Danes bo razprava o predlogih za spremembo zakonskega osnutka in končno glasovanje V nasprotju z vsemi pričakovanji, demokristjanski načelnik Del Gob- | sodelujejo kmetje in zadruge. V niso včeraj izglasovali novega za- ; bo, ki je zaključil splošni del raz- J bistvu je treba po Moschionijevem kona za podpore neposrednim kme- ' prave, manjšinski poročevalec Mo- mnenju uvesti tudi za kmetijstvo ' schioni (KPI), večinski poročevalec ’ tovalcem. Deželni svet se je sestal ob 9.30, nekaj minut, pred 13. uro pa je predsednik Ribezzi prekinil sejo, ker se je tretja stalna komisija morala sestati že ob 15. uri. Ob zaključku seje je predsednik sveta Ribezzi tudi javil, da bo deželni odbor predložil 19. oktobra razširjeni komisiji za finančna vprašanja proračun za leto 1973. Svetovalcem ga bo orisal odbornik za finance Tripani. Če se povrnemo k zakonskemu predlogu za podporo neposrednim kmetovalcem, o vsebini katerega smo obširneje poročal5 v včerajšnji številki, je treba reči. da je bila kronika včerajšnje razprave precej pusta, saj ni prišlo do pričakovanega »spopada* o spremembah k določilom zakona, ki so jih predložili tako svetovalci opozicije kot odbor. K besedi so se oglasili samo Jutri, v soboto, 14. t.m. bo ob 17. uri v Ul. Pondares 8, šesti pokrajinski kongres Združenja antifašističnih političnih preganjancev. Di Biasio in odbornik za kmetijstvo Comelli. Del Gobbo je orisal znano stališče svoje stranke, da predstavlja zakonski predlog zelo pomembno in koristno pobudo, ki bo v precejšnji meri pripomogla k razvoju kmetijstva v naši deželi. Zakon bo še bolj učinkovit, če bodo sprejeli spremembe, ki jih je predložil odbornik Comelli v imenu odbora po katerih bo lahko deželna ustanova za kmetijstvo ERSA dala v predujem kmetom do 50 odstotkov zahtevanega posojila. Komunist Moschioni je sicer priznal, da je Comellijev predlog korak naprej, zakon pa še ni zadovoljiv. Potrebna je, popolnoma drugačna politika investicij v kmetijstvu, je nadaljeval Moschioni, pri določevanju katere naj neposredno VČERAJ DOPOLDNE PO MESTNIH ULICAH Mogočna manifestacija stavkajočih delavcev gradbene stroke naše dežele Po zborovanju in sprevodu je delegacijo sprejel deželni odbornik za javna dela Masutto Na prefekturi sestanek odbora za cene Sinoči se je sestal na prefekturi pokrajinski odbor za nadzorovanje cen. Najprej so članom odbora predložili podatke o delovanju Gradbeni delavci iz videmske pokrajine so nosili 17 lesenih križev, kolikor je bilo v zadnjih 16 mesecih smrtnih žrtev nesreč na delu podobne finančne posege, kot so jih že uvedli za industrijo. Saj res bode v oči, da je dežela dodelila družbi za finansiranje industrij Friulia nad 15 milijard, za pomoč kmetom pa predlaga, borih 200 milijonov lir. Nasprotnega mnenja je seveda bil večinski poročevalec Di Biasio (KD), ki je naglasil, da predstavlja predloženi zakonski osnutek samo prvi korak deželne uprave v tem smislu. Namen zakona je, da se povečajo posesti neposrednih kmetovalcev do take mere, da so lahko gospodarsko konkurenčne. Zatem je tudi dejal, da je zakon dobro zasnovan, da pa bo treba zelo pospešiti birokratske postopke za dodelitve posojil in prispevkov. Svoj nastop je zaključil s pripombo, da je zakon namenjen razvoju zasebne pobude, ki je nad vse koristna za razvoj kmetijstva. Slednji je spregovoril odbornik za kmetijstvo Comelli. Med drugim je dejal, da je predloženi zakonski osnutek izpolnitev točnih političnih obveznosti, ki jih je sprejela večina do kmetovalcev. V nadaljevanju svojega govora je odbil kritike in opazke opozicije, saj je dežela, po njegovem mnenju, dodelila že izredno veliko prispevkov kmetom, poleg tega pa je posegla na to pomembno področje tudi z ustanovo ERSA. Po krajši obrazložitvi meja, ki jih narekuje Evropska gospodarska skupnost, je izrazil upanje, da bodo vsi svetovalci glasovali za zakon. Danes bodo svetovalci razpravljali o predloženih spremembam in se dokončno izrazili o zakonskem predlogu. Smrtni epilog prometne nesreče Predsinočnjim ob 0.35 je na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice preminil .3 3-letni Pietro Ricca iz Ul. S. Caterina da Siena 8. Moški se je ponesrečil v prometni nesreči, ki se je pripetila prejšnjo soboto nekaj metrov pred mejnim prehodom pri Škofijah. Tu sta trčila tržaški in koprski avto, tri osebe pa so bile pri tem ranjene. Neznani vlomilci so včeraj ob belem dnevu vlomili v kar pet tržaških trgovin, toda le v eni jim je uspelo do kraja izvesti tatvino. V trgovini z avtomobilskimi nadomestnimi deli «Rigamonti» na Kon-tovelski rebri št. 65 so namreč izmaknili okrog 300 tisoč lir ter okrog 180 tisoč dinarjev. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGI PIRANDELLO LE PREMISLI, GIACOMINO! prevod kostumi scena režija SMILJAN SAMEC MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠIČ uri Danes, 13. oktobra ob 16. (ABONMA RED G) Jutri, 14. oktobra ob 20.30 (IZVEN ABONMAJA) V nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI - RED F) SPOROČAMO CENJENIM ABONENTOM, KI ŠE NISO PREJELI ABONENTSKIH IZKAZNIC, DA JIH LAHKO DVIGNEJO PRED PREDSTAVO PRI BLAGAJNI GLEDALIŠČA. VPISOVANJE A-BONENTOV, PRODAJA VSTOPNIC OB DELAVNIKIH OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV, PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265. Prosimo cenjene abonente redov A, B in C, ki si še niso ogledali predstave »Le premisli, Giacomi-no!», da pridejo na omenjeno predstavo jutri, 14. t. m., ker je še dovolj sedežev na razpolago. V okviru prijateljskega srečanja med Šoštanjem ter med Gropado in Padričami bo v nedeljo, 15. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT mladinskega pevskega zbora ter okteta PD «Svoboda» iz Šoštanja in pevskega zbora »Slovan* iz Padrič. Vljudno vabljeni! GRUPA «U» priredi danes, 13. t. m., ob 20. uri v razstavni dvorani Kulturnega doma večer na temo «Možnosti ustvarjalca v zamejstvu» Sodelujejo: Janko Ban. Marko Kravos, Ace Mermolja, Samo Pahor, Sergij Verč, Edvard Zajec, Sergij Cesar pa bo predvajal svoj film. niimimiiumiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiimimiinimimiiiiiiiiM Po odločnem posredovanju predsednika Zanettija in odbornika Volka Pokrajina bo po naglem postopku zagotovila pomoč slov. gledališču Sklep so soglasno potrdili na seji prve komisije pokrajinskega sveta Včeraj se je sestala prva komisi- j ga sveta pa se nujno zastavlja ne- ja (»krajinskega sveta na izrecno pobudo slovenskega pokrajinskega odbornika Lucijana Volka in predsednika pokrajinske uprave Miche-leja Zanettija. Na dnevnem redu je bila tudi odobritev jamščine za izplačilo 100 milijonov lir predujma tržaški bančni ustanovi Cassa di Risparmio v korist Slovenskega stalnega gledališča. Razprava je bila zelo kratka in so v njo samo z obrobnimi tehničnimi vprašanji posegli predstavniki MSI, nato pa je komisija soglasno odobrila priporočilo pokrajinskemu odboru, da na svoji prvi seji na osnovi člena 140 pokrajinskega pravilnika po naglem postopku odobri že omenjeno jamščino in s tem tudi celoten postopek pomoči javnih u-prav za Stalno slovensko gledališče. Sklep o pomoči Slovenskemu gledališču bi moral biti na dnevnem redu pokrajinskega sveta že v ponedeljek in tako je tudi predvideval uradni dnevni red, ki ga je poslala pokrajinska uprava svetovalcem in tisku. Do razprave in do glasovanja pa ni prišlo, ker baje odgovorni odbornik za finance inž. Milan Sosič (izvoljen na listi Slovenske skupnosti), tega sklepa, oziroma osnutka odločitve, ni predložil na seji prve komisije, ki se je sestala že nekaj dni pred ponedeljkovim zasedanjem pokrajinskega sveta, pa čeprav je osnutek o-sebno pripravil in se zanj zavzel predsednik pokrajinske uprave Mi-' chele Zanetti. V ponedeljek so se pokrajinski svetovalci vseh barv spraševali, kako to, da se o tem ni razpravljalo in odločalo, saj je znano, da proti podpori Stalnemu slovenskemu gledališču vsaj uradno ni nihče več. V tej zvezi moramo tudi popraviti naša ponedeljkova izvajanja, ko smo govorili o odločni podpori levice in strank levega centra, saj je na včerajšnji seji prve komisije prišlo jasno do izraza, da tudi liberalna stranka sprejema v tej zvezi načelno stališče podpore Stalnemu slovenskemu gledališču Komunistična svetovalska skupina se je za primer, da bi lahko bilo vprašanje sporno, resno pripravila in je njeno stališče jasno povedal kaj vprašanj. Že v ponedeljek smo se vprašali, kako je mogoče, da pride do takih nerazumljivih dogodkov in smo prosili slovenskega pokrajinskega odbornika za finance inž. Milana Sosiča za pojasnilo, ki ga do sedaj nismo prejeli. Na vsak način pa ne razumemo, da morajo za rešitev nekaterih ključnih vprašanj kulturnega razvoja Slovencev neposredno poseči predsednik pokrajinske uprave jih nato prevzeti — pa čeprav ne spadajo v njih pristojnost — slovenski odbornik druge stranke in se za njih odločno zavzeti opoz.cijski svetovalci slovenske in neslovenske narodnosti, ko gre za stvari, ki so v neposredni pristojnosti pokrajinskega odbornika izvoljenega na listi Slovenske skupnosti. To toliko bolj, ker je znano, da je še pred pu-blicizacijo in pred ustanovitvijo Stalnega slovenskega gledališča v najtežjih časih bil podpredsednik Slovenskega gledališča občinski odbornik Slovenske skupnosti dr Rafko Dolhar, ki je ta vprašanja na odločen način zagovarjal in reševal. Gre skratka za vprašanje, ki presega osebne odnos.? in na katero bi bilo prav, da odgovori novoizvoljeni svet Slovenske skupnosti. Nepopustljivost predstavnikov delodajalcev in tudi nerazumevanje pristojnih organov je prisilila delavce gradbene stroke, da so včeraj oklicali splosno stavke. Dopoldne so se delavci iz Trsta .Gorice, Tržiča, Vidma in Pordenona zbrali na Garibaldijevem trgu, kjer je bil enotni sindikalni shod. Stavka joče je pozdravil pokrajinski tajnik FILCA - CGIL Bruno Degrassi, ki je kakor druga govornika, Clau-dio Truggi (vsedržavni tajnik FIL LEA - CGIL in član tajništva «E-notne federacije FeNEAL ŠILCA - Fillea*) in Guido Filippini (pokrajinski tajnik Feneal - UIL iz Vidma) orisal razloge in namen stavke. Vsi govorniki so ostro kritizirali ne le delodajalce, temveč tudi organe javnih oblasti, ki se nočejo poslužiti zakona št. 865 (o stanovanjih) in niti fondov, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za ljudske gradnje kot so stanovanja, šole, bolnišnice, otroške vrtce in podobno, s čimer bi imeli gradbinci zagotovljeno delo tudi za več let. Po sindikalnem zborovanju so stavkajoči šli v sprevodu po mestnih ulicah vse do sedeža deželnega odborništva za javna dela. Odbornik Masutto je sprejel delegacijo gradbincev, kateri je obljubil zanimanje in voljo za rešitev spornih vprašanj. Masutto je nadalje obljubil, da bosta deželna odborništva tako za javna dela kot za urbani stiko skušala najti sporazumno s sindikalnimi organizacijami možnost uveljavitve zakona 865 in uporabe javnih investicijskih fondov za ljudske gradnje JUTRI V MIHAH • Drevi ob 20.30 se bo na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska konzulta Val-maure in Naselja sv. Sergija. SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Od 1. novembra proge SAP v upravi Acegata Začasno prekinjena stavka uslužbencev podjetja SAP Včeraj opoldne je podžupan prof. Lucio Lonza sprejel delegacijo stavkajočih uslužbencev družbe SAP in pokrajinskih tajnikov sindikalnih organizacij avtoprevoznikov. Podžupan je prisotnim orisal sklepe za rešitev krize, ki jih je občinski odbor sprejel včeraj. Ti so: Od t. novembra dalje družba SAP ne bo imela več v zakupu avtobusne načelnik skupine Colli ter ga nato proge, ki jih bo z istim dnem pre-v zasebnih razgovorih obrazložil vzelo občinsko podjetje. Istočasno bo-pokrajinski svetovalec Slavko Štoka, do pristojni organi poiskali tehnična Ob tej zelo preprosti kroniki za- siedstva za javno prevozno službo, sedanja prve komisije pokrajinske- ■ Acegat 1» sindikalne organizacije bo- do takoj začele pogajanja za sprejem uslužbencev SAP v službo občinskega podjetja. Zvečer so se uslužbenci SAP zbrali na sindikalnem sestanku, kjer so sklenili, predvsem zaradi pozitivnega sklepa občinske uprave in v pričakovanju razgovorov z Acegat, začasno prekiniti stavkovno gibanje. Pokrajinska tajništva se bodo skup no s sindikalnimi predstavniki v podjetjih sestala v prvih dneh prihodnjega tedna. Na sestanku bodo preučili nastali položaj in se domenili za morebitne nadaljnje akcije. «Donna Mariella» s sanišča v morje Jutri, 14. oktobra, bodo v ladjedelnici «Cantieri Alto Adria-tico* v Miljah splavili 12.000tonsko ladjo za prevažanje tekočin in sip kih tovorov «Donna Mariella*. Botrovala bo g. Adriana Berzanti. Osnovne tehnične značilnosti nove plovne enote, ki jo je naročila družba «Compagnia di Navigazione Co-stiera* iz Palerma, so naslednje: dolžina 140,20 m. širina 19.90 m, višina 10,00 m, ugrez pri polni obtežitvi 7,90 m, pogonski stroji s 6.000 KM moči, hitrost pri polp vični obtežitvi 16yi vozla. Slovesna splavitev nove ladje bo ob 12. uri. OMnožične pobude proti vojaškim služnostim v naši dežeii so končno dosegle prvi, čeprav zelo omejeni uspeh: ministrstvo za obrambo je sklenilo, da bo odpravilo iz dovp ljenj za gradnjo v področjih, ki so pod vojaško služnostjo, tako imenovano «klavzulo ad nutum*. Na podlagi te klavzule si je ministrstvo pridržalo pravico, da ob vsakem času odredi prisilno porušenje zgradbe. Ni treba niti opozoriti na posledice, ki jih je imela taka določba, saj je med drugim tudi onemogočala dostop k posojilom. Prijave škode zaradi divjačine Kmečka zveza poziva kmetovalce, ki so utrpeli škodo na pridelkih zaradi divjačine, naj nemudoma izpolnijo prijave, kar lahko storijo pri poverjenih po vaseh in sicer: Alfonz Guštin, Col 12 Alojz Debeliš, Trst, Ul. G. Ven- tura 29 Josip Sancin, Dolina 112 Srečko Orel, Devinščina 6 Fabij Ruzzier, Lonjer 291 Ivan Antonič, Cerovlje 34 Pepi Scheriani, Milje, Darsella 20 Marjo Švab. Sv. Križ 344 Evgen Kalc, Padriče 12 Danilo Radovič, Nabrežina 79 Mirko Krizmančič, Bazovica 43 Jože Perčič, Salež 43 Anton Bole, Trst Ul. Sottomonte 25 Piero Crevatin, Milje, Fontanella 18 Jože Radetič, Medja vas 10 Ivan Racman, Gročana 28 Emil Purič, Repen 15 Josip Pernarčič .Vižovlje 3 Ludvik Pipan. Mavhinje 43 Marij Kosmač, Zabrežec 20-a Boris Škrk, Praprot 20 Remigio Tul, Milje, Ul. Colarich 80 