Časopis .NAPREJ' izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18.
Uredništvo, administracija in ekspedicija : Idrija št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov :
Upravništvo „Naprej'. Vse dopise in spise na uredništvo.
Lastnik lista:
„Idrijska okrajna , organizacija.' Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom); K L92, (z donaša-njem na dom): K 2'40, po pošti K 2'50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin.
Odgovor c. kr. poljedelskega ministra na memorandum rudarjev c. kr. rudnika z dne 2. nov. 1905.
7. t. m. je dobil sodrug Ivan Štraus kot predsednik krajevtnega odbora rudarske zadruge nastopno pismo od c. kr. rudniške direkcije v nemškem jeziku . . . .:
G. kr. rudniška direkcija.	Idrija, 6. sveč. 1904.
štev. 625.
Njegova Ekscelenca gosp. poljedelski minister Ferdinand grof Lonqueval-Buquoy je na prošnjo delavcev de dato Idrija 2. nov. 1905 o predloženih zahtevah in oziraje se na pismo z dne 21. pros. 1906, doposlano c. kr. poljedelskemu ministrstvu, odobril priloženi plačilni pravilnik za delavce era-ričnega rudnika v Idriji, ki je v=t pil v veljavo že 1. sveč. 1906. Opomnil pa je minister, da se s tem plačilnim pravilnikom odgovarja na zahteve stavljene pod točko II. in 111.
Pod tc čko V. navedeno delavsko zahtevo glede zopetne upeljave brezplačne dajatve za vse delavce, se ni moglo odobriti, ker je za-lužek delavčev radi izpremenitve dilizunskih razmer prav pogostim izpremembam podvržen, ki izpreminjajo celo delavčev narok na provizijo ter skoro onemogočujejo pravilno bilanciranje bratovske skladnic-e.
Kolikor časa se namreč delavcu otroci množe in so nepreskrbljeni, toliko časa raste tudi po novem normalu dajatev žita in drv in s tem torej tudi normalna šihtna plača kakor tudi kot posledica le — narok za provizijo. Ko pa postaja delavec starejši, odpadejo otroci, in to se pravi, on
izgubi s tem precej žita, s tem pa tudi postaja šihtna plača manjša — postaja pa kot posledica tega tildi narok na provizijo manjši! Ge delavec, ki je dobival, oz. dobiva svojemu družinskemu stanu primerno normalno šihtno plačo, postane star in stopi v provizijo, dobi manjšo provizijo, nego bi jo dobil v prejšnih letih ko je več žita dobival in ko je vsled tega večje premije v bratovsko skladnico vplačeval.
Za zopetno vpeljavo brezplačne dajatve naturalij navajeni in navedeni vzroki, češ, da so bili v zadnjem času, ko so bile cene žita velikanske, rudarji z več otroci dobivajoč gotovinsko doklado (mesto brezplačnih prejemkov naturalij) prikrajšani in da bi posamezne radarske rodbine, katerih živitelji so pijanci ali pa zapravljivci, v veliki bedi živele, če bi ne dobivale žita — ne drže, ker je slučajno prikrajšanje posameznikov z veliko družino pri velikih žitnih cenah s koristmi, katere gotovinska doklada pri zmernih cenah in pri manjši družini (torej v mladostnih letih ter v starosti) proza — več kot izravnano. Kar se pa tiče govorjenja o bedi v delavski dražim. katero bi provzročila lahkomišljenost pijančeva, se mora konstatirati, da je pač vsakemu delavcu prosto, naturalij e re-luirati ali pa jih enostavno prodati.
Vsled razmer se ne more zopetno vpeljavo naturalij uvesti in bi se z vpeljavo večini delavstva prav nobene dobrote ne izkazala, kamo-li da bi se položaj delavstva kaj zboljšal.
Ker pa se dozdeva, da marsikatera delavska družina polaga precejšno važnost na dobavo žita in kurjave odstrani rudnika, sp dovoljuje nakupiti žita in kurjave (drv
ali premoga) od rudnika po nakupnih cenah do naj višjega zneska gotovinske doklade in tozadevna določba se je tudi vrstila v § 1. novega plačilnega normala.