Prijavnice bo Kmečka zveza pobirala že te dni, da jih pravočasno odpošlje na Lovsko zvezo. Prizadeti lahko prijavnice izpolnjujejo tudi v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Geppa 9. NA SINOČNJI SEJI * v Zgoniški občinski svet dogodkih na Koroškem Ostra obsodba izražena v resoluciji - Soglasno sprejeta tudi peticija proti vojaškim služnostim Na snočnji prvi jesenski seji zgo-niškega občinskega sveta, ki se je sestal pod vodstvom župana Josipa Guština, so svetovalci soglasno odobrili resolucijo in peticijo, ki ju je odbornik in zgoniški podžupan dr. Godnič predložil v zvezi s protislovensko gonjo avstrijskih nacionalistov na Koroškem in pa v zvezi z vojaškimi služnostmi v deželi Furlaniji ■ Julijski krajini, še posebej pa v zgoniški občini. Potem ko je župan Guštin prebral dnevni red seje, je dr. Godnič obrazložil svoj predlog resolucije, ki naj bi jo zgoniški občinski svet poslal avstrijskemu veleposlaništvu v Rimu, avstrijskemu konzulatu v Trstu in krajevnim oblastem. Resolucija, ki jo je občinski svet soglasno sprejel, se glasi: »Občinski svet v Zgoniku, zbran na svoji redni seji dne 12. oktobra 1972, ko je zvedel za gnusna dejanja, kriminalno odstranjevanje in mazanje dvojezičnih krajevnih napisov na narodnostno mešanem področju dežele Koroške v republiki Avstriji, kjer že stoletja živi na strnjenem ozemlju slovenska narodnostna skupnost, ne da bi kompetentni državni organi in še zlasti policijske oblasti, konkretno in dejansko nastopile, da bi te izgrede preprečile: upoštevajoč, da gre za grobo kršitev narodnostnih in jezikovnih pravic, ki je v ostrem nasprotju s predpisi mednarodnega prava in z deklaracijo Organizacije združenih narodov o človečanskih pravicah, še posebej pa v nasprotju s členom 7 avstrijske državne pogodbe, ki jamči enakopravnost avstrijskim državljanom nemškega In slovenskega jezika — najostreje obsoja ta dejanja, ki postavljajo nepremostljivo oviro za miroljubno sožitje med tam živečima narodoma in dokajšnjo nevarnost za mir v tem občutljivem delu Evrope. Zato zgoniški občinski svet poziva odgovorne oblasti, da najostreje ukrepajo tudi v skladu z zadnjimi izjavami o zaščiti manjšinskih narodnostnih pravic in o doslednem izvajanju zakonskih predpisov dunajskega parlamenta in koroškega deželnega sveta. Hkrati izraža tudi svojo najglobljo solidarnost s slovenskim prebivalstvom Koroške in z vsemi naprednimi silami, ki podpirajo njegove zakonite zahteve. Končno ta občinski svet zahteva. da odgovorne oblasti čimprej, tudi formalno, odkrijejo krivce teh zločinskih dejanj in jih predajo sodišču za pravično kazen*. Občinski »vet je nadalje prav ta- ko soglasno, odobril Godničev predlog peticije, ki zahteva med drugim temeljito reformo čl. 85 notranjega pravilnika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine o vojaških služnostih v deželi, še posebej pa na področju, kjer živi slovenska manjšina. Na koncu seje je župan Guštin podal izčrpno poročilo o poletnem delovanju raznih občinskih komisij ter o stikih, ki jih je imel z nekaterimi deželnimi odborniki. Prihodnja seja zgoniškega občinskega sveta bo prihodnji petek ob 19. uri. Gledališča VERDI Blagajna gledališča Verdi sprejema prošnje za abonmaje za operno sezono 1972-73, ki se bo začela 10. novembra z Verdijevo opero »Ples v maskah*. Medtem ko bodo za reden abonma kot lani po štiri predstave vsake o-pere, je vodstvo gledališča Verdi u-vedlo za novo sezono za šest oper še dodatni (peti) abonma po močno znižanih cenah, namenjen zlasti študentom in delavcem. V tem petem abonmaju bodo opere: Ples v maskah, Madame Butterfly, Moč usode, Baleti, Norma in Gioconda. Predstave v tem abonmaju bodo ob sobotali ob 18. uri. Za običajne abonmaje lahko abonenti iz lanske sezone potrdijo svoje abonmaje do 21. oktobra. Vse informacije pri blagajni gledališča (tel št. 31-948). POLITEAMA ROSSETTI V nedeljo se bodo zaključile ponovitve komedije »Povera Italia*, N sta jo pripravila Garinei in GiovaU nini. Slednja bosta marca meseca prihodnjega leta predstavila tržaškemu občinstvu «Alfa beta*, kjer bosta pb režijo Enrica Marie Salerna nastopila Lupo in Valerijeva. V Avditoriju pa se skupina 23 igralcev pod vodstvom Francesca Mače-donie pripravlja na otvoritveno predstavo tržaškega «Teatro Stabile*. N® sporedu je namreč delo Carpinterii* in Faragune «Noi delle vecchie pm vince, Maldobrie di terra e di mare»- Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot' ti sprejemajo naročila za abonmaju 1972-73. Kino Obvestilo Sindikata slovenske šole Glavni tajnik sklicuje za danes ob 18. uri nujno odborovo seje zaradi učiteljskega tečaja in drugih važnih zadev. bili so pokvarjeni Ukradli so 50 kg starih sirčkov Tatovi imajo večkrat izredno dober okus pri izbiri plena. To pa se ne more reči o tistih, ki so včeraj ukradli 50 kg sirov in sirčkov v bližini kopališča Ausonia. Že celo jutro sta dva šoferja nalagala na tovornjak sire in sirčke, v glavnem znamk Kraft in Ramek, da bi jih odpeljali v Bergamo in jih tu uničili, kar je šlo za pokvarjene ali prestare sire. Ko pa sta se oddaljila od tovornjaka, so neznanci odnesli 50 kg tovora. Posegli so mestni redarji, ki so odpeljali preostalih 10 stotov v upe-peljevalnik na Pantalejmunu, kjer so jih uničili. Zdravstveni organi opozarjajo, da so siri In sirčki delno strupeni in da lahko povzročajo hude prebavne motnje. Nazionale 15.30 »Luci della citta* Charlie Chaplin. Fenice 15.00 »...e poi lo chiamaroD0 il Magnifico*. Terence Hill. Barv«1 film. Eden Propagandni večer založni št* družbe FENU. Jutri ob 16.00 »M® lo diavolo tuo ne lo mio infernm; Barvni film. Prepovedno mladi® pod 18. letom. Grattacielo Dvorana rezervirana 22 predvajanja za šole. Excelslor 15.45 «Ma papa ti mand» sola*. Barbra Streisand. Barvni film Ritz 16.00 »Fango, sudore e polver® da sparo*. Gary Grimes in B® (Green) Bush. Barvni film. Aurora 16.00 «Domemca, maledetta d® menica*. Barvni film. Prepovedan® mladini pod 18. letom. Impero 16.30 »Appartamento al Pl8’ za*. Walter Matthau. Barvni film Cristallo 16.30 «Le inibizioni del dl-Gaudenzi vedovo col complesso della. buonanima*. Carlo Giuffre. Pr® povedano mladini pod 14. letom Barvni film. Capital 16.30 «11 ragazzo e la QU8' rantenne*. Jean Simons. Filodranunatico 16.30 »Conoscenza clf nale*. Barvni film. Isabell Sari*-Prepovedano mladini pod 18. letom Moderno 16.30 »Tom in Jerry: 11 top® e mio e lo ammazzo quando m> pare*. Slikanice. Vittorio Veneta 16.30 »Un uomo dat® pelle dura*. Catherine Spaak, Tom8® Milian. Barvni film. Prepovedan® mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 »Un dollaro bucato* Montgomery Wood in E. Stevvari-Barvni film. Ideale 16.30 »Maciste contro Ercoi® nella valle dei guai*. Franco Frad' chi, Ciccio Ingrassia. Zabavni f® v barvah. Astra 16.00 »Abbandonati neilo sp8' zio*. Gregory Pečk. Barvni film- Tečaj za učitelje Sindikat slovenske šole ob vešč®: da se bo pripravljalni tečaj za® v ponedeljek, 16. oktobra t. 1. Za1? vabi učitelje, ki so se k tečaju P1! javili, naj bodo v ponedeljek ob ^ uri v Gregorčičevi dvorani 9. P® drobnosti o tečaju bomo še objavi8 Sindikat slovenske šoK Včeraj-danes Danes, PETEK, 13. oktobra EDVARD Sonce vzide ob 6.19 in zatone 17.23 — Dolžina dneva 11.04 — o« tuna vzide ob 12.22 in zatone ob 204' Jutri, SOBOTA, 14. oktobra NEDELJKO Vreme včeraj: najvišja temperaturi 17,4 stopinje, najnižja 1^,3, ob uri 16.7 stopinje, zračni pritisk lOl^ mb, stanoviten, brez vetra, vlaga ^ odstotna, padavine 1 mm dežja, neb1 oblačno, morje mimo, temperaturi morja 16,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 12. oktobra se je v Trstu t® dilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb- UMRLI SO: 82-letni Angelo Mi® 38-letni Pietro Ricca, 78-letni Mn1’5 Martinelli, 81-letna Anna Artico P°! Tolentino, 80-letni Costantino Pisari' 65-letna Anna Rovan vd. lob, 62-1® Carlo Gerdol, 82-letna Rosa Bra®: 74-letni Massimiliano Mian, 66-1® Antonio Paoletti, 65-letna Maria OP8 ra por. Lenardon. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al® zoni, Largo Sonnino 4: INAM Al & dro, Trg Oberdank 2; Ai Gem® Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali'Angelo d'oro, Trg Goldoni Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Al due La® UL Ginnastica 4; Miani, Mirama® Drevored 117 (Barkovlje). Zapustila nas je naša draga mama in nona MARIJA PERNARČIČ vd. PERNARČIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v petek, ob 15. url Iz hiše žalosti, Sesljan št. 57/a na mavhinjsko pokopališče. Žalujoči sin Livljo, hčerka Amalija, snaha, zet, vnuki ter drugo sorodstvo Sesljan. Nabrežina, 18. oktobra 1972 PO USPEŠNIH PRIZADEVANJIH VODSTVA Slovensko gospodarsko združenje se uveljavlja v deželni stvarnosti Njegovi predstavniki so prisotni v številnih odborih - Nova številka Vestnika - Tečaji IVA za obrtnike - Izlet v Kranj - Združenje obvešča Izšla je nova številka Vestnika, ki ga izdaja Slovensko gospodarsko združenje, številka prinaša več za-tumivih obvestil in napotkov za slovenske operaterje, ki se udejstvujejo na raznih področjih gospodarstva. V začetku nove številke, je vodstvo združenja naslovilo na svoje C}?le UV0(?nlk, ki ga zaradi njegove aktualnosti povzemamo v skrčeni o-bliki. Vodstvo SGZ ugotavlja, da so Prizadevanja združenja, da bi stanovska organizacija slovenskih poslovnih ljudi bila prisotna v raznih telesih in organizacijah, ki urejajo tn usmerjajo gospodarske dejavno-su v Furlaniji - Julijski krajini, v zadnjem času doživela določen uspeh: predstavniki SGZ so prisot-® v deželnem odboru za obrtništvo Pokrajinski komisiji za obrtništvo; aktivno sodelujejo z raznimi občinskimi komisijami, deželnimi organi, bolniškimi blagajnami itd. Pred kratkim je bil predstavnik združenja imenovan tudi v novo Pokrajinsko komisijo za cene, ki s® sestaja na prefekturi in ki ji Predseduje sam vladni komisar. Komisija ima nalogo preučevati Problem visokih cen in je zato ve-hkega in aktualnega značaja, tako za trgovce kot tudi za same potrošnike. . Komisija se je že večkrat sestala i In analizirala problem visokih cen iz raznih zornih kotov. Tako je bilo nied drugim tudi podčrtano, da so visoke cene le v manjši meri odvis-! ne od trgovcev na drobno ter da je treba vzroke poiskati večkrat v sa-mi proizvodnji, kjer se cene cesto višajo preko mere ter v preštevilnih preprodajah od proizvod-nje Pa do končnega koristnika. Predstavnik SGZ v omenjeni komisiji se je na sejah dotaknil tudi orugih vprašanj. Tako se je zavzel ?a prisotnost tudi slovenskega tiska jn radia pri vseh splošnih pobudah . poudaril zahtevo po dvojezični izvedbi vseh propagandnir. in in-ormacijskih pobud v tem oziru. adalje je naglasil, da je problem visoke cene mesa posebnega zna-c®ja ter da bi ne smel sploh ob-stajati, saj jma Trst določen kon-jngent za brezcarinski uvoz mesa 12 Jugoslavije, kar bi moralo biti zadostno, da se cene obdržijo na «>ločeni višini. Kot vidimo, postaja področje in yPuv slovenske organizacije vedno , Zaradi tega je sedaj toliko potrebno sodelovarije''”^šega lanstva, ki naj s svojimi mforma-ijaim jn pripombami pripomore, 2® bodo intervencije predstavnikov in 2“nt,°lj učinkovite, konkretne “ Pozitivne, čim več bomo namreč sodelovali pri rešitvi seddnjih koč. Ivih problemov, tem bolj bo orga-upoštevana, tem več besede °°mo imeli slovenski gospodarstve- omejeno, prosimo vse zainteresirane obrtnike, da se čimprej vpišejo. Vabimo vse obrtnike, da se udeležijo izleta v čimvečjem številu, ker je prav od tega odvisen sam uspeh te pobude. Obvestila SOZ Rok za vpis v novi register trgovskih podjetij so podaljšali do 31. 12. 1972. Vabimo zato morebitne zamudnike, da se javijo v tajništvu SGZ, ki jim je na razpolago za vse potrebne informacije in formalnosti. * * * Tajništvo združenja ima na razpolago dvojezične tablice za delovni umik z oznaiko tedenskega počitka za trgovine, za tedenski počitek ter splošne odredbe za javne lokale, itd. * * * Slovenska postaja tržaškega radia oddaja vsaki petek ob 20.35 posebno rubriko »Gospodarstvo in delo*. Oddaja obravnava vsa pereča vprašanja našega gospodarstva in jo zato priporočamp vsem našim članom. Pri oddaji je večkrat sodelovalo tudi združenje s svojimi predstavniki. niki M soustvarjanju enotne gospo- Jurske politike naših krajev, kar Pomeni, soodločanje pri ustvarjanju *v°le bodočnosti. Tečaji IVA za obrtnike Kot je bilo sklenjeno, bo zdru-organiziralo v sodelovanju deželno ustanovo za razvoj obrt--^.va (ESA), poseben 5-dnevni te-aJ za knjigovodstvo in novi da- Tečai “a T'- SAMATORCA: (na križišču) 6.40 KO Udeležili Vse ostale potrebne informacije daje tajništvo združenja. Izlet v Kranj V življenju vsake organizacije je zelo važna komponenta tudi družabnost. Tako je tudi pri SGZ. Zaradi tega so vodilni organi združenja sklenili, da se morajo ojačiti prijateljski stiki med posameznimi člani in da za to ne zadostuje vsakoletni družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo. Zelo važna je predvsem družabnost med člani iste stroke. Zaradi tega je obrtniška sekcija sklenila da organizira poseben izlet, ki naj bo tudi poučnega značaja. Ker je meseca oktobra v Kranju obrtniški sejem so se odločili za ta cilj. Izlet bo v nedeljo 22. 10. 1972. Podroben program izleta bodo še javili, vsekakor že sedaj lahko povemo, da bo po ogledu sejma kosilo, obisk Krope - znamenitega centra za obrtniško obdelavo železa, ogled čebelarskega muzeja v Radovljici, verjetno obisk zloglasnih jetnišnic v Begunjah ter končno še ogled modne revije na sejmu v Kranju. Ker je število razpoložljivih mest ................................................. ODHOD BO JUTRI Obvestilo Kmečke zveze prijavljenim izletnikom Kmečka zveza obvešča člane, ki so se prijavili za izlet, da bodo odhodi v soboto zjutraj po naslednjem razporedu. Poleg imena je v oklepaju navedena številka sedeža za vsakega izletnika. AVTOBUS ŠT. 1 TRST (Ul. Cicerone, št. 4, pred tur. uradom «Aurora») 5.20 Cobec Josipina v. Caris (4), Caris Just (6), Polšak Mirko (7), Polšak Bruna (8), Soncin Quirino (19), Sancin Marija (20). Bisiacchi Josip (18). Zorec p. Bisiacchi Agata (17), Grgič Agata (17), Grgič Srečko (3), Švara Josip (43), Švara Giudita (44). BAZOVICA: (pred cerkvijo) 5.45 Guštini Franc (23); Guštini Josipina (24), Pečar Josip (21), Renčelj An-, ton (22), Pečar Miroslav (15), Renčelj Marjo, (16), Grgič Ivan (11), Grgič Manja (12), Marc Ivan (37). PADRICE: (avtobusna postaja) 5.55 Grgič Olga (25), Grgič Stanko (26). Gregori Boris (27), Gregori Antonija (28). Čufar Mirko (2). TREBČE: (avtobusna postaja) 6.00 Ciuk Ludvik (41), Vidau Ivan (42), Carli Guglielmo (38). OPČINE: (avtobusna postaja) 6.05 Guštin Alfonz (1). PROSEK - KONTOVEL: (pred gostilno Lukša) 6.20 Zavadlav Ivan (45), Štoka Bortolo-meo (46), Terzi Jože (47). GABROVEC (pred zadružno gostilno) 6.30 Furlan Josip (39), Furlan Celestina (40). SALEŽ: (avtobusna postaja) 6.35 Perčič Jože (5). ZAČELA SE JE VOLILNA KAMPANJA Za občinske volitve v Ronkah predloženi prve dve listi Komunisti in socialisti imajo vsak po 30 kandidatov Volitve bodo 27. novembra tudi v Romansu in Vilešah AVTOBUS ŠT. 2 DOMJO: (pred spomenikom) 5.30 Coretti Viktor (35), Coretti Ivana (36), Coretti Josip (39). DOLINA (tudi za Mačkovlje — na trgu) 5.45. Žerjal Ivan (2), Zeriali Lucija (1), Slavec Josip (37), Kocijan Mario (4), Sancin Josip (3), Sancin Ivan (11), Sancin Ivan (12), Pangerc Vincenc (7), Sancin Notburga (8), Kocijan Marija (13), Strain Ivan (38), Pra-šelj Ivan (44), Kralj Angel (40), Salvi Mirko (10). Parovel Anton (9), Smotlak Anton (14). BOUUNEC (tudi za Krogle — na trgu) 6.00. Bolčič Josip (15), Bolčič Ana (16). Ota Josip (19), Ota Rozalija (20), Zeriali Silvester (23), Zeriali Angela (24), Ota Karel (27), Ota Emilija (28), Zeriali Branko (31), Zeriali Mira (32), Pečenik Angel (43), Ota Maks (6), Ota Natale (5). BORŠT (avtobusna postaja) 6.10. Kosmač Marjo (42), Zobec Mirko (41). RICMANJE (na križišču) 6.15. Fabris Peter (30). LONJER (v Ključu) 6.20. Gombač Emil (29), Čok Emil (33), Ruzzier Fabio (21), Gombač Anton (22), Rebula Franc (26), Švab por. Rebula Ana (25), Odoni Josip (34). OPČINE (avtobusna postaja) 6.35. Gregori Franc (18), Calzi por. Gregori Ljudmila (17). Prosimo vse izletnike, da se zberejo na omenjenih postajališčih raje nekaj minut prej. ker zamudnikov ne bomo mogli čakati. Podroben program izleta bomo sporočili v jutrišnji številki. Tajništvo Kmečke zveze ----... samo obrtniki. faradi praktičnih razlogov je šte-' . udeležencev za vsak tečaj o-®jeno. Zaradi tega SGZ vabi vse r.teresente, ki tega niso storili ? se čimprej javijo v uradih “touženja, in podpišejo pristopni-7? te tečaj. V primeru večjega ®vila prijavljencev bodo Doskr-za organizacijo nadaljnjih te-:?PV; prednost pa bodo imeli ti-U' Ki se bodo prvi vpisali. Gruden Josip (10), Gruden Zofija (9). ŠEMPOLAJ (za vas Prečnik — na trgu) 6.50 Legiša Stanislav (14), Legiša Glice-rija (13). NABREŽINA: (na trgu) 7.00 Pertot Ignacij (30), Pertot Marija (29), Caharija Stanislav (34), Caha-rija Valerja (33), Pertot Ludvik (31), Gruden Edvard (32). ŠTIVAN: (avtobusna postaja) 7.15 Legiša Ivan (36), Radetič Avgust (35). ...»»».Ul,.......i....UM..... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi ropa in tatvine skupno šest let zapora Dva mlada Turinčana pred sodnik* Včeraj sta se pred tržaškim ka-tui m sodiščem (preds Ligabue, Brenči, zapis. Mastromauro) "*°rala zagovarjati 21-letni Giusep-Kubin in 23-letni Antonio Angioi, J*8..iz Turina, ki pa sta pred are-f?aJo 18. junija letos nekaj mesecev oht - v uušem mestu Oba sta bila j Dtbtena treh vlomov v avtomobi-e. Rubin pa posebej še ropa. Roparski napad je Turinčan tz-®del 18, junija letos ponoči. V bli-•U železniške postaje je naletel 'a 40-letnega Vittona C. iz Trsta, p neuravnovešenega moškega. 0 krajšem pomenku na kraju sa-‘ Je Rubin povabil priložnostnega Prijatelja v svoj avtomobil in sku-PUJ sta se odpeljala proti železniške-8 Parkirišču. Tu sta stopila v kupe tavljenega železniškega vagona in r* tenenila za ceno. Prav pri tem q ua.i bi Rubin napadel Vittoria •• 8a premlatil te mu iztrgal de-*^nic0 z 11 tisoč lirami nato pa P*egnil. lra,°liko 0 dogodku, kot ga je pri-: Policistom Vittorio C, ki se v bolnišnici zaradi ran po glavi 5°ral zdraviti približno teden dni. v«8. . Pa je med zaslišanjem podal. da mu je moški Zasedanj« o sodelovanju med Vzhodom in Zahodom Na sedežu Instituta za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi (ISDEE) — Trst Korzo štev. 27, bo nocoj zasedanje o novih perspektivah za gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom in o vlogi Evropskega gospodarskega združenja. Glavno poročilo bo podal načelnik oddelka za države z načrtovanim gospodarstvom pri komisiji EGS dr. Gianfranco Gian-franchi. TtidtnO. uAecUiidtm Včeraj zjutraj ob osmi uri so zastopniki komunistične in socialistične stranke predložili prvi dve kandidatni listi za občinske valitve, ki bodo 27. novembra letos. Prvi listi, ki jo je predstavila KPI, načeluje sedanji župan Um-berto Blasutti, na njej je trideset kandidatov, med katerimi vsi dosedanji svetovalci. Na njej je tudi nekaj zastopnikov bivše socialpro-letarške stranke, med temi tudi dosedanji svetovalec Rizzi. Ni pa na listi občinskega svetovalca Tre-visana, ki je bil pred šestimi leti izvoljen na listi KPI, bil je dolga leta župan, nato je ob izstopu iz KPI vstopil v PSUJP. Tudi druga lista, ki so jo predložili zastopniki PSI, ima trideset kandidatov. Na čelu liste je tajnik krajevne socialistične sekcije Gianfranco De Just, spet kandidirajo dosedanji trije občinski svetovalci te stranke v ronskem občinskem svetu. V prihodnjih dneh bodo svoje kandidatne liste predložili tudi zastopniki drugih strank, t. j. krščanski demokrati, socialni demokrati, republikanci. Med omenjenimi so le krščanski demokrati imeli svoje zastopstvo v občinskem svetu. Socialdemokrati upajo v določeni volilni uspeh, ne morejo pa biti zadovoljni z namero republikancev, ki so javno napovedali svojo listo v upanju, da dobijo v tej občini svojega zastopnika. Ni pa znano, če bodo volivci lahko izbirali še druge liste. Nekaj časa se je govorilo, da se bodo na teh volitvah iz prestižnih razlogov pojavili tudi misovci in liberalci, omenjena je bila tudi možnost, ki se nam sicer zdi malo verjetna, da bodo svojo listo predstavili tudi tisti člani PSIUP, ki se niso vključili v komunistično partijo. Predvolilna kampanja v Ronkah dejansko traja že celo leto dni. Aktivni so zlasti demokristjani, ki očitajo levičarjem, ki so do sedaj upravljali občino, da so izgubili določene možnosti za modernizacijo šol, cestnega omrežja, kanalizacije. Precej polemike je bilo pred časom tudi v zvezi z regulacijskim načrtom in ob tisti priliki so imeli demokristjani zaveznike v dveh svetovalcih socialproletar-ske stranke, ki pa so danes očitno zavzeli drugačno stališče. Volilna kampanja v Ronkah obe ta biti zelo vroča, istočasno pa bo zanimiv test o vzdušju na tem močno industrializiranem področju. 27. novembra bodo občinske volitve tudi v Romansu in v Vilešah. Tu glasujejo po večinskem sistemu. torek, četrtek in petek od 10.30 do 12.30, vsako sredo od 16.30 do 18. Neredna dostava pošte zaradi stavke uslužbencev na vlakih Tn dni ne bo točne in hitre dostave poštnih pošiljk. To zaradi stavke poštnega osebja na vlakih. Stavko je proglasil skupni odbor vseh zainteresiranih poštnih uslužbencev. Zahtevajo, da poštno ministrstvo spremeni nekatere teze v zvezi z njihovim delom. Imajo podporo pokrajinskega odbora sindikata UIL-POST. To osebje je stavkalo v sredo, včeraj in bo stavkalo tudi danes. Zaradi tega se je dostava pošte iz kraja v kraj zakasnila in stvar se bo uredila šele nekaj dni po zaključku stavke, kajti potem bo treba v poštnih uradih urediti vse poštne pošiljke treh zaostalih dni. V zvezi s tem je prišlo tudi do neredne dostave Primorskega dnevnika v sredo. V nekaterih krajih na Goriškem našega časopisa ni bilo šolsko skrbništvo v Gorici je javilo umik za stranke. Šolski skrbnik je na razpolago strankam ob ponedeljkih in petkih od 11. do 12.30, ob sredah od 17. do 18. ure. Uradi pa so odprlti vsak ponedeljek. prav zaradi stavke. Včeraj pa so naši naročniki dobili tudi časopis od srede, ker je naša uprava za dostavo drugače poskrbela. Danes bo dostava našega lista redna. Naročnikom se zaradi nastale nevšečnosti, za katero nismo krivi, oproščamo in jih prosimo za razumevanje. V Kromberškem gradu v ponedeljek komorni koncert Ob zaključku Spacalove retrospektivne razstave bo v ponedeljek, 16. oktobra ob 20. uri v prostorih, galerije na gradu Kromberk koncert Komornega zbora iz Nove Gorice. Komorni zbor bo nastopil s koncertnim sporedom, ki obsega dela renesančnih mojstrov ter dela iz slovenske narodne in umetne ustvarjalnosti. Zbor vodi prof. Štefan Mavri, kot solisti pa nastopajo sopranistki Stana Sanic in Nada Simčič, altistka Dolores Budal, tenor prof. Ludvik OBISId KMETOVALCEV tt SLOVENIJI Delegacija iz Nove Gorice danes na ogledu zadružnih hlevov v Benečiji Prizadevanje deželne zveze zadrug zu sodelovanje s Slovenijo na kmetijskem področju Deželna zveza za zadružništvo I zvezo zadrug pa bosta prisotna dr. (Lega delle cooperative di consu-1 Angeli, njen tajnik Silvino Polet-mo), ki ima svoj glavni sedež v to in Orsettig. Vidmu in podružnico v Gorici, si v zadnjih mesecih, kot prejšnja leta, močno prizadeva, da naveže čim tesnejše stike in sodelovanje s pcy dobnimi organizacijami iz Slovenije, zlasti na kmetijskem področju'. Omenimo naj delegacije kakih 20 zadružnikov in strokovnjakov, ki so prejšnji teden obiskali Karnijo ter so v Tolmeču obiskali ter si ogledali naprave tamkajšnje Karnijske zadruge. Sprejel jih je inž. Pellegrini in drugi predstavniki zadruge, ki so gostom razkazali vse naprave ter jih seznanili z delovanjem in uspehi tega za karnijsko gospodarstvo tako važnega podjetja. Pozneje je druga skupina zadružnikov iz Slovenije prišla v Až-lo v Beneški Sloveniji ter se tam seznanila z delovanjem tamkajšnje zadružne mlekarne in sirarne, ki se lepo razvija s prispevkom, ki ga je prejela od deželne uprave. Danes pa prihaja na obisk skupina zadružnikov z Liga nad Kanalom, v spremstvu dveh predstavnikov Kreditnega zavoda za kmetijstvo iz Slovenije in predsednika občinske skupnosti iz Nove Gorice šimaca. Goste bosta sprejela pokrajinska odbornika iz Vidma ca v. Silvestri in dr. Tarta, za Deželno Ličar, bas Zdravko Rifelj, jm orglah pa bo prof. Hubert Bergant. .............................................................imiiii,murnu..... NEKAJ NELJUBIH PODATKOV IZ NAŠEGA MESTA Gostje si bodo ogledali zadružna hleva v Noasu v občini Tavorja-na in v Torlanu. Zanima jih zlasti njihov ustroj in poslovanje. V zadnjem času se namreč tudi v novogoriški občini zanimajo za take skupne hleve v okviru reorganizacije in dviga kmetijstva s posebnim ozirom na razvoj in pospeševanje živinoreje v pasivnih gorskih krajih kakor so občine Tavorjana in Toda no in kakršne imajo tudi o-krog Nove Gorice. Med taka pasivna področja v gorah spada tudi svet okrog Liga nad Kanalom, kjer bodo lahko s pridom uporabili nekatere izkušnje z zadružnimi hlevi v Beneški Sloveniji L M. Promet v Gorici stalno narašča z njim pa tudi število nesreč V goriški občini se pripeti od 35 do 45 nesreč na mesec - Prevelika hitrost, izsiljevanje prednosti in nepazljivost šoferjev so na prvem mestu med vzroki nesreč Največ ranjencev na križiščih v središču mesta Gledališki abonmaji na Goriškem Tudi letos so na jGoriškem na razpolago abonmaji za slovensko gledališko sezono 1972-73. Za posamezne kraje se dobi abonmaje pri naslednjih osebah. GORICA: Slovenska prosvetna zveza, Ul. Malta 2. tel. 24-95 pri Jožici Smetovi; pri Arturju Koshuti, (ELLO) Ul. Ma-melli 8. VRH: PD »Danica* pri Leopoldu Devetaku. DOBERDOB: PD «Jezero». ŠTEVERJAN PD »Briški grič* pri Ivanu Humarju, Križišče 16. SOVODNJE, RUPA, PEČ, GABRJE; pri Dariju Cotiču, (pekarna) Sovodnje. DOL, POLJANE, JAMLJE: PD »Kras* pri Jordanu Vižintinu, Devetaki 1, ŠTAN-DREŽ: PD «0. Župančič* pri Danilu Nanutu, Ul. S. Michele 188. PEVMA, OSLAVJE, ŠT. MAVER: pri Nedi Dornik, Ul, Ossario, Oslavje. Število avtomobilov in drugih prevoznih sredstev narašča z vrtoglavo brzino. Temu ritmu vemo sledi tudi goriška pokrajina, saj imamo danes na naših cestah avtomobile z evidenčno tablico, ki presega 72.000. Če pomislimo, da smo samo pred sedmimi leta imeli evidenčne tablice s številkami, ki so se vrtele okrog 30.000, nam bo takoj jasno kakšen je ritem naraščanja, seveda v razmerju z gostoto prebivalstva. Avtomobil je bdi pred desetimi leti privilegij dobro stoječih slojev, danes pa vedno bolj izgublja ta pomen, kajti ekonomski položaj se je izboljšal za marsikatero družino in prevozno sredstvo ni več znak blagostanja, temveč postaja že potreba. Vzporedno z naraščanjem števila avtomobilov pa narašča tudi število nesreč, premnogokrat tudi smrtnih. Gorica je znana kot ma- iiiiiHinmiiniiinmniiiiimmiii VČERAJ PONOČI V PIVNICI PALAČE HOTELA Vročekrvnež je dvakrat ustrelil s samokresom Verjetno ni «*og!ašai» z računom, ki mu ga je predložil natakar je planil nanj in ga pretepel. Kar zadeva 11 tisoč lir pa je Turmcan pojasnil, da mu jih je Vittorio C. sam izročil, ker se je bal, da bi ga še enkrat namlatil. V tri tržaške avtomobile, last 25-letnega Stefana Campanelle iz Ul. Giacinti 22, 63-letnega Giovannija Nardija iz Ul. Boveto 34 in 27-letne Fulvie Holicky por. Taucar iz Ul. Boveto 67, pa sta Rubin in njegov prijatelj Angioi vlomila tri dni pred ropom, 15. junija. Iz parkiranih vozil, v katere sta vlomila s silo, sta ukradla dva avtomobilska radijska sprejemnika ter torbo z raznimi osebnimi predmeti. Na včerajšnji sodni obravnavi pred tržaškim kazenskim sodiščem sta oba priznala pripisane jim obtožbe. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za Rubina skupno 6 let in 9 mesecev zapora ter 200 tisoč lir denarne kazni, za Angioia pa 3 leta in 9 mesecev zapora ter 200 tisoč lir denarne kazni. Branilec odv. Padovani se je potegoval za najnižjo kazen oziroma za prekinitev sodnega postopka (za obtožbo ropa) zaradi pomanjkanja tožbe. Sodniki so po krajšem posvetu . ,c bil sprva obsodili Rubina na 4 leta in 10 me- &ravljen izplačati za »uslugo* secev zapora ter 270 tisoč lir denar :7° Ur, potem pa ob plačilu sku- ' ne kazni, Angioia pa na 2 leti in speljati razgovor drugam. To 2 meseca zapora ter 70 tisoč Ur bi Rubina tako razdražilo, da denarne kazni. Prosvetno društvo «France Prešeren* iz Boljunca se je preteklo nedeljo podalo z avtobusom na Izlet v razne kraje v Sloveniji in se med drugim tudi poklonilo žrtvam belogardističnih zločinov pri Sv. Urhu. Razpoloženi po lepih vtisih so se izletniki v nedeljo zvečer nekaj po 22. uri vračali proti domu, na meji pri Fernetičih pa so doživeli kaj čuden sprejem službujočega fi-nancarja. Potem ko je agent obmejne policije vstopil v avtobus in vljudno vprašal po oseonih dokumentih, je za njim vstopil v avtobus še financar in kot običajno vprašal po morebitnem blagu za carinjenje. Očitno pa mož majhne postave, črnih las in rdečih lic ni bil prav dobro razpoložen. Morda ga je motil že slovenski napis društva na avtobusu ali slovenska govorica izletnikov. Dejstvo je, da je med razgovorom dejal, da mu Trst, ni všeč in mu je ljubši Videm. Na šaljivo vprašanje zakaj, češ tfaj ima Tret lepe punce, pa je financar odvrnil, da iz dveh razlogov: zaradi burje in pa «perchč gli slavi la spor-cano...» Financarjeve besede so izletnike presenetile vendar iz obzira razgovora v tem stilu niso nadaljevali. Vprašujejo pa se kaj je mladi financar mislil s svojimi besedami in kdo pošilja na naše meje ljudi-javne funkcionarje, ki so dovoljujejo takšne žalitve? Sledijo podpisi V pivnici Palače hotela v Gorici se je včeraj ponoči pripetil prizor, ki bi bil vreden, da bi ga omemb v kronikah divjega zapada. Možakar, ki mu je natakar predložil račun, očividno ni soglašal z njim in je vzel iz žepa pištolo ter ustrelil dva naboja. Dogodek se je pripetil okrog L ure ponoči, ko so pivnico zapirali. V njej je bil tudi z nekim prijateljem, poleg drugih gostov, 41-letni Romano Amorese, bivajoč v Gorici v Ul- Brasa 32. Ko mu je natakar položil na mizo račun je odgovoril »Plačal ti bom s tol* in vzel samokres iz žepa ter ustrelil najprej en strel proti točilnici, kmalu nato še enega v strop. Prestrašeni natakarji in gostje so se umaknili, Amorese pa je zapustil pivnico. Pred njo je imel svoje kolo in se oddaljil v noči. Nekaj minut pozneje je prihitela na kraj sam policijska patrulja, ^toro so uslušienci hotela obvestili in so začeli takoj iskati Amoreseja po mestu. Na žalost ga do včeraj zvečer še niso našli. Amorese se je verjetno skril pri kakšnem prijatelju. Amorese je stari znanec policije, saj je bil že nekajkrat obsojen. Pri svojem nočnem podvigu je uporabil pištolo kalibra 9- Stikanje za zaljubljenimi pari.,. Galantni izlet v avtomobilu se lahko včasih spremeni v farso, posebno če so na izletu prisotni svojci ljudi, ki so imeli v zadnjem času opravka s kroniko. Prejšnji večer je šla mlada nečakinja delavca Marcella Brescie na izlet v bližino Fare s svojim prijateljem. Marcel-lo Brescia je bil lastnik avtomobila, v katerega so neznanci spravili eksploziv, ki je pri Petovljah ubil tri karabinjerje. Mladi par je svoj avto ustavil na stranski poti, pogovarjal se je. nenadoma pa zaslišal da nekdo ropota po zadnjem delu avtoviobila Videla sta neznanca, ki je imel v rokah svetilko, s kafero je hotel pogledati kako poteka galantni razgovor med dvema zaljubljencema. Prišlo je do kričanja in neznanec je s svojim avtomobilom zbežal. Mladi par si je zabeležil evidenčno številko avtomobila in ker sta bila prestrašena sta menila, da jima je nekdo grozil, morda celo s pištolo. Nekaj trenutkov kasneje sta o dogodku obvestila karabinjerje. Policijske potrulje so takoj blokirale vse ceste v pokrajini in pregledovale potnike v avtomobilih Nekdo je celo mislil, da gre za grožnjo mladenki, čigar stricu so ukradli avtomobil zapleten v znani peto-veljski zločin. Na srečo so karabinjerji neznanca kmalu identificirali in ugotovili, da ga je zanimalo le ljubimkanje. Tako je splahnela morebitna senzacija o obujanju peto-veljske tragedije Prometna nesreča pri pevmskem mostu Na 30 dni zdravljenja so v goriški bolnišnici pridržali 51-letno Danijelo Ciglič iz Števsrjana, Ščed-no 9, ki je trčila z mopedom v avtomobil pri pevmskem mostu. Ciglič se je s svojim vozilom peljala iz Gorice proti Podgori, ko je iz Pevme namenjena proti Gorici privozila Vanda Tomšič iz Sovodenj. Tomšič, ki je imela prednost, je nenadoma videla Ciglicevo pred sabo in jo povozila. Poklicali so takoj Zeleni križ, ki je Cigličevo prepeljal v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili hud pretres možganov in druge poškodbe po telesu. lo mesto, v katerem ne dela promet še posebnih preglavic, vendar prihaja tudi tu do nesreč. Treba je sicer priznati, da so nesreče, ki se po navadi pripetijo v središču mesta lažje in da nimajo hujših posledic, ker je hitrost avtomobilov v mestu majhna. Redkokdaj se namreč pripetijo nesreče, kj imajo tak obseg kot jih imajo tiste, ki se pripetijo na avtocestah in kjer so posledice skoraj vedno smrtne. Vsekakor tudi v našem mestu stalno narašča število ranjencev in smrtnih žrtev prometnih nesreč. Da bi pokazali gostoto tega pojava, vzroke nesreč in kraje, kjer se najpogosteje pripetijo, smo vzeli v pretres pet mesecev lanskega leta in sicer obdobje, ki gre od julija do vključno oktobra. Izbira tega obdobja ni naključna, kajti hoteli smo prikazati mesece, v katerih so prometne nesreče gostejše pa tudi tiste, v katerih je promet manjši in jasno tudi število nesreč. Julij in avgust sta meseca, ko je promet najgostejši in ko število nesreč naraste, medtem so ostali meseci mirnejši. K mesecem, v katerih je promet živahen, bi morali, zaradi velikega števila praznikov, prišteti tudi december. To nam potrjujejo tudi statistični podatki iz leta 1970, ko je bilo največ prometnih nesreč v omenjenih mesecih, najmanj pa v januarju in februarju. Poprečno število prometnih nesreč na mesec gre v goriški občini od 35 do 45 in prav tako tudi število ranjenih oseb. V juliju 1971 je bilo v 44 prometnih nesrečah zapletenih 96 oseb, 31 je bilo ranjenih in eden mrtev: v avgustu istega leta je bilo 37 nesreč s 37 ranjenci in enim smrtnim primerom: v septembru smo imeli 41 nesreč in 35 ranjencev; v oktobru je bilo število nesreč isto, vendar z ugodnejšimi posledicami: vpletenih je bilo 134 oseb, ranjenih pa samo 29; v novembru je bilo 43 nesreč, v katere je bilo vpletenih 79 oseb, ranjencev je bilo pa 28. Vzroki nesreč so po navadi eni in isti, največkrat gre za preveliko hitrost, izsiljevanje- prednosti in nepazljivost pri šofiranju. Pogostokrat je treba vzroke nesreč pripisati premajhni razdalji, ki jo avtomobilist drži med svojim in avtomobilom pred seboj. Vzrok nesreč, večkrat tudi smrtnih, je nepazljivost pešcev pri prekoračenju ceste in seveda tudi nepazljivost šoferjev samih. Pretežni del nesreč v goriški občini se pripeti od 7. do 19. ure, 70 odstotkov ranjencev pa je po navadi moškega spola. Nesreče so najpogostejše na križiščih v središču mesta, vendar jih je veliko tudi v predmestju in te so po navadi najhujše. V glavnem so v nesreče zapleteni osebni avtomobili, takoj za njimi pa pridejo mopedi in motorna kolesa, šele na to avtobusi in tovornjaki. Dejstvo, da je pri nesrečah vpletenih veliko mopedov, nam je lahko dojemljivo, saj kroži danes po mestnih ulicah veliko število teh malih, a hitrih motorčkov. Na sedežih mopedov pogosto sedijo mladoletniki, ki ne poznajo še pro metnih znakov in vozijo zelo brezbrižno. Čudno vendar resnično je tudi to, da pride do večjega števila nesreč ob delavnikih in ne ob nedeljah in praznikih, kot bi bilo na prvi pogled logično. • V Gradežu je še vedno zaprta tovarna ribjih konzerv SAFICA. Včeraj napovedanega sestanka med lastniki podjetja in sindikati ni bilo, do njega bo prišlo šele danes zjutraj. ..............■■um......................................iimiiii PO SESTANKU NA VRHU Motorist podrl dva pešca V Gradišču se je pred karabinjersko postajo pripetila prometna nesreča, v kateri sta se ranila dva pešca. Francesco Ermacora, upiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|„|„imillllimillllllllllllll||m||mi|||||||||ll, Ogljikov monoksid tudi drugod zato je drugod tudi življenje? NEW YORK, 12. — Odkritje velikanskih vesoljskih oblakov ogljikovega monoksida v neki meglenici, ki ne spada v Rimsko cesto torej v galaksiji, h kateri ne spada naš sončni sistem, navaja na domnevo, da je vse vesolje »kemično podobno*, to se pravi, da ga sestavljajo isti osnovni elementi. Razne oblike ogljikovega monoksida so prvič odkrili izven naše Rimske ceste v meglenici «M — 33» in sicer s pomočjo velikega teleskopa, ki ga 'majo v Arizoni v ZDA in ki razpolaga s parabolično anteno s premerom o-bilnih 12 metrov. Ta teleskop je eden največjih in najbolje opremljenih zato tudi najbolj občutljivih teleskopov na svetu. Pri teh raziskavah so sodelovali dr. Phi- Horoskop OVEN (od (21.3. do 20.4.) Vaše pobude utegnejo sprožiti nasprotovanja. Brez nezainteresiranih nasvetov boste težko premagovali težave dneva. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nepričakovana sreča utegne imeti tudi svoje negativne strani. Izogibajte se nevoščiljiv oseb v svoji okolici. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nasveti kompetentnih oseb bodo zelo dobrodošli. Manjša nerodnost utegne vznemiriti družinski red in mir. RAK (od 23.6. do 22.7.) Napetost v odnosih s predpostavljenimi. Danes se boste morali -zadovoljiti s skromnejšimi uspehi. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Poglobljena diskusija bo vplivala na spremembo vašega delovnega programa. Medsebojno razumevanje z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša intervencija utegne pomeniti za ključek nepotrebnega spora. Zadovoljstva umetniškega značaja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sreča vam bo naklonjena pri drznih podvigih. Lahko ukrepate brez strahu. Odlični odnosi z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Današnji dan ne bo prinesel nič pozitivnega. Odpadel bo vsak dvom o iskrenosti osebe, ki jo ljubite. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Lahkomišljeno sklenjeni sporazumi utegnejo biti vzrok mnogih težav. Ljubezensko pismo z zanimivo ponudbo. KOZOROG God 21.12. do 20.1.) Mnogi elementi odpirajo lepšo perspektivo. Zajamčena vam je brezskrbna bodočnost. Pozor pred zavistjo in domišljavostjo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobro razpoloženje za praktična in organizacijska dela. V družinskem okolju nič posebnega. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste izredne ideje, ki pa jih ne boste znali uresniti. Bolj upoštevaj te želje življenjskega tovariša. lip Schwartz iz ameriškega Raziskovalnega centra vojne mornarice ter William Wilson in Luge ne Epstein, ki pripadata ustanovi »Aerospaces Corporation* iz Los Angelesa. «Naše odkritje — je izjavil dr. Schvvartz — nakazuje, da se medzvezdna kemija v drugih meglenicah razvija po istih zakonih in shemah, po katerih so se vsi ti kemični procesi razvijali v naši Rimski cesti. To pa, posredno vsaj .dokazujejo da v naši galaksiji, da v Rimski cesti, konkretno zato tudi na naši Zemlji, ni nič takšnega, kar bi bilo zares edinstveno, kar bi bilo izključno naše, česar bi ne bilo tudi v drugih svetovih*. Ogljikov monoksid, ki so ga v velikih količinah odkrili tudi na območju Rimske ceste, bi mogel biti neke vrste «kemični odpadek*, nekakšne «smeti», ki so nastale pri koliziji mnogo bolj zapletenih kemičnih sestavin, kot na primer formaldehida in amoniaka. Ti dve kemični sestavini sta močno razširjeni v Rimski cesti, katere del je tudi naš sončni sistem. Vrhu tega se amoniak in formaldehid smatrata kot nekakšna »bistvena elementa* za nastanek življenja. Nekateri znanstveniki smatrajo da sta se amoniak in formaldehid «združila» in v neki velikanski kemični reakciji ustvarila zemeljsko atmosfero ter oceane našega planeta. Zakaj ni do podob-neka kemičnega procesa prišlo tudi drugod, na drugih svetovih, ni znano. Če pa izhajamo iz te postavke, da je šlo za izredno redek kemični pojav, s tem še ni izključeno, da se podoben kemični proces ni ponovil tudi drugod v vesolju, le da človek tega še ni mogel odkriti oziroma, da tega človek še ne ve zagotovo konkretno to iz enostavnega razloga, ker ločijo človeka od drugih ga laksij, od drugih svetov v galaksijah velikanske razdalje, ki jih človek za sedaj še ne more pre- magati niti s svojimi najboljšimi tehničnimi pripomočki, teleskopi in podobnimi napravami. V zadnjih letih se odkrivanja ogljikovega monoksida na področju Rimske ceste vedno bolj pogosto vrstijo. Nekateri znanstveniki danes smatrajo, da ta posebna kemična sestavina predstavlja kar 90 odst. vseh kemičnih e-lementov in da se odstotek teh elementov v medzvezdnem prostoru vedno bolj veča. Predno so izvedli neke poskuse v že omenjenem laboratoriju v Arizoni, poskuse, ki so jih izpeljali pretekli teden, znanost še ni razpolagala s konkretnimi elementi, da obstaja ogljikov monoksid tudi izven področja Rimske ceste. Sedaj znanost ima te podatke, do katerih so prišli z že omenjenim velikim teleskopom. Znanstveniki so torej usmerili svoj teleskop v dve »bližnji* meglenici, in sicer v galaksiji «M — 31» in «M — 33»», ki sta obe spiralnega značaja in obe bogati s plini ter vesoljskim prahom. Hkrati pa moremo obe meglenici takoj »lokalizirati* brž ko se za poldrugi milijon svetlobnih let odmaknemo od središča Rimske ceste. Ker je eno svetlobno leto enako približno desetim milijardam kilometrov, sta meglenici »M — 31» in »M — 33» sicer še vedno »blizu* Zemlji, vendar hkrati daleč več milijonov milijonov milijard kilometrov. Druge razdalje v vesolju se namreč merijo tudi v milijardah svetlobnih let. Kadar samo pomislimo na te razdalje, se nam zdi nemogoče, da bi mogli na tolikih razdaljah še kaj zaznati in vendar doktor Schvvartz poudarja, da je možno-To pa zato, ker so tudi oblaki ogljikovega monoksida na oodro čju galaksije »M — 33» tako veli kanski, saj obsegajo poč«čja s premerom najmanj tisoč svetlobnih let. Nepotrebna, celo škodljiva poraba zdravil WASHINGTON, 12. - Ameriška uprava za prehrano in zdravila je pozvala ameriške ljudi, naj se spametujejo in naj ne uporabljajo zdravil, če jim to ni potrebno. Znano je namreč, da Američan po nepotrebnem trosi veliko zdravil. V zvezi s tem pred nedavnim objavili tudi rezultate ankete, ki so jo izvedli leta 1969 in ki posredno dokazuje, da ameriški človek tako rekoč slepo verjame reklami ki propagira uporabo raznih medicinskih preparatov. Ker prodajajo zdravila v ZDA v raznih »Drugstore*. torej v nekakšnih naših drogerijah ali starih «specerijah» in ne v lekarnah, je nakup zdravi! pogosto tudi brez receptov eno Javen in to nujno vodi k tudi nepotrebni vsekakor pa preveliki uporabi zdravil, tudi takšnih, ki ne le nimajo nikakršnega pozitivnega uč.nka. pač pa so včasih zdravju škodljiva. Po podatkih, ki izhajajo iz že o-menjen ankete, 75 odst. je Američanov prepričanih, da je nujno potrebno uživati vitamine in mineralne soli, da bi mogli svojemu organizmu dodati še posebne dodatne moči. Samo v ta namen porabijo ameriški državljani okoli 250 milijonov dolarjev, oziroma 150 milijard lir v naši valuti na leto, Nad dve tretjini Američanov je prepričanih, da zdravstveno ravnotežje opravičuje ali celo narekuje stalno uporabo čistil, najmanj 25 odst. Američanov pa uživa neka sredstva proti raku, pa čeprav so strokovnjaki že zdavnaj poudarili, da je uživanje togo »c-idežne-ga zdravila* odveč in brez haska. Vsak tretji Američan ,e vedno pripravljen kupiti in uživati zdravilo, ki mu ga svetuje kdorkoli, pa čeprav je zdravnik uživanje tega zdravila prepovedal Za to pa ima še največ odgovornosti vsiljiva reklama. Ameriške oblasti zato obtožujejo reklamo, posebno tisto reklamo, ki nagovarja državljana na nakup zdravil, ki se morejo kupiti brez recepta. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. OUMPIADA V SKOPJU TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Zlata kolajna za ekipo Sovjetske zveze srebrna za Madžarsko, bronasta za SFRJ Danes bodo odigrali le še nekaj prekinjenih partij SKOPJE. 12. - V Skopju se Je danes končal 43. kongres mednarodne šahovske zveze, na kavern so sodelovali delegati 67 dr-• a,v' ^on^res je med drugim spre-, Predlog o organiziranju dvobo-Ja med SZ in moštvom ostalih OTzav, ki bo verjetno prihodnje e o maja v Groningenu na Nizo- ^®rn^emi- Kongres je sprejel ostav- , dosedanjega tajnika FILE Sla-soardeja in je določil za novega jnilm nizozemskega mojstra Jogs-a' S tem je bil na miren način nK®1 sP°r. do katerega je prišlo organizacije dvoboja Spa-' rischer, med predsednikom 7^ Euwejem in tajnikom Sla-veKoordejem. Kongres je namreč Pred razpravo sprejel ostavko taj-. in je izrazil podporo pred- sedniku. , enem najbolj občutljivih vpra- X . —najIJVJlJ OOCUUJ1V Pravilnika o dvoboju za sve-rT? prvenstvo bo razpravljal pri-2®1!1 kongres. o današnjih partijah je dejansko PraZnano’ kdo bo osvojil kolajne, če-.. 7 kodo morali nekaj prekinjenih nadaljevati še jutri. vod'8. osv°j‘*a Sovjetska zveza, ki in ■ trenn*no Proti Romuniji z 2,5:0,5 Madi-3- *°čke. Srebro bo pripadlo čiji ^ vodijo proti Zah. Nem- ,Z bronasto odličje pa Ju- rp ki je danes izbojevala tri Je Proti Švedom in je torej tre- Darc°- stanje 1.5:1,5. Gligorič je svojo Par°lo prekinil. ra), Asensi (German), Amancio (Ufarte), Quino, Valdez. ARGENTINA: Camevah Wolff, Bargas, Heredia, Rosi, Brindisi, Merlo, Lopez, Ayala, Avallay (Bo-veda), Alonso. SODNIK: Tschenscher (Z. Nem.) STRELEC: Asensi v 32 min. KOLESARSTVO MILAN, 12. — Po zmagi na kolesarski dirki za trofejo Baracchi se je pričel Eddy Merekx pripravljati za nov podvig, saj hoče postaviti nov rekord v enourni vožnji, ki že več časa pripada Dancu Ritterju s hitrostjo 48,654 km na uro. Merckx je danes vozil na stadionu Vigorelli v Milanu in se je v glavnem omejil na preskušanje novega kolesa, ki mu ga je pripravil mehanik Colnago. To kolo tehta le 5,850 kg in je sestavljeno iz posebnega materiala. Belgijec je opravil na dirkališču kakih 25 krogov in je izjavil, da je Colnago pripravil res izredno kolo. V jutranjih urah pa je treniral na valjih v posebnem okolju, ki je bilo podobno klimi v mehiškem glavnem mestu, kjer bo poskušal zrušiti Ritterjev rekord 24. ali 25. oktobra. Končna odločitev, če bo tekmoval v Mehiki ali v Italiji, pa bo padla šele v ponedeljek. Bregovi naraščajniki nadaljujejo z izredno serijo pozitivnih izidov Med mladinci so se igralci Gaje uvrstili med kandidate za vstop v finalni del tekmovanja PLAVANJE MEMPHIS (TENNESSEE), 12. -Angleški zdravnik Arnold Beckett, član mednarodne zdravniške olimpijske komisije, je včeraj izjavil v ZDA, da je izključitev ameriškega plavalca Ricka Demonta na olimpijskih igrah v Miinchnu popolnoma upravičena. Analize so namreč pokazale, da se je plavalec posluževal prepovedanih poživil. Beckett je izjavil, da je nemogoče, da bi Demont vzel le eno tableto efedrine, saj so pri analizi odkrili preveliko dozo tega poživila. Zato je popolnoma pravilno, da so ga izključili v finalu na 400 metrov prosto KOŠARKA V Gorici je sinoči v mednarodni prijateljski tekmi Spltigen premagal ljubljanskega Slovana s 105:85 (45:42). MLADINCI A skupina Nedeljsko kolo je bilo za naše enajsterice uspešno. Padriška Gaja je na tujem premagala ekipo Li-bertas S. Marco, ki je bila še pred tednom na prvem mestu lestvice. Vesna pa je (prav tako na tujem igrišču) remizirala s Campa-nellami. V ostalih tekmah ni prišlo do presenetljivih rezultatov, če izvzamemo visoko zmago Giarizzol nad Edero. Z zmago se je Gaja še bolj približala prvemu mestu. V zadnjih tekmah so pokazali «zeleno - rumeniš viden napredek, zato jih lahko uvrstimo med kandidate za vstop v finalni del turnirja. Padričarji se bodo v nedeljo srečali z Rosandro, ki zaostaja le za točko za Gajo. Tekma bo brez dvoma napeta. Gajevci bodo morali pokazati pred lastnim občinstvom vse svoje znanje, za goste pa bo to srečanje priložnost za uvrstitev na višje mesto lestvice. Križani se niso doslej najbolje odrezali. V štirih nastopih so osvojili namreč le tri točke, kar pa je premalo za njihove ambicije. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuTiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA Pre[izadnjega kola so se niity'?daBevan.iu končale z nasled- njura rezultati: 1. SKUPINA v!l' Nemčija — Romunija Šw Nemčija - ZDA S’edska ~ Danska Nizozemska — Madžarska n . . Argentina Sfc* — Španija VJ®ka ~ Jugoslavija džaVi ^ 2 ^ točkami pred Ma- točke 38’5 in JugoslavI-*° s 2,5:1,5 1,5:2,5 1,5:2,5 1,5:2,5 2 :2 2 :2 1 :3 2. SKUPINA — Anglija Ga,Ja ~ nuna ~ Indonezija °di Izrael s 35 točkami. 1,5:2,5 3,5:0,5 2 :2 2,5:1,5 1,5:2,5 1,5:2,5 r&r/A? 3. SKUPINA Ijnnizija — Brazilija fc, ' škotska ~ Portoriko WaSa _ Turčija riwJaN”S.“'ndiJ* * 2‘ :2 2,5:1,5 1,5:2,5 2 :2 2 :2 3 :1 ^nska — Portugalska 0,5:3,5 “ton m kanska rep.-Finska 1 :3 V°dr‘Av“trdah>P' z 42 točkami. 4. SKUPINA i^semburg _ otočje Faroer2 :2 P*oanon _ Andore 2 :2 ~ Siriia «a ~ Irak Peviški 2 :2 2,5:1,5 2,5:1,5 1 :3 Hongkong 1,5:2,5 „ Singapur 1,5:2,5 Francija z 42,5 točke. fe** -“Sp« sgr*& NOGOmft v PU1.IATF.USKI TEKMI ^panija-Argcntina 1:0 fnedd mHIU' 12‘ - v prijateljski pre rzavni tekmi je nogometna re-nes 4 atlca Španije premagala da-bii0 Argentino z 1:0. Srečanje ni so ,P°.sedno zanimivo, zmagali pa dločn^ aŽen° ®panci k> S<1 M!* ^ "1'CkoV( U So v napadalnih akcijah lm ko so se Argentinci sami z zapletenimi poda- ou 04 sredini igrišča. Američani hikria Pabab te v drugem polčasu S* Pa niso bili nevarrn. jUbV»i ci. .b°d° V sredo igrali proti tekmi ie vderaj v lepi tooj^ Prisilila Anglijo k delitvi JANIJA; Tribar, Luis, Gallego, or*°, Benito, Irureta, Pirri (Lo SREČANJE POLET - BOR Prekinitev zaradi dežja Polet — Bor 33:25 (25:5) POLET: Pegan, Race, Parovel, Čok, Perko, Simčič, Košuta 2, Sie-ga, Mazzucca 3, Tomažič, Bruno Furlan 8, Volk 2, Renato Furlan, Bufon, Žerjal (k) 8. POLET: Sosič (k) 5, Daneu 4, Ferluga 4, Kalin 9, Taučer 6, Ška- SODNIK: Lakovič. PROSTI METI: Polet 5:10, Bor 5:12. V sredo sta se na Opčinah, na dokaj spolzkem igrišču, spoprijeli v prijateljski tekmi naraščajniški ekipi Poleta in Bora. Zaradi deževnega vremena in spolzkega igrišča je bilo vsako obvladanje žoge skoraj nemogoče in igralci so se le s težavo premikali po igrišču. Vseeno pa je obema trenerjema tekma koristila, saj so prišle na dan številne napake« ki ju bosta morala nujno odpraviti. Mislimo predvsem na obrambo, saj st> bili v tem tako polgtovcj kot borovci pomanjkljivi)'«***^ "Tekma se^je začela v znamenju premoči domačinov. «Plavi» so bili v težavah predvsem v metih na koš, saj so v prvem delu dosegli le 9 točk. Poletovci so tedaj sproščeno igrali v napadu, nekoliko slabši pa so bili v obrambi. V drugem polčasu je bilo srečanje bolj izenačeno in borovci so nadoknadili nekaj točk zaostanka. Manjkalo je še nekaj minut do konca: zaradi dežja pa sta trenerja sporazumno prekinila srečanje. b. 1. OB OTVORITVI NOVE TELOVADNICE V Nabrežini zanimivi košarkarski tekmi Igralci Bora, Poleta in Kontove-la bodo branili barve ZSŠDI V soboto, 14. oktobra ob 11. uri do otvoritev nove občinske telovadnice v Nabrežini. Stavba, ki ima površino nad 900 kv. m, je zgrajena na področju kamnolomov, v njej bo prostora za več sto gledalcev. Na razpolago bo učencem osnovnih in dijakom srednjih šol občine Devin - Nabrežina. S tem so odpravili občutno pomanjkanje primernih prostorov za telovadbo šolske mladine, ki je bila doslej primorana telovaditi v zasilnih in popolnoma neprimernih prostorih. Ne smemo pozabiti, da v občini delujejo tudi številna športna združenja. Nekatera od teh sodijo med najboljša v deželnem in celo v državnem merilu. V novi telovadnici bodo med drugimi -lahEo nastopala košarkarska in odbojkarska moštva V njej bodo tudi lahko odigrali važne mednarodne tekme. Telovadnica je primerna tudi • za druge športne panoge, kot sta na primer namizni tenis in telovadba. To je prvi del večjega športnega kompleksa. Okrog nje bodo namreč kasneje zgradili plavalni bazen, teniška igrišča ter igrišče za košarko in odbojko. S to stavbo stopa občina Devin - Nabrežina v ospredje deželne športne dejavnosti. Zamisel o telo- vadnici je občinska uprava izpeljala z znatnim finančnim naporom. Vsi, ki so delali za njeno postavitev, so lahko nanjo upravičeno ponosni. V okviru otvoritvenih slovesnosti bosta na sporedu tudi dve košarkarski tekmi, na katerih bosta nastopili izbrani reprezentanci minibasketa (letniki 1960 in 1961) ter kadeti (letniki 1956 in mlajši). Reprezentanca ZSSD1 v minibasKetu bo v nedeljo, 15. oktobra, igrala ob 10. uri proti najmočnejši ekipi v Trstu, proti Inter 1904. Tekma bo torej zelo važna za slovenske košarkarje in bi morala biti tudi tehnično. zanimiva. V reprezentanco pa so izbrali naslednje igralce: Bor (Bojan Tomažič, Rado Race in Bruno Furlan), Polet (Valter Sosič, Egon Malalan, Evgen Danev, Pavel Ferluga, Jurij Škabar, Marko Rismondo) Kontovel (Klavdij in Ivo Starc, Mauro čok, Marko Ban). Ta reprezentanca bo imela jutri, ob 18.30, skupni trening v telovadnici v Ulici Caravaggio, kjer bodo trenerji vseh treh ekip izbrali deset najboljših. Ti bodo namreč nastopih v Nabrežini. Obenem pa bo ZSŠDI igrala tudi proti naraščajnikom Kontovela. niiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiinniiimiimiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiii OD DANES DO NEDELJE V BEOGRADU Košarkarski turnir jugoslovanske TV Nastopale bodo peterke Jugoplastike, Crvene zvezde, Simmerithala in Ignisa BEOGRAD, 12. — Jutri se bo pričel v Beogradu velik košarkarski turnir, ki ga vsako leto prireja jugoslovanska televizija. Poleg Jugoplastike in Crvene zvezde bosta nastopala tudi italijanska kluba Ignis in Simmenthal. Ponovil se bo praktično spopad med štirimi najboljšimi peterkami lanskoletne sezone. V finalnih tekmah za evropske pokale je lani Simmenthal premagal Crveno zvezdo v Solunu, Ignis pa je odpravil Jugoplastiko v Tel Avivu. Spored: 13. oktobra: Jugoplastika — Simmenthal in Crvena zvezda — Ignis. 14. oktobra: Crvena zvezda — Jugoplastika in Ignis — Simmenthal. 15. oktobra: Ignis — Jugoplastika in Simmenthal — Crvena zvezda. V petem kolu se bo Vesna spoprijela z Demacorijem Sodec po dosedanjih rezultatih bi morali Križani brez velikega truda osvojiti obe točki. REZULTATI: Roianese — Cremcaffe 1:4 Libertas S. Marco — Gaja 1:3 Campanelle — Vesna 0:0 Giarizzole — Edera 6:0 Demacori — Rosandra 0:2 LESTVICA: Cremcaffe 7, Gaja in Giarizzole 6, Libertas S. Marco, Campanelle in Rosandra 5, Vesna 3, Roianese 2, Demacori 1, Edera 0 Pari prihodnjega kola: Vesna — Demacori Cremcaffe — Libertas S. Marco Edera — Campanelle Roianese — Giarizzole Gaja — Rosandra B skupina Primorje je imelo v nedeljo edinstveno priložnost, da ostane samo na vrhu lestvice. Njegov nastop pa je bil povsem nesrečen Potem, ko so Prosečaru dvakrat vodih, so jih nasprotniki prav na koncu dohiteli in zmagali. Dodati moramo še, da je sodnik v prvem polčasu razveljavil povsem pravilen gol G. Husuja. Libertas TS je ta ko sam obdržal prvo mesto, «rde-če - rumeni», pa so zdrknili na tet jo stopnico. Union je zabeležil letos že tretji poraz. V štirih odigranih tekmah so osvojili Podlonjerci samo točko in s tem so trenutno na zadnjem mestu. Napadalci so doslej dosegli le dva zadetka, njihov vratar pa je klonil že desetkrat. Libertas Sv. Sergij in Libertas iz Rocola sta presenetila z zmagama nad S. Giovannijem, oz. Don Boscom. V nedeljo se bo spoprijelo Primorje z ekipo Opicina Supercaffe. Tekma bo zelo privlačna, kajti o-be enajsterici merita na vstop v finale. Če bodo igrali Prosečani tako, kot so igrali proti Libertasu TS, bodo brez dvoma želi uspeh. Union bo počival. REZULTATI: Libertas TS — Primorje 3:2 O. Supercaffe — Union 4:0 L. Sv. Sergij — S. Giovanni 1:0 L. Rocol — Don Bosco 1:0 Costalunga je počivala LESTVICA * Libertas TS 6, Opicina Supercaffe 5, Primorje, S. Giovanni in Libertas Rocol 4, Costalunga in Don Bosco 3, Libertas Sv. Sergij 2, Union 1. Pari prihodnjega kola: S. Giovanni — Costalunga Primorje — Opicina Supercaffe Don Bosco — Libertas Sv. Sergij Libertas TS - Libertas Rocol Počitek: Union. Kadeti pa bodo v nedeljo, 15. oktobra, igrali ob 20. uri proti Lloydu Adriaticu. Za to tekmo bodo za reprezentanco ZSŠDI prišli v poštev naslednji igralci: (Polet) Robert Gantar, Edi Kraus, Egon Guštin, Edi Doienc, Edi Sosič, Loris Tavčar, (Bor) Edi Košuta, Valter Vatovec in Leonard Koren. Trije borovci, ki bi tudi sestavljali reprezentanco (Karel Ražem, Robi Klobas in Mauro Fran-cia), pa ne morejo nastopati zaradi poškodb. Lloyd Adriatico sodi med najboljše peterke naše dežele in za naše košarkarje bo to srečanje torej pomembna preskušnja. b. L AVTOMOBILIZEM MADRID, 12. V prvi etapi mednarodnega avtomobilskega ral lya po Portugalski se je smrtne ponesrečil eden izmed tekmovalcev, Jose Amaud, ki je zaradi spolzke ceste zavozil v neko drevo. Etapno zmago pa je odnesel francoski par Nicolas — Todt. lih srečanjih je Edera premagala REZULTATI: Stock, Giarizzole pa Rosandro. V prihodnjem kolu se bo Breg srečal z Giarizzolami. Tržačani so sedaj še edina ekipa, ki lahko prepreči našim fantor osvojitev končnega prvega mesta Skupni nasprotniki Brega in Giarizzol so bili Edera, Rosandra m Costalunga. Brežani so dosegli proti tem ekipam rezultate 9:0, 6:0 in 4:0, Giarizzole pa 1:0, 2:1 in 2:0. Iz tega je razvidno, da imajo «plavi» povsod boljši količnik v golih kot nasprotniki. Če bodo tudi tokrat zaigrali dobro, bodo brez težav o-svojili obe točki. REZULTATI: Rosandra — Giarizzole Costalunga — Breg Edera — Stock Cremcaffe je počival. LESTVICA: Breg 8, Giarizzole 6, Costalunga 4, Cremcaffe, Rosandra in E-dera 2, Stock 0 Pari prihodnjega kola: Rosandra — Cremcaffe Giarizzole — Breg Stock — Costalunga Počitek: Edera. 