Oziraje se na zahtevo VI. se omenja, da se že namerava zidanje delavskih hiš v Idriji po določenem proračunu (preliminariju) danega denarja v dosedanjem načinu nadaljevati.
Gledt zahteve IV. zadevajoče zagotovitev najmanj 50 vin. nad normalno šihtno plačo pri akordnem delu, ali z drugimi besedami povedano: zagotovitev minimalne plače pri akordnem delu —- se odkloni, ker se akordnim delavcem neka določena plača sploh ne more garantirati, temveč mora biti popolnoma delavcu prepuščeno, zaslužiti kolikor more in hoče.
C. kr. rudniška direkcija
Bilek 1. r.. c. kr. nadsvetnik.
Novi plačilni normal pa se glasi:
Štev. 2059—06.
plačilni pravilnik
za delavce eraričnega rudnika v Idriji.
§ 1.
Normalna šihtna plača delavcev eraričnega rudnika v Idriji obstoji :
A.	Iz šihlne plače v gotovini in
B.	iz doklade, katera obstoji v brezplačnem dobivanju žita in drv v naturi ali pa v denarju.
ad A. Gotovinske šihtne plače so po štirih razredih, vsak z dvemi plačilnimi stopnjami sledeče določene:
I.	razred	K	2-40	in	K	2-20
II.	>	»	2-00	»	»	1-80
III.	»	»	1-60	»	»	1-40
IV.	»	»	1-20	>	»	1-00
Te šihtne plače veljajo za osemurni šiht. Za dvanajsturni šiht z deseturnim delom plačujejo se za 25 odstotkov zvišane šihtne plače od osemurnega šihta.
Te šihtne plače se za izvenpogodbe-nega ali akordnega dela storjene šihte (gosposke šihte) računajo in izplačujejo.
Posamezne delavske kategorije se v te plačilne razrede sledeče uvrstijo :
V 1. razred: rokodelci, mojstri in preddelavci pri stavbnem in strojnem oddelku, nadstrojestrežniki, laboranti, pisarji ;
,v II. razred: preddelavci v jami, žgal-nici, odbiralnici, tovarni za cinober in pri stavbnem in strojnem oddelku, strojestrežniki, laboranti, pisarji i. t. d. ;
v lil. razred: jamski delavci (kopači, tesarji, zidarji i. t. d.), delavci v- odbiralnici, žgalnici, tovarni in izkušnici, strojestrežniki, kurilci, delavci stavbnega in strojnega oddelka, pisarji, dninarji, konjski hlapci, cerkveni sluga i. t. d.;
v IV. razred: jamski delavci (vozarji, zastavljalci, čistilci), potem delavci v odbiralnici, žgalnici, tovarni in izkušnici ter delavci stavbnega in strojnega oddelka, dninarji i.t. d.
Premeščenje iz spodnje stopnje plačilnega razreda v višjo stopnjo istega plačilnega razreda se izvrši po v spodnji plačilni stopnji dovršeni največ petletni, brez-grajni in zadovoljivi službi.
Povišanje iz spodnjega v bližnji višji plačilni razred se vrši po merodajnosti istinite potrebe delavcev tega razreda, toda tako da pridejo, če je službovanje brez graje in zadovoljivo, delavci stavbnega in strojnega oddelka, potem posebni delavci pri žgalniskemu in tvorniškemu obratu najpozneje po 20. službenih letih v i. plačilni razred, vsi drugi rudniški delavci pa najpozneje po 00. službenih letih v tl. plačilni razred.
Uvrstitev v I. oziroma II. plačilni razred se izvrši pričenši s 1. februarjem 1906 tekom dietne dobe, tako da bodo s 1. januarjem 1909 vsi delavci z brezgrajnim in zadovoljivim službovanjem in po zgoraj določenih službenih letih uvrščeni v I. oziroma 11. plačilni razred.
Za posebno spretne, k rokodelcem pripadajoče delavce, se povišanje plače po dogovoru pridržuje.
Dodatni šihti (soj š na), ki so dovoljeni le v izvenrednih slučajih ali če nevarnost preti, se plačajo po dogovoru.
ad B. Doklade. Doklade se v mesečni izmeri določajo in sicer dobijo ob času uvedbe tega plačilnega pravilnika službujoči stalni rudniški delavci sledeče mesečne doklade v naturi:
Vsak samski ali oženjen delavec za svojo osebo mesečno 27 in pol 1 pšenice, .'50 I rži in 0’3 m8 drv.
Vsak oženjen delavec poleg tega mesečno za svojo zakonsko ženo: 5 1 pšenice, 12 in pol 1 rži in 0‘3 rn3 drv ter za vsakega zakonskega ali po postavi teinu enakopravnega otroka, do dosežene normalne starosti 14 let, brez omejitve števila: 2 in pol 1 pšenice in 7 in pol 1 rži.
Za časa uvedbe tega plačilnega pravilnika službujočim aktivnim rudniškim delavcem je na voljo dano, mesto prej navedenega prejemka v naturi, temu primerni znesek v denarju na dosedaj običajni način zahtevati, ali pa Se prejemku v naturi trajno odpovedati, v kojem slučaju dobe na novo vstopivši delavci v naslednjem določene doklade v gotovini:.
Po veljavnosti tega plačilnega pravilnika na novo vsprejeti rudniški delavci nimajo nobene pravice prejemati doklade v naturi, temveč naslednje mesečne doklade v gotovini. Namreč dobi:
a)	Vsak delavec za svojo osebo me-ečno gotovinsko doklado devet (9) kron.
b)	Vsak oženjen delavec poleg doklade ad a) za svojo družino skupaj, tedaj ne glede na število družinskih članov, mesečno gotovinsko doklado osem (8) kron.
c)	Vsak delavec vdovec poleg doklade ad a) skupaj za svoje, pod normalno starostjo 14 let stoječe, zakonske ali po posl avi tem enakopravne otroke, tedaj brez ozira na njih število, mesečno gotovinsko doklado osem (8) kr o n.
Onim rudniškim delavcem, ki dobivajo mesto naturalij gotovinske doklade, je na voljo dano prejemati žito in kurivo (drva ali premog) od rudnika po napravili ceni do skupnega zneska gotovinske doklade, proti mesečni odtegnitvi od zaslužka po vsakokrat-
nih od rudniškega ravnateljstva izdanih določilih.
Za slučaj dopusta čez tri dni, potem za slučaj neopravičenih šihtnih zamud ali kake zaporne kazni sploh, se za isti čas pripadajoči prejemek v naturi, v denarjih ali gotovinski dokladi, po dosedaj običajnih določilih odtegne.
§ 2.
Rudniškemu ravnateljstvu je na voljo dano, kjerkoli potrebno, pogodbeno delo uvesti, pri čemur je pogodbeno ceno na podlagi gotovin-kih šihtnih plač (§ 1. lit. A.) zanaprej dognati in določiti, zaslužek pa ni nikakršni omejitvi podvržen.
Ako delavci z različno visokimi šihtnimi plačami skupaj po pogodbi delajo, tedaj naj cena temelji vedno na v šji gofovinski šihtni plači.
§ 3.
Šihtni zaslužki v gotovini, oziroma pogodbeni zaslužki in plačilne doklade po resnični vrednosti naturalij ali pa v gotovini, se morajo v izkazih o zaslužku, v plačilnih zaznamkih in plačilnih listkih delavcev mesečno izkazati.
§4.
Za slučaj poziva v aktivno vojaško službo in sicer:
a)	v svrbo lastne vojaške izučbe v za izučbo novincev postavno določenem časa ; izključena pa je 1 leto ali dalje trajajoča vojaška dejanska službena dolžnost;
b)	povodom perijodnih orožnih vaj ;
c)	v slučaju mobilizacije in
č) v slučaju sklicanja črne vojske, dobe oženjeni ali obodoveli stalni rudniški delavci iz rudniške blagajne izplačano :
30 odstotkov normalne šihtne plače (§ 1. A. in B.). ako imajo več kakor 4 pod normalno starostjo 14 let stoječe zakonske ali pa teni po postavi enakopravne otroke;
25 odstotkov normalne šihtne plače, ako imojo 3 do 4 take otroke ;
20 odstotkov normalne šihtne plače, ako imajo 1 do 2 taka otroka, ali ženo brez otrok. Samski ali obodoveli stalni delavci brez otrok dobe pa:
15 odstotkov normalne šihlne plače (ij 1.