1:2 0:4 4:1 ZAČETNIKI Breg je v soboto zgubil tekmo proti ekipi Esperia Pio XII. Poraz naših najmlajših zastopnikov v mladinskih nogometnih prvenstvih je bil povsem nezaslužen Zmagi gostov je botroval sodnik, ki je razveljavil povsem pravilen zadetek «plavih». Prihodnji nasprotnik Brega bo S. Giovanni. Nasprotniki so zelo nevarni, saj so bre- težkoč premagali vodečo Muggesano, zato bo naloga Brežanov izredno težavna. 1:4 0:1 1:2 1:0 Zaule — Ponziana 5:2 O. Supercaffe — lriestina 0:3 Libertas Rocol — Tergeste 4:0 Giarizzole — Libertas TS 3:0 Muggesana — S. Giovanni Breg — Esperia Pio XII Fortitudo — Rosandra Fortitudo — Ponziana LESTVICA: Triestina 4, Rosandra, S. Giovanni in Giarizzole 3, Muggesana, Libertas TS, Esperia Pio XII., Zaule, Ponziana, Libertas Rocol 2, Breg 1, Tergeste, Opicina Supercaffe in Fortitudo 0. Pari prihodnjega kola: Esperia Pio XII. — Rosandra S. Giovanni — Breg Libertas TS — Muggesana Tergeste — Giarizzole Triestina — Libertas Rocol Ponziana — Opicina Supercaffe Zaule — Fortitudo M. K. NOGOMET RIM. 12. — Italijanska nogometna reprezentanca «under 23» bo igrala 22. oktobra v Veroni proti B reprezentanci Švice. ODBOJKA OD JUTRI DALJE 23 ekip v borbi za točke v B ligi RIM, 12. — V soboto se bo pričelo italijansko moško odbojkarsko prvenstvo B lige. Nastopalo bo 23 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Po odstopu šesterke Sesteseja je niso nadomestili z drugo ekipo. V A skupini je največji pretendent za prestop v A ligo padovska Pe-trarca, kj ima v svojih vrstah tudi nekdanjega kapetana poljske reprezentance Ambrozjaca. Za Petrar-co pa ni drugih ekip, ki bi lahko upale na zmago. V B skupini starta kot največji favorit šesterka Ariccde, ki bo slonela v Glavnem na Američanu War-dropu in pa na ceh vrsti mladih. Najnevarnejši tekmec mavijske ekipe pa bi morala biti Ex Aluimi San Gabriele. V A skupini bodo izpadle tri ekipe, v B pa le dve, ker je Sestese odstopil. B SKUPINA: Ariccia VC, Canot-tieri, Carabinieri Palermo, CUeL Normanni, Cus l’Aquila; Esercito Napoli, Ex Alunni San Gabriele, I Falchi Aversa, US Palermo. A SKUPINA: Alessandria VBC, Cus Milano, Cus Venezia, Ferroni Verona, Gramsci Reggio, Griffi Bergamo, Olimpia Vercelli, Petrar-ca Padova, SPEM Faneza, Termo-shell La Torre, Unipol Villa d'Oro, Vigor Collemarino. V B skupini bo nastopal s še-sterko Esercito Napoli tudi nekdanji borov odbornik Žarko Uršič, ki služi trenutno vojaški rok. iiiiimiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimuiuiniiiiiiiiuiimmimimmmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii TENIS ROMUNIJA. ZDA lllllllllltllllllli::!I!!!!IIIIIIIIIIIIIMI1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH OBVESTILA SPDT vabi mladince tekmovalnega odseka (letnika 1960 in starejše), da se udeležijo treninga in tekmovanja na rekreacijskem zemljišču v Bazovici. Zbirališče pred gostilno «Pri Pošti* ali neposredno na kraju treninga ob 14.30 danes popoldne. Vabimo posebno mladince, ki so se udeležili poletnega smučanja. Proseške otroke vabimo, da se udeležijo 4. mladinskega izleta (predsmučarski trening), ki bo 15. oktobra. Zbirališče ob 13.30 na Križadi. Otroke iz mesta vabimo, da se 15. oktobra zberejo ob 10. uri na rekreacijskem zemljišču v Bazovici za predsmučarski trening. NARAŠČAJNIKI Breg nadaljuje z izredno serijo pozitivnih rezultatov. V zadnjem nastopu so Brežani premagali Co-stalungo s 4:0. S tem se je število zadetkov, ki so jih dosegli «plavi» povišalo na 27, medtem ko je vratar Ota še nepremagan. V osta- športno društvo Primorec (Trebče) sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 14. oktobra ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve novega odbora, razno. Odbor. Vratar Campanel je v nedeljo večkrat s težavo odbil strele Brežanov Danes v Bukarešti za Davisov pokal Organizatorjem srečanja povzroča preglavice slabo vreme BUKAREŠTA, 12. — Jutri se bo Bukarešti pričel finalni teniški dvoboj za Davisov pokal. To je prvič, da je finale v neki vzhodni državi, potem ko sta dolga leta prevladovali v tem tekmovanju le Avstr-lija in ZDA. Američani bodo jutri nastopali proti presenetljivim Romunom, ki računajo najbolj na Na-staseja Romunski igralec je postal zelo znan posebno po zmagi na turnirju v Forrest Hillsu in po kvalifikaciji v finale v Wimbledonu, kjer je bil boljši od njega le Američan Smith. Oba igralca se bosta srečala tudi v Bukarešti. Danes so izžrebali tudi pare, ki bodo nastopali od jutri do nedelje na stadionu Progresula: 1. dan: Nastase (Rom) — Smith (ZDA), Tiriac (Rom.) - Gor-man (ZDA); 2. dan: Tiriac in Nastase (Rom.) — Van Dillen in Smith (ZDA); 3. dan: Smith (ZDA) — Tiriac (Rom.), Nastase (Rom.) — Čarman (ZDA). Sodnik bo Argentinec Enrique Moreš. Najvažnejše srečanje bo vsekakor dvoboj Nastase — Smith, ki bo takoj prvi dan odločilno vplival na končni izid tekmovanja. Srečanje med obema najboljšima teniškima igralcema sveta bo v bistvu ponovitev wimblendonskega finala, v katerem je zmagal Američan v petih setih. Precejšnjo oviro pa predstavlja za prireditelje slabo vreme, saj že nekaj dn-i neprestano dežuje in so vsa igrišča razmočena, tako da ni mogoče niti trenirati. Dvoboj si bo ogledalo veliko število gledalcev, ki so že prispeli z letali iz vse Evrope. Zanimanje za košarko v Italiji narašča RIM, 12. — Italijanska košarkarska zveza je izvedla anketo, ki je pokazala, da se je v zadnjem desetletju košarkarsko udejstvovanje v Italiji skoraj potrojilo. V tekmovalni sezoni 1961 - 62 je nastopalo 1811 peterk; lani pa kar 4863. štirikrat pa se je povečalo število igralcev (od 22.645 na 90.720). Rezultate ankete so danes ob- razložili na tiskovni konferenci, na kateri je bil prisoten tudi minister za mladinske probleme Caiati. Največji vpliv pa je imel na tako velik razvoj košarke minibasket, ki je v lanski sezoni imel vpisanih 1740 ekip s preko 27 tisoč mladimi tekmovalci. V resnici pa je bilo mladih košarkarjev skoraj trideset tisoč, kajti zaradi posebnih pravil jih je bilo vpisanih le zelo malo. Povečalo pa se je tudi število gledalcev, katerih je bilo lani v A ligi preko 360 tisoč, leta 1965 - 66 pa 250 tisoč. SOFIJA, 12. — V nadaljevanju ženskega evropskega košarkarskega prvenstva v Bolgariji so dosegli naslednje rezultate: A SKUPINA: SZ — Italija 93:37, Madžarska — Jugoslavija 64:46, Romunija — Poljska 47:46, Jugoslavija — Romunija 61:52, SZ - Madžarska 73:39, Poljska - Italija 43:36. B SKUPINA: Nizozemska — Avtrija 62:55, Bolgarija — Vzh. Nemčija 63:55, ČSSR — Francija 54:36, ČSSR - Avstrija 79:56, Bolgarija — Nizozemska 53:38, Francija — Vzh. Nemčija 58:43. V A skupini vodi Sovjetska zveza pred Romunijo in Madžarsko, medtem ko je jugoslovanska reprezentanca na četrtem mestu, Italija pa je zadnja. V B skupini pa je na prvem mestu ČSSR pred Bolgarijo in Francijo. Današnji rezultati: A skupina: Madžarska — Poljska 52:47, Romunija — Italija 46:38. B skupina: Francija — Avstrija 72:48, Vzh. Nemčija — Nizozemska 54:53. BENETKE, 12. - Košarkarska ekipa Spliigen Bock je premagala Snaidero s 77:72 v tekmi veljavni za italijansko - jugoslovanski pokal. VIDEM, 12. — Ameriški košarkar David Hall, star 22 let. bo V letošnji sezoni nastopal za videmski Snaidero v italijanski košarkarski A ligi. Drugi Američan, katerega so Videmčani nameravali vključiti v svojo ekipo, pa se je vrnil domov, v ZDA. HD 5p0MlNl PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA tl. sem našel lektorja Lacroixa. Sedaj mi je lahko “N milo - - . .. - ----------------------- g0v. brilo za drago. Po vrnitvi iz Francije sem namreč v nje-in družbi malce pikro pripovedoval o razsulu »nepremagljive klavne francoske armade«. Zdaj mi je pa on prav tako malce j0 rekel: «Tudi jugoslovanska armada se je ponašala s svo- ^jo. pa so jo razbili še prej kot francosko.« Priznati moram, da sem čutil, ko sva se peljala v Pono-viče, v sebi nemir, kot sem ga spoznal posebno pozneje pri marsikateri ilegalni akciji. Tudi prof. Lavrič je verjetno občutil isto, čeprav je kot ponavadi v težkih trenutkih našel izhod v prisrčnem humorju. Do Ponovič nisva srečala nobenega tujega vojaka. Nedaleč od Litije sva pobrala šepavca, ki se je iz naše vojske vračal domov. Po najinih pojmih je bil stoodstoten invalid, kljub temu pa je bil mobiliziran v prvo bojno črto. V Ponovičah smo se hitro sporazumeli, saj so se me spomnili, pa tudi profesorja Lavriča so poznali kot uglednega državljana. Naložila sva vse, kar je bilo vrednega, in se odpeljala. Na poti iz Ponovič v Litijo smo srečali mojega sošolca dr. Metoda Mikuža, ko se je s svojim župnikom po opravljeni maši mimo sprehajal, kot da se nič hudega ne dogaja. Zame je bilo to nepojmljivo. Rušita se država in vojska, onadva pa, kot da ni nič. oau ju rakuni at; picj sfcriiu pog°v°ru na štiri oči sem prof. Lavriču povedal, kje so 'jem- instrunienti. Dejal sem, da bi bilo škoda, če bi nmporab-tw7 ležali v kleti, ko bi jih vendar tako nujno potrebovali v & neopremljeni kirurški kliniki. «Kaj, ko bi jih šli iskat? *j^ved sem nemško okupacijo Pariza in vem, da vlada v prvih vobri?rav7'aPrav brezvladje, seveda, če izvzamemo neposredne Jaske akciio rvirnnntnrbi Stara oblast 1e izginila, nove akcije~protfokupatorju. Stara oblast je izginila, nove ^ & ni, vojaška pa se še ne znajde v civilnih zadevah. prekrasen, velik osebni avto...» trvtacl"‘ VJJ J® b41 za to. Zmenila sva se naslednje jutro. Kakšna J© Liu.1 ZM LO. /JIIiCUiii.it* J--------------— ga je vodila pri tej tvegani odločitvi? Saj je šlo vendar ^ material. Lepaki so že grozili s smrtno kaznijo tistim, ^ j* 8a n® izročili italijanski vojski kot vojni plen. Ali je bil bo\2lezan 8 komunistično partijo, ki se je pripravljala na bor-klhUk°^ okuPatorju, ali je mislil le na svojo še neopremljeno V Litijo dotlej ni bilo niiti Nemcev niti Italijanov. Ljudje so ugibali, kdo bo prišel. Nazaj grede se nama je kar samo smejalo. Kako enostavno in lahko nama je pravzaprav šlo! Ko pa sva se bližala Ljubljani, se je profesor Lavrič nenadoma zresnil. ((Dvema sovražnima vojskama sva ušla, a ne vem, če bova ušla iblajtarjem.« Na vseh vpadnicah v Ljubljano so tokrat namreč stale mitnice. Mitničarji so podnevi in ponoči pregledovali vse, ki so prišli v mesto. Potniki so morali za določene stvari plačati mitnino. Tiste, ki so se pripeljali z vlaki, so čakali mitničarji na ljubljanskih postajah. Spominjam se, kako si je moja tete iz Bele krajine privezala gnjat pod krilo, pa jim jo je komaj odnesla, šele drugo ali tretje leto po svobodi so na izrecno zahtevo tovariša Kidriča odpravili to za mesto donosno, za vse obiskovalce pa prekleto ustanovo. Profesor Lavrič je bdi kot kirurg in lovec poznan po vsej Ljubljani, Notranjski in Sloveniji. Poznali so ga revni in bogati, študirani in neuki, kmetje in delavci in seveda tudi mitničarji. «če je v službi moj dober znanec, bova ušla tudi iblajter-jem, če ne, pa ne vem, kako bo,» mi je šepnil. že od daleč je zelenec — mitničarji so nosili sivo zelene uniforme — pozdravljal profesorja Lavriča: «Kaj že z lova, tako zgodaj in še v teh časdh!« Bil je pravi. Ne da bi se dotaknil deluxa, naju je pustil v mesto. Kako nama je odleglo! S strahom sva namreč opazila, da so imeli mitničarji že dodeljeno italijansko stražo. Zapeljala sva naravnost pred novo kirurško kliniko. Profesor Lavrič je poklical svojo prvo instrumemtarko sestro Livijo in hitro smo razložili dragoceni tovor. Potem nama je ukazal: »Zdaj ga spravita, kakor veste in znata,« in se brž odpeljal. Sestra Livija je poznala vse kotičke nove kirurgije kot svoj žep, saj je spremljala njeno rast od prve opeke. Našla sva primemo skrivališče. Kar žarele so ji oči, saj takega bogastva instrumentov dotedaj še ni videla. Instrumente, ki jih klinika še ni imela, sva takoj vključila v obstoječi instrumenten j, ki ga je sestra Livija z muko spravljala skupaj kot tička gnezdo. Kljub temu pa nama je ostalo dovolj instrumentov za tri kirurške oddelke. Skrila sva jih. DR. PETER DERŽAJ Zagotovo vem, da me je obiskal dr. Peter Deržaj še pred napadom Nemčije na ZSSR, torej pred 22. junijem 1941. Dr. Deržaja sem spoznal zadnje leto, ko sem študiral medicino v Beogradu. študent, ki ni bil doma v Beogradu, Je najceneje in najugodneje stanoval v Akademskem kolegiju kralja Aleksandra. Sobice so bile za dva, pozimi prijetno kurjene, zajtrk, kosilo, večerja, kopanje, pranje in šivanje perila, vse je balo v hiši Luč so ugasnili opolnoči in jo zopet vklopili ob štirih zjutraj. Obiskov od zunaj, moških in ženskih, sploh ni bilo. Idealni pogoji, če si živel samo za študij. Slovence, ki nismo poznali v jetra srbskih političnih razmer, oni pa ne naših, je uprava doma imela samoumevno za državnotvoren element. Zato ni bilo vprašanje, da bi Slovenca ne sprejeli, če je zaprosil za to. Pri študentu Deržaju pa se je zataknilo. Za sostanovalca je dobil Makedonca, ki je bil politični provokator, že prvo noč skupnega bivanja je pripravil Deržaja do tega, da ste začela govoriti o dinastiji. Deržaj mu je prostodušno zaupal svoje prepričanje, ki je bilo že takrat vse prej kot monarhistično. Naslednji dan ga je že navsezgodaj poklical upravnik doma in ga po temeljiti lekciji nagnal. Dobesedno mu je ponovil stavke, ki jih je govoril preteklo noč sostanovalcu. Da bi zakril in zavaroval svojega agente je seveda vrgel iz doma tudi Makedonca. Da je bilo tako in nič drugače, smo ugotovili, ko smo pretehtali in celo preizkusili vse možnosti, kako bi upravnik mogel izvedeti na drug način za inkriminirani razgovor. Slovenci smo bili zaradi tega močno prizadeti. Hoteli smo dom demonstrativno zapustiti, ker smo teke metode smatrali za policijske in nedostojne za akademski dom. Bi že kje drugje v Beogradu dobili stanovanje, čeprav ne pod teko ugodnimi pogoji. Zaradi čisto ekonomskih nesoglasij pa je stvar padla v vodo. Nekaj tednov po italijanski okupaciji Ljubljane me je torej obiskal Peter Deržaj, zdaj že doktor medicine, in želel govoriti z menoj na samem. Dobro se spominjam bistvenih stvari tega razgovora. ((Govoril bom naravnost. Po marsikateri tvoji izjavi sodimo, da si organiziran komunist.« «Ne, nisem,« sem mu odgovoril. fNadaljevanje sledi) I Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletne 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 13. oktobra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» ■ DZS Ljubljane Gradeče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400. osmrtnice n sožalia 200 ur »Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelkp ali uDre'^ Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SP.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trsf Tiskovna konferenca koroških Slovencev (Nadaljevanje s 1. strani) ja. Glede na to, da je njihov takratni nekaznovani nastop proti u-stavnemu zakonu uspel, so se oči-vidno odločili, da bi dosegli razveljavitev zakona o krajevnih napisih z enakimi protizakonitimi akcijami. Na žalost tudi v tem primeru policija doslej še ni ukrepala. To je tem manj razumljivo, ker je ista policija nastopala z naravnost nerazumljivo ostrino proti slovenskim mladincem, ki so dodali slovenske napise in s tem hoteli opozoril na zamudno izvajanje določil državne pogodbe v prid slovenski narodnostni skupnosti. Policija je takrat takoj vse ovadila, čeprav ni šlo nikakor za upor zoper kak zakon, temveč samo za kaznivo dejanje poškodbe tu,e lastnine. V konkretnem primeru bi znašala škoda približno 110 šilingov. V pričo sedanjega terorja na cesti, številnih groženj zoper slovensko narodnostno skupnost, v pričo upora zoper ukrepe oblasti in proti zakonom, vpričo žalitev in groženj proti najvišjim predstavnikom države in dežele pred očmi policije, je docela razumljivo, da se koroški Slovenci danes bojijo, v tem položaju, za svoje življenje in svoje imetji/. Zaradi tega zahtevajo, da se z vsemi zakonitimi sredstvi končno postopa proti vsem hujskačem. Koroški Slovenci odločno zahtevajo prepoved vseh organizacij, ki so zdaj javno pokazale, da hočejo s svojim delovanjem odvzeti slovenskemu prebivalstvu, kot narodni manjšini, njegovo samobitnost in njegove pravice. Mi koroški Slovenci se nikakor ne damo ustrahovati od terorja in nasilnih groženj. Z vso odločnostjo bomo zahtevali popolno uresničitev vseh določil državne pogodbe o ohranitvi našega obstoja in nemotenem razvoju slovenske narodnostne skupnosti. Doslej smo zares pokazali potrpežljivost, kljub počasnemu, zamudnemu in nepopolnemu izvajanju določil člena 7 in ponovno izrazili ter dokazali pripravljenost za sporazumno reševanje odprtih vprašanj. Mi odklanjamo metode terorja in nasilja. Mi nočemo Irske in tudi nobenega torišča terorizma v osrčju Evrope, mi zahtevamo učinkovito zaščito za našo narodnostno skupnost in vse pravice, ki nam gredo po državni pogodbi. Zadnji dnevi so pokazali, da u-gotavljanje manjšine ni samo neprimerna pot za reševanje odprtih vprašanj, temveč, da bi privedlo gotovo do novih terorističnih akcij, da bi še bolj pritiskali na slovensko narodnostno skupnost. V takih razmerah sta obe osrednji or ganizaciji z vsemi priključenimi zvezami in društvi na svoji včerajšnji seji soglasno sklenili, da bosta spravili problem pred mednarodni forum;*. Diskusija in vprašanja ter sama udeležba na današnji tiskovni konferenci potrjujejo, da so koroški dogodki, napad na slovensko manjšino in gonja proti deželnemu glavarju dr. Simi, proti socialistični vladi in socialistični stranki, kakor tudi enoten nastop koroških Slovencev, diplomatski posegi Ju goslavije ter izrazi solidarnosti z bojem slovenske manjšine na Koroškem, imeli velik odmev in vzbudili pozornost tudi med krogi, ki so doslej ignorirali sam obstoj te narodnostne manjšine. Tiskovne konference se je nam reč udeležilo nad 40 časnikarjev in posebnih dopisnikov tiskovnih agencij iz Avstrije, Jugoslavije in Italije, radia Celovec, Ljubljana m Trst, potek konference pa so sne mali. za ljubljansko RTV in za avstrijsko televizijo. Avstrijske časnikarje, zlasti celovške, je predvsem zanimalo, na kateri mednarodni forum se bodo koroški Slovenci pritožili, ugotovili pa so tudi, da bi bilo končno ven darle koristno navezati dialog med slovensko manjšino in nemško večino na Ko-oškem. Na zadevno vprašanje našega dopisnika je dr Franci Zvvitter od govoril: »Popolnoma upravičeno in utemeljeno lahko govorimo o terorju proti slovenski manjšini na Koroškem. Naši ljudje so ogorčeni in zelo zaskrbljeni spričo zadržanja varnostnih organov ter zahtevajo, da oblasti stopijo na prste šovini stičnim skrajnežem. Na skupni se ji, ko smo soglasno odobrili protestno resolucijo, so odborniki podrobno poročali o hudih primerih v raznih krajih Dobili smo že ne kaj dokaznega gradiva in ga bomo še dopolnili ter priložili protestni resoluciji Vso zadevo pa bomo prijavili tudi notranjemu ministrstvu*. Na vprašanje odgovornega urednika Novega lista iz Trsta je dr. Reginald Vospernik dejal, da vzroki nemške nacionalist’čne nestrpnosti segajo v zgodovino in sedanjost, da so nemški nacionalisti nervozni, ker se njihove sanje o izginotju slovenske manjšine ne uresničujejo tako hitro, kot bi si želeli Zanimiv in pomemben ie bil tudi odgovor, ki ga je dal dr. Valentin Inzko na vprašanje dunajskega dopisnika jugoslovanske ti skovne agencije Tanjug Dr Inzko je namreč dejal, da koroški Slovenci zelo pozitivno ocenjujejo iz jave kanclerja Krc iškega ki se je zavzel za popolno izvajanje čle na 7 državne pogodbe. Prav tako je dr. Inzko izrekel priznanje deželnemu glavarju dr. Simi za pogum, ki ga je pokazal te dni in za njegovo politiko evropskega pomeri«. Možno je, da bo socialistična stranka na prihodnjih volitvah nazadovala, v daljšem roku pa se bo to pozitivno izražalo. To vam rečem kot član avstrijske ljudske stranke, je pripomnil dr. Inzko. Dr. Pavle Apovnik je med drugim dejal, da so desničarske sile izkoristile proslavo obletnice plebiscita in izgrede proti slovenski manjšini zato, da se izven parlamenta zaženejo proti levici in socialistični vladi. Dr. Franci Zvvitter je izjavil, da predstavnikom slovenskih organizacij ni še znano, da bi bili krivci aretirani in prijavljeni sodišču, ali pa da bi poklicali na odgovornost kakšnega policista, ki je stal ob strani križem rok, in celo zaploskal, ko so člani šovinističnih tolp odstranjevali dvojezične napise, kršili veljavne predpise ter pijani yo-zili avtomobile po cestah in mestnih ulicah. Policaji so imeli navodilo, da ne smejo ničesar ukrepati, sam šef državne policije v Celovcu dr. Winkler pa je celo izjavil, da razume ravnanje in delovanje teh skupin. Naši koroški bratje so se sedaj nekoliko oddahnili. V njihovem upanju na mirnejše in lepše dni jih utrjuje občutek, da niso sami in da je njihova pravda prišla spet na mednarodno pozorišče. Toda, da po vsem tem se ne bi spet vse vrnilo na stari tir. TRAGIČEN ZAKLJUČEK POSKUSA ROPA PRI PADOVI Roparja ranila trgovca’ in ubila njegovo ženo Do drugega ropa je prišlo v bližini Milana, kjer so roparji oropali podružnico banke «Credito Legnanese» - Dva roparja so karabinjerji ranili in prijeli, tretji pa je zbežal s plenom PADOVA, 12. — Danes ponoči so neznanci v Curtarolu pri Padovi izvršili rop, med katerim so ubili ženo nekega trgovca, le-tega pa ranili. Dva slabo oblečena človeka sta vlomila vrata garaže 40-letnega trgovca Salvatora Caregnata in premetala kuhinjo ter predsobo, kjer pa nista našla ničesar. Vstopila sta zato v trgovčevo spalnico in zahtevala, naj jima izoči ves denar, ki ga ima v hiši. Trgovčeva žena, Angelina Fortunato, se je prebudila in prižgala luč na nočni omarici, kar je verjetno tako zmedlo roparja, da sta takoj segla po orožju in izstrelila več strelov proti postelji ter zadela ženo v glavo, moža pa v trebuh. Kljub temu. da je bil težko ranjen. se je mož približal do okna in poklical sosede na pomoč. Roparja sta se prestrašila in zapustila spalnico ter odšla po isti poti, to je skozi garažo, in se nato hitro oddaljila, medtem ko so zakoncema že priskočili na pomoč sosedje in poklicali rešilni avtomobil Rdečega križa. Ranjenca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je Fortunatova dve uri kasneje umrla, mož pa bo okreval v tridesetih dneh. Karabinjerji in policija so takoj uvedli preiskavo in iščejo roparja, ki sta se verjetno zatekla v okolico Campodarsega. Karabinjerjem pomaga skupina dresiranih psov. V popoldanskih urah so aretirali šest oseb, od katerih so dve kasneje izpustili. Nekateri menijo, da sta roparja streljala, ker sta se bala. da ju bosta zakonca ob prižgani luči prepoznala. Zato so preiskave omejili na bližnje vasi. Ranjenega Caregnata so popoldne zaslišali, vendar je bil tako pretresen, da ni znal MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiHifiiuiiuniiiiiiiHiiujiiiiuiiiiiifimimiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiainiMiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiirrtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ČEPRAV GA IŠČE VSAJ 150 KARABINJERSKIH PODČASTNIKOV Še nobene sledi za Cicnttinijem domnevnim pajdašem Boecaccia Povezava med misovskim tajnikom iz Manzana, bivšim padalcem in prevratniškimi videmskimi krogi je iz dneva v dan bolj očitna VIDEM, 12. — «Doslej še vedno nič novega*. To je odgovor, ki ga že več dni stalno ponavljajo preiskovalni organi časnikarjem, ki se zanimajo kako napreduje preiskava o tragični preusmeritvi letala na ronskem letališču. Carlo Cicuttini, ključna osebnost, ki bi lahko pojasnila marsikatero okoliščino brezupnega Boccacciovega podviga, se še vedno ni javil karabinjerjem, čeprav je pred nekaj dnevi zagotovil materi, da bo to storil v kratkem. Po trditvah karabinjerskega poveljstva v Vidmu Išče mladeniča, ki je izginil kot kafra, vsaj 150 podčastnikov, a do sedaj brez uspeha. Iz dneva v dan je bolj očitno, da je preusmeritev »fokkerja* povezana s prevratniško dejavnostjo GLOBA 39-letni gospod Michael Hesel-tine bo moral plačati 20 funtov šterlingov globe, ker ga je maja letos zalotila policija ko je vozil s hitrostjo 160 km, na uro po avtocesti, kjer je hitrost cime jena na 115 km na uro. Kaj je pri tem čudnega? Nič, popolnoma običajna, rekli bi, vsakdanja novica. Morda pa bi sodišče le moralo upoštevati o-lajševalno okoliščino, saj je gospod Heseltine britanski minister za letalsko industrijo in je torej visoke hitrosti še kar navajen. TAJEN NAČRT V ZDA prodajajo majice, ki imajo na hrbtu napis, kakršnega vidimo na sliki. Na njih piše: «Nixon ima tajen načrt, da preneha z vojno. Volil bo za McGoverna.» desničarskih skrajnežev v naši deželi in morda celo v Italiji. O Ivanu Biccacciu in Carlu Cicut-tiniju smo že obširno pisali in povedan, v kakšnih krogih sta delovala, govori se pa, da sta bila tudi povezana z bratoma Vincen-zom in Gaetanom Vinciguerro. Pr- furlanskem glavnem mestu V iskanju misovskega tajnika iz Manzana so orožniki razširili preiskavo tudi v Ferraro, kjer ima Franco Freda legalno bivališče in kjer so prav pred kratkim organizirali od-bo- za solidarnost s padovskim fašističnim odvetnikom. Čas je, da vi je ideolog videmske skupine preiskovalni organi napnejo vse si- m ...... •: ‘-L.- WXON fORENOING TH|WAfi % ■ misoobtoiovo««** MC GOVERN Upamo, da bo ta načrt res učinkovit. VROČEKRVNEŽ Lepotni natečaji so precej priljubljeni tudi v Braziliji, kjer je sedaj pomlad. Nekega natečaja se je udeležilo mnogo lepih deklet, ki so se v kopalni obleki predstavile številnemu občinstvu. Nekemu gledalcu pa to ni bilo dovolj; hotel je pobliže spoznati lepotice in zato je eno izmed njih . . . ugriznil v levo nogo. Morala se je zateči v bolnišnico, vročekrvnež pa se je med veliko gnečo izmuznil zasledovalcem. IZPOLNJENA ŽEUA Neapeljski zdravnik je bil nezadovoljen -■ neko razsodbo tamkajšnjega sodišča in je to tudi jasno povedal. Sodniku je kar v sodni dvorani dejal: «Vi ste bedak, aretirajte me!* Karabinjerji so mu izpolnili željo. »Ordine Nuovo*, drugi pa je odgovorni urednik misovske »ideološke* revije »Imperium*. Skoraj gotovo je, da sta se mladeniča sestala z bratoma Vinciguerra le nekaj minut preden sta odpotovala v Ronke. Ali je mogoče, da voditelja nista vedela kaj imata mladeniča za bregom? Dejstvo je tudi, da sta se v zadnjih tednih, preden se je Bnccaccio «odločil» za brezupno preusmeritev letala, Cicuttini in njegov prijatelj zelo pogosto sestajala z bratoma Vin-ciguerra, a to še ni vse. Govori se, da je oseba, ki je spremila bivšega padalca v Locamo in o kateri so preiskovalni organi izjavili, da ni vpletena v preusmeritev «fokkerja», prav Vincenzo Vinciguerra. Karabinjerji in državno pravd-ništvo so že večkrat potrdili, da hočejo zaslišati misovskega tajnika iz Manzana le kot pomembno pričo, mladenič pa se doslej še vedno ni odzval pozivu preiskovalnih o-gaiiov in staršev ter se ni javil karabinjerjem V ponedeljek je s posredovanjem neke osebe stopil v stik z goriškim odvetnikom Pascolijem, tajnikom krajevne sekcije MSI. Predsednik goriškega odvetniškega reda je izjavil, da je svetoval mladeniču, naj se javi in naj pojasni svoj položaj, a tudi ta poziv je naletel na gluha ušesa. Česa se boji Cucuttini? Pascoli pravi, da se je misovski tajnik Manzanu zbal «hrupa», ta ga je zagnal tisk in zato čaka, da bo šla vsa afera nekoliko v pozabo če pa so domneve, ki smo jih prej omenili verodostojne, je bolj verjetno. da se Cicuttini skriva, da bi prikril odgovornosti ljudi, ki so mu nadrejeni po hierarhičnem redu. Obširno smo že poročali, da je Boccaccio pred dvema letoma skupaj z Mauriziom Mideno oropal neki videmski poštni urad. Namestnik videmskega državnega pravdnika je včeraj formalno obtožil Mideno ropa, širijo pa se govorice, da sta pri pripravljanju roparskega načrta sodelovala še dva člana videmske prevratniške skupine. Kaže, da so v tej zvezi karabinjerji ponovno začeli s preiskavo o vrsti ropov in tatvin v Furlaniji ter o fašističnih atentatih v naši deželi. Da so bili Boccaccio, Cicuttini in brata Vinciguerra v stiku s Fre do in Venturo je zelo verjetno, sa, so se večkrat mudili v Trevisu bivši padalec pa je baje celo zastopal Venturovo založniško hišo v le in enkrat za vselej raztržejo «čmo mrežo*, ki so jo desničarski krogi razpredli po naši deželi. Agenti političnega oddelka tržaške kvesture so medtem preverili govorice, da se je Boccaccio sestal 3. oktobra v Trstu znanim pretepačem Francom Neamijem. Kaže/ da niso preiskovalni organi odkrili nobenega dokaza, ki bi potrjeval te vesti. Podražitev vina MILAN, 12. — Italijanska zveza za vino je sporočila, da se bo v teh dneh «žlahtna kapljica* znatno podražila Zveza pripisuje podražitev slabim vremenskim razmeram in slabi trgatvi. Letos predvidevajo v Italiji proizvodnjo 58 do 60 milijonov hektolitrov vina v primerjavi s 64 milijoni lanskega leta in 69 milijoni petletja 1966-70. Poleg tega pa bo odstotek alkohola znatno manjši. V Venetu stavkali delavci gradbenih podjetij MESTRE, 12. - V Venetu je danes stavkalo več kot tisoč gradbenih delavcev. V Benetke so dopotovale delegacije stavkajočih delavcev iz sedmih pokrajin in so priredile protestno zborovanje na Trgu delle Barche. Po pogovorih prisotnih sindikalistov, so delavci v sprevodu manifestirali po mestnih ulicah in zahtevali novo delovno pogodbo. Manifestacija je povzro čila zastoj prometa, vendar ni prišlo do nobenih incidentov. povedati ničesar. Do drugega drznega ropa je prišlo v Barbaiani pri Milanu. Tarča roparjev je bila podružnica banke «Credito Legnanese*. Nekaj pred pol enajsto so vstopili v banko trije roparji: dva sta bila zakrinkana, tretjemu pa je obraz zakrivala gosta brada. Eden od njih se je ustavil pri vhodu in naperil na uslužbence in kliente samokres ter glasno dejal, da gre za roo in zahteval od blagajnika, naj izroči ves denar. Prisilil je kliente — večinoma ženske — da se obrnejo z j obrazom ob zid in pazil, da se : nihče ne premakne. Pri tem rou | je pomagal drugi ropar, medtem ] ko se je tretji približal blagajniku j in mu ukazal, naj spravi ves denar i v vrečko iz plastične mase. Z denarjem v roki se je ropar že približal vratom, ko sta se med podboji pojavila dva karabinjerja, ki sta bila tam na obhodnici. Medtem ko je eden velel roparjem, naj se vdajo, je drugi vključil sireno in poklical pomoč. Ko so opazili karabinjerje so se roparji hoteli nemudoma oddaljiti. Eden izmed njih je streljal proti agentu, vendar ga ni zadel. Skupno s tovarišem je nato vlomil stranska vrata in se znašel na majhnem notranjem dvorišču. Tretji ropar, ki je imel v rokah še vrečko z denarjem, pa je velel blagajniku in ravnatelju podružnice, naj odideta z njim skozi druga vrata, ki pa so vodila na isto dvorišče. Medtem so prišle na kraj ropa še druge obhodnice karabinjerjev. Ravnatelj banke je hotel odriniti roparja, ki mu je stal za petami in zbežati: malopridnež pa je streljal in ga ranil v koleno. Skoraj istočasno se je začelo streljanje med karabinjerji in preostalima roparjema na dvorišču med katerim sta bila oba roparja ranjena. Njun pajdaš pa je izkoristil trenutek zmede in se s plenom v roki oddaljil, sedel v avto fiat 124, ki je bil ustavljen pred banko in se oddaljil proti Milanu. Karabinjerji so spremili ranjena roparja v bolnišnico. Kasneje so sporočili njuni imeni: eden je 28-letni Romano Todarello iz Lecca. ki bo v kratkem okreval, drugi, 23-letni Vincenzo Parisi iz Foggie pa je v smrtni nevarnosti. Karabinjerji so postavili zapore na vseh važnejših cestah, vendar doslej niso še našli tretjega roparja. Kitajska delegacija na zasedanju UNESCO PARIZ, 11. — Letos se bo prvič udeležila zasedanja generalnega sveta UNESCO tudi delegacija LR Kitajske. Zasedanja se bodo pričela prihodnji ponedeljek v Parizu. Kitajsko delegacijo bo sestavljalo 26 oseb, vodil pa jo bo tatajski veleposlanik v Franciji Huang Chen. Dr. Edelman, eden izmed letošnjih Nobelovih nagrajencev za medicino razlaga model protitelesca ...........................HIIIIIIHI.....iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliimiiiliiiilliiimiiiiii.......niiiinnniniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimminiiimiiiiiiu** ■ Noč nasilja v ulstrski prestolnici Ostri spopadi med policijo in protestanti BELFAST, 12. — Protestantski skrajneži so se danes ponoči zelo ostro spopadli z britanskimi vojaki in policijo v vseh protestantskih četrtih ulstrske prestolnice. Spopadi so se začeli, ko je britanska patrulja vdrla v neki krožek v Shankill Roadu in je aretirala tri osebe. Bliskovito se je razširila vest, da je med aretiranimi tudi voditelj protizakonite organizacije protestantskih skrajnežev «Ulster Volunteer Force* Spence. Pripadniki vseh protestantskih organizacij so bili takoj na ulicah. Napadli so tri policijske postaje in vse vojaške patrulje, ki so bile ponoči na cesti. Več vojakov in policistov je bilo hudo ranjenih. 'Demonstranti so postavili barikade okoli svojih četrti. Zažgali so avtobuse in avtomobile. Goreče cestne pregrade so onemogočile promet po mostovih Albert in Victo-ria, ki povezujeta središče mesta z vzhodnimi četrtmi Za barikadami so stražili zakrinkani in oboroženi možje. Vse kaže, da so pripadniki radikalne organizacije ulstrskega odporniškega gibanja IRA izrabili kaos, in so prizadejali veliko škodo protestantskim četrtim. Zažigalne bombe so eksplodirale v velikem številu v četrti Newtownards in so povzročile izdatno škodo trgovinam in stanovanjskim poslopjem Položaj je bil še bolj koatičen in nerazumljiv zaradi nenadnega posega polvojaške protestantske organizacije «Ulster Defense Asso-ciation*, ki je razkropila skrajneže, ki so napadli neko policijsko postajo. iiiiiilMiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii PO NAČRTU USTANOVE NASA Nova koalicija strank v Boliviji LA PAZ, 12. — Stranke, ki so podpirale vlado pokojnega generala Barrientosa so sestavile novo koalicijo Ljudsko demokratično zvezo. Odbor koalicije vodi predsednik socialdemokratske stranke Alberto Crespo Gutierrez. Ta je dejal, da so stranke, ki sestavljajo zvezo, podpisale že v marcu dokument, v katerem se obvezujejo, da bodo skupno analizirale probleme te južnoameriške države. Dodal je tudi, da bo zveza sprejela le take ukrepe, ki zagotavljajo organičen gospodarski razvoj Bolivije in rešitev vseh ustavnih problemov. Se to stoletje na Luni prvo človeško naselje Ljudje bodo živeli in delali v podzemskih farmah Hrano bodo pridobivali z gojenjem posebnih rastlin DUNAJ, 12. — Vse kaže, da se bo ob koncu tega stoletja naselila na našem naravnem planetu večja skupina ljudi, ki si bodo zgradili zaklonišča v notranjosti Lune, hrano pa bodo pridobivali s posebnimi kulturami visokokalorič-nih rastlin. Načrt, ki se na prvi pogled zdi utopičen, kot je pred desetimi leti bil pristanek človeka na Luni še izključno predmet znanstvenofantastičnih publikacij, je izdelal za ameriško vesoljsko ustanovo NASA profesor univerze v Houstonu John Howell, ki je danes poročal o svojem delu na 23. kongresu astronavtike na Dunaju. Ameriški znanstvenik je dejal, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiniiiiiiiiimiiimiiHiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniM NA KONGRESU BRITANSKE KONSERVATIVNE STRANKE Rasistični govor Enocha Pomila BLACKPOOL, 12. - Nadaljuje se kongres britanske konservativne stranke. Osreanja točka današnjega dneva je bil govor Eno-cha Povvella, ki je govoril o rasističnih problemih in o vedno večjem priseljevanju. To vprašanje, ki je zelo aktualno zaradi Azijcev z britanskim potnim listom, ki jih je ugandski predsednik A-min ukazal izgnati iz države. Tu di britanski konservativci si niso edini, ali naj nudi Velika Britanija tem beguncem zatočišče ali ne. Zato so danes prikazali sliko, ki nikakor ni tipična za Veliko Britanijo. Powella je del prisotnih pozdravil z žvižganjem Povvellova izvajanja so naletela na neodobravanje in negodovanje. Povvell je namreč nasprotnik Heat-ta. O sebi pravi, da je demokrat, vendar pa je bil njegov način demokracije primeren pred sto le- ti. Danes je ostro kritiziral vladno politiko, kar pa ni nikogar presenetilo, saj je doslej vedno kritiziral vse vlade Razen te intervencije ni bilo na kongresu nič novega. Nadaljevali so se govori bolj ali manj »anonimnih* govornikov, ki so na vse mo goče načine kritizirali laburiste in se drug drugega prepričevali, ka ko dobro politiko vodi njihova stranka. da bo prvi zametek oporišče, ki ga NASA namerava namestiti na Luni konec prihodnjega desetletja. Posadko oporišča bi moralo sestavljati 12 kozmonavtov, ki bodo imeli nalogo, da izvedejo številne znanstvene poskuse, ki bi jih ne mogli opraviti na našem planetu in zberejo nove podatke o našem naravnem satelitu. Iz tega prvotnega oporišča, naj bi se, po načrtu dr. Hovvella, razvila kolonija, “v kateri naj bi se naselilo približno 200 mož in žena. »Ker bosta zastopana oba spola — je dejal ameriški znanstvenik — bo zelo naravno, da se bodo rodili tudi otroci*. ' Načrt, ki ga je dr. Howell izdelal za ustanovo NASA, predvideva ustanovitev podzemskih farm, v katerih bodo živeli in delali prvi Lunini prebivalci. «Poslopja» ali bolje rečeno bunkerje bi morali zgraditi s surovinami, ki jih bodo črpali iz Lunine skorje. V začetku so znanstveniki menili, da bi problem prehrane najbolje rešili z gojenjem užitnih' gob, pozneje pa so opustili načrt, ker bi moral vsak človek »požreti* vsaj 75 kg gob na dan, da bi dobil zadostno število kalorij. Uresničitev tega načrta bo seveda zahtevala tako finančno breme, da ga ena sama država ne bo zmogla in bo zato potrebno u-stanovitj neke vrste mednarodno zadrugo držav, ki bodo finansirale ustanovitev prve kolonije Zemljanov na našem naravnem satelitu. PODELJENA NOBELOVA NAGRADA ZA MEDICINO Edelman in Porter Nobelova nagrajenca Nagrado so jima podelili člani inštituta «KaroIinska» zaradi njunih odkritij o strukturni protitelesc STOCKHOLM, 12. — Profesorji medicinske fakultete stockholmske univerze «Karolinška» so določili letošnja Nobelova nagrajenca za medicino. Nagrado si bosta delila A-meričan Gerald M. Edelman in Anglež Rodneu R. Porter. Nagrado jima bo izročil 10. decembra švedski kralj. Zdravnika si bosta razdelila 480.000 švedskih kron, to je približno 60 milijonov lir. Gerald Edelman je doma iz New Yorka in je star 43 let. Promoviral je najprej za doktorja naravoslovja leta 1950, štiri leta kasneje za dr. medicine, od leta 1960 pa poučuje na univerzi Rockfeller. Porter se je rodil leta 1917 v Ashtonu v Angliji in je promoviral v Liverpoolu leta 1939. Od leta 1967 poučuje na univerzi v Oxfor-du. Porter je 17. Anglež, ki je prejel to veliko priznanje. Inštitut «Karolinška» je izdal poročilo, v katerem pravi, da je nagradil oba znanstvenika zaradi njunih odkritij o strukturi protitelesc. Poročilo pravi, da «do leta 1959 ni bilo, kljub stoletnim raziskavam, odkritega skoraj nič o tej strukturi. Tistega leta pa sta Edelman in Porter predstavila prve rezultate svojih raziskav, hi so v nekaj letih privedli do rešit ve številnih vprašanj o naravi protitelesc.* Poročilo tudi omenja težave, ki sta jih imela znanstvenika pri svojem delu in poudarja, da sta prišla oba do i-stega zaključka, čeprav sta začela z raziskavami drug uče. Poljski pridelek je utrpel velik® škodo, zlasti še, ker je pred nalF’ mraz že delno pokvaril proizvod njo. Prestolnica Bukarešta je pr*# v središču najbolj prizadetega P?" dročja. Časnikarji poročajo, da J® v dveh urah padla tolikšna količin* dežja, kolikor po navadi pade , mesecu oktobru. Najstarejši ljudtf vedo povedati, da je to najhujs* naliv od leta 1881 dalje. Vse ka»® pa, da se bodo vremenske razmer® v kratkem izboljšalo, in iz nekat®’ rih področij že poročajo, da F® dežuje več. Sestanek predstavnikov Severne in Južne Koreje PANMUNJON, 12. - Danes s1® se v Panmunjonu, vasici ob vMr med dvema Korejama sestali del*" gaciji Južne in Severne Koreje, *® bi razpravljaji o združitvi drž*v' Severnokorejsko delegacijo je v°’ dil podtajnik za zunanje zadev® južnokorejsko pa direktor inform®' tivne službe. Ob koncu sestank® sta delegaciji sporočili, da sta d* lali v duhu sporazuma z dne * julija. V tem sporazumu sta se d® žavi obvezali, da prekineta obor* žene spopade in da skušata dose®* združitev. Na današnjem sestati*® sta delegaciji razpravljali o sre* stvih, ki so potrebna za dosled*0 izvajanje vseh tečk ki jih predi* deva omenjeni sporazum. «Važnost Edelmanovih in Porter ....»■">...............* jevih odkritij, zaključuje poročilo, je predvsem v tem, da sta natančno opisala sestavo in delovanje protitelesc, ki so z biološkega stališča zelo važna. Te raziskave so tako dale možnost drugir. znanstvenikom, da nadaljujejo s proučevanjem in postavile znanstveno bazo. ki je doslej ni bilo. Obenem pa so pomembne tudi s praktičnega stali šča.* Poplave v Romuniji BUKAREŠTA, 12. — Romunski tisk poroča, da je dež. ta je v zadnjih štirih tednih neprestano lil kot iz škafa nad Romunijo, povzro čil velike poplave zlasti v južnem delu države od Karpatov in Donavskega izliva do meje i Bolgarijo. Poplavljenih je več deset tisoč hektarov zemlje in tudi nekatera mesteca in industrijska središča so pod vodo. S posredovanjem vojske in partijskih organizacij je več tisoč oseb zapustilo svoje domove. Zaradi slabega vremena so prekinjene ceste in železnica. Do sedaj ni bilo človeških žrtev. LONDON, 12. - Zahodnonemšk® trgovska ladja «Rustringen» je 0® nes ponoči trčila v neko petrolejsk® ladjo in se potopila. « » « ENTEBLE, 12. - Somalski sednik Mohamed Said Barre je jal, da bosta Amin in Nyerere biskala Somalijo. * * * ATENE, 12. - Danes je pri«# grški veleposlanik pri NATO Anin®6 Kavalieratos. * * * CARACAS, 12. - Neki venezue#! senator je predlagal, da bi uvri' obvezno vojaščino tudi za žensk®’ * * * LONDON, 12. — Neznanci so ® kradli kitaro bivšega «Beatla» P0® la McCartneya. trto SPALNIK KOPER - LJUBLJANA — BEOGRAD Od 1. oktobra 1972 dalje vozi direktni spalnik na relaciji KOPER' — BEOGRAD - LJUBLJANA. 17.52 LJUBLJANA KOPER BEOGRAD 10.51 22.18 V povratku vozi spalnik samo do Ljubljane, potniki, ki bodo nadaljevali vožnjo do Kopra bodo že imeli rezervirane sedeže v vlaku Pohorje expres. Vse podrobne informacije lahko dobite na železniški postaji v Kopru in Ljubljani in v turistični poslovnlci TTG v Ljubljani.