A. in B.).
e) Ako se izkažejo predstojeći prejemki nižji, kot po starem plačilnem pravilniku na podlagi vsakokratne istinite napravne cene za naturalije izračunjeni prejemki, tedaj sc ima onim delavcem, ki so bili že pred 1. januarjem 1902 pri rudniku v stalni službi, v slučaju poziva k perijodnim orožnim vajam, zadnje prejemke nakazati oziroma izplačati.
* * *
Krajevni odbor je pretresal v seji pismo c. kr. direkcije in novi plačilni normal, a dobil je več nasprotstev. V7 pismu direkcije se pravi, da je zahteva pod točko V. v memorandumu odklonjena («naturalne doklade naj se dajo vsem ne novo vsprejetim delavcem kakortudi onim, ki so sedaj še brez njih»), v plačilnem pravilniku pa je povedano, da dobe vsi delavci, ki so bili 1. svečana t. 1. v stalni službi pri rudniku, doklade. in sicer ali v brezplačnem dobavanju naturalj ali pa v denarju. Dalje se pravi v plačilniku, da pridejo vsi rudarji po 30. letih v drugi plačilni razred, pri razvrstitvi razredov pa je zapisano: v drugi razred pridejo preddelavci v jami itd. . . Tu je vprašanje: j ali je vsak 30 let pri rudniku službujoči rudar — preddelavec; kaj so potem čuvaji, zvonarji itd. Zato je šel v petek 9. t. m. dopoldne sodrug Ivan Štraus k nadsvetniku Bileku, kjer ga je inlerpeliral radi teh nasprotujočih si dejstev. G. nadsvetnik Bilek je pojasnil, da je smatrati zahtevo pod V. ugodeno v toliko, da so vsi uslužbenci stalni delavci, ki so bili pred 1. februarjem t. 1. vsprejeti sedaj v posesti brezplačne dobave naturalij, le oni, ki bodo vsprejeti od 1. tebi uarja t. I., ne dobe več naturalij, ampak doklade. Glede «preddelavcev» pa je izjavil, da se pod tem imenom razumejo vsi delavci, ki delajo pri rudniku v stalni in brezgrajni službi 30 let.
Oziraje se na odgovor c. kr. ministrstva ter dopis c. kr. direkcije je sklicalo vodstvo strokovne podružnice Unije rudarjev avstrijskih javni rudarski shod na 11. t. m., da obrazloži rudarjem odgovor ter
da se zavzame stališče napram novemu plačilnemu pravilniku.
Shod je bil zelo obiskan. Dvorana pri Črnem orlu je bila nabito polna. Najpreje je sodr. J. Berdajs prebral novi plačilni normal, nakar je povzel besedo sodr. A. Kristan, ki je najpopreje ponovil v kratkih potezah zahteve iz memoranduma ter v kratkem obrisal novi pravilnik. Kaj se je dovolilo? Prva zahteva, da odpade V. razred z obema kategorijama, je ugodena in s tem je ugodeno tudi večini mladih delavcev. Ugodena je deloma zahteva V., da naj se da vsem po I. 1902 sprejetim delavcem žito iti drva ; odklonjeno pa je, da bi se dalo žito in drva tudi vsem onim, ki bodo še sprejeti. Zahteva pod II. se je le toliko ugodila, da se je principielno pripoznalo rudarjem pristop v drugi razred po 30 letni «brezgrajni in zadovoljivi službi» in da se izvrši premeščenje iz spodnje stopnje enega razreda v drugo stopnjo istega razreda po petletni službi. Ugodilo pa se ni pristop rudarjem v I. razred ter se ni ugoddo zahtevanemu premikanju iz ene kategorije v drugo in iz enega razreda v drugi. Zahteva naša v tem pogledu se je glasila : v IV. razredu b) naj bode rudar 2 leti, v a) 3 leta, nakar naj se prestopi v III. razred b). Po petletnem obstanku v b), naj se prestopi v a), kjer naj se bo 5 let in po teh končanih letih naj se pride v II. razred a) : po petih letih v b), po petih letih v I. razred a), po petih v I. razred b), tako da bi se že sedaj premaknili vsi delavci v višje razrede, kar bi bilo edino prav. Iz V. razreda so prišli sedaj v IV., oni iz IV. bi se imeli premakniti v lil. itd., ali to se ni zgodilo — marveč • vsi ostanejo v onih razredih kakor so bili, le 30 let službe im a j oči se tekom 4 let premaknejo v II. razred b). Zahteva pod III. se je deloma ugodila, zahtevapod VI. seje odpravilaz navadnimi obljubami. Zahtevapod IV. glede akorda pa se je kratkomalo odklonila, j Kakšen je torej rezultat? Za rudarje V. razreda a) in b) povsem zadovoljiv, za rudarje s tridesetletno službo deloma zadovoljiv — za veliko večino rudarjev pa ni vsprejemljiv, kajti tem ni prav nič poma-I ganega ! In zahteve, stavljene v memoran-
dumu, so vendar imele en sam cilj: namreč vsled draginjskih razmer provzročeni mizerni položaj rudarjev na sploh zboljšati. Zboljšal pa se večini ni! Vprašanje je, kaj pa sedaj? Odgovor pa dajte vi — rudarji sami. Tako nekako se je glasilo poročilo sodr. A. Kristana. Nato so se oglašali rudarji sodr. I. Štraus, I. Kokalj, Fr. Batagelj, Simon Moravec, Knap, Rupnik, Kočevar, Guzelj itd. Gela vrsta govornikov, ki so vsi naglašali svojo nezadovoljnost z novim plačilnikom. Končno se je sprejela sledeča resolucija:
«Javni rudarski shod z dne 11. svečana izjavlja nastopno:
Novi plačilni pravilnik z dne 1. svečana 1906. ne odgovarja povsem zahtevam in potrebam delavcev eraričnega rudnika.
Z veseljem sicer pozdravlja shod dejstvo, da je odpadel peti razred z obema kategorijama ter da se je ugodilo zahtevi po žitu in drvah za vse one. ki so vstopili v službo po 1. 1902. — Z veseljem pozdravlja shod dalje, da se je zagotovil rudarjem v principu in dejanju vstop v drugi razred, vendar pa izraža shod svoje obžalovanje, da se ni skromnih zahtev rudarjev v polni meri uvaževalo.
Shod pooblašča zato predsedstvo shoda, da pozove krajevni odbor rudarske zadruge, naj le-ta pretehta vse na današnjem shodu izrečena mnenja glede novega plačilnega pravilnika ter po potrebi zasliši merodajne rudarske zaupnike in deluje nato, da se bode vršila s c. kr. rudniško direkcijo skupna seja, v kateri naj se natačno pojasni zahteve rudarjev z dne 2. nov. 1905 ter pojasni tudi vzroke, zakaj so se te zahteve stavile.
Shod priporoča rudarjem strokovno organizacijo kot edino sredstvo v dosego zboljšanja delavskih razmer ter poživlja vse rudarje idrijskega rudnika v vrste organiziranega proletarjata Avstrije.
Deluje pa naj se tudi nato, da se v zadevi regulacije mezd idrijskih rudniških delavcev potom parlamenta interpeluje c. kr. poljedelskegu ministra po zvezi socialnode-mokratičnih poslancev kot edinih parlamentarnih zastopnikov delavstva.»
Doneski k organizaciji čip-karstva na Kranjskem in Goriškem.
n.
Zanimljiv je odgovor časnika «Slovenec» z dne 27. januarja t. 1. na pisanje «Slov. Naroda», katero smo mi ponatisnili v prvem našem članku. Da se izognemo kakšnemu napačnemu tolmačenju, priobčujemo ta od-odgovor, ki vsekakor precej globoko poseza v vzroke, ki so morali priklicati na dan organizacijo čipkarstva. Osebne izbruhe v tem odgovoru je smatrati le kakor pr o ti tlak. Puste naj se izven razmotrivanja in vzame naj se le jedro odgovora.
Namen naš je bil v tem članku pojasniti bistvo c. kr. osrednjega čipkarskega tečaja ter pomen čipkarskih šol in tečajev — da bi potem mogli na podlagi teh pojasnil razmo-trivati nove poti, ki peljejo čipkarice k boljšemu blagostanju. Ali za to pot naj nam čitatelji oproste ter prebero in premislijo ta-le «Slovenčev» odgovor: — Idrijsko čipkarstvo.
Pred nedavnim časom oglasil se je zopet «Slov. Narod» s člankom iz Idrije ter ga posvetil naši čipkarski šoli. Dopisnik, ki je svojo jeremijado najbrže le radi tega tako raztegnil, da je bilo več vrstic, jadikuje o konkurenci, neizmernih krivicah, klerikalnej protekciji, velikem «klerikalcu» Vogelniku in enakih budalostih, koje prebaviti zamore le «Narodov» želodec. Da se bo vsakdo lahko o tem prepričal, povemo naj sledeče:
V Idriji se je jelo čipkarstvo širiti že pred sto leti, a v vsem tem dolgem času ni bilo nikakega pravega napredka. Z velikim naporom so čipkarice delale, posamezne svoje izdelke pa prodajale trgovkam črez stalne cene, popolnoma odvisne od slučaja in dobre volje tistega, ki jih je kupil. Posamezne kup-čevalke so nosile potem č;pke v Trst, Gradec itd. in tam prodajale svoje blago po slavnoznanih vežah zopet brez vsake organizacije, odvisne zgolj od občinstva. Na kako «visokem» stališču je bila ta «kupčija», raz-videl bo vsak, če pomisli, da izdelki niso bili nikakor prikrojeni po posameznih razmerah,
temveč se je eden in isti vzorec prodajal za najrazličnejša oblačila. Popolnoma nevešči ljudje so risali doma vzorce brez vsake umetniške podlage in ti vzorci so bili potem za posamezne trgovke največja skrivnost, kajti vsa pozornost je obstala v tem, da se je vzorec prikrival konkurentu, kakor mogoče dolgo. Ti vzorci so se od srede pretečenega stoletja pošiljali posameznim tvrdkam na ogled, katere so potem naročile čipke, ako so jim bili vzorci po volji. Da pa ta način proizvajanja ni bil nikakor prikladen, dokazuje sledeči slučaj :
Pred nekaj leti je poslal trgovec s čipkami na Dunaj vzorec na ogled in obenem tudi ceno, koliko bi stale take čipke. Komaj preteče nekaj dni, že zagleda mož i-ti vzorec, ki ga je poslal na Dunaj, pri svojem konkurentu. Na vprašanje, od kod ga je dobil, odgovori prostodušno, da mu ga je poslala neka dunajska firma z vprašanjem, po čem bi on take čipke preskrbel in prodajal.
Ta slučaj pa kaže, da so imele tuje firme domače trgovce popolnoma na vrvici, stavljale jim cene, kakor so bile njim primerne, in trgovec je istotako obdelaval čipkarico, kupovaje njene izdelke po njemu primerni ceni ne glede na to, da je bila čipkarica primorana kupiti pri njem še sukanec in druge potrebščine, pri katerih je zopet imel dobiček.
Tem nedostatkom je odpomogla šola. Na šoli sta nastavljeni dve vzorni delavki, ki čipkati dane jima vzorce s stalno plačo.
Po času, kakovosti sukanca in kvaliteti dela, kojega vzorce zahteva, se preračuni cena, koliko je vzorec veljal šolo. K temu se še prišteje primerni dobiček in se potem čipke po tej ceni čipkaricam, ki jih izdelujejo, plačajo. S tem se je odpravilo tisto sistematično odiranje in glihanje, ker čipkarica ve, koliko so njene čipke vredne, česar preje ni nilo. In če jih trgovec noče kupiti, kupi jih šola. Odtod izvira ves žolč, kojega izvestni ljudje-v Idriji razlivajo v veselje drugim, hoteč tudi dandanes na tuje stroške brezskrbno živeti, kakor se je to godilo nekdaj. Šola pa ne skrbi samo za primerne cene, temveč dobiva tudi iz centralnega čipkarskega tečaja na Dunaju vzorce, sestavljene od strokovnjakov in ne od primitivnih risarjev, vsled česar se tudi čipke lažje prodajo in raditega tudi čipkarstvo v pravem tiru na korist ljudstva napreduje in ne životari slabotno, kakor v prejšnjem času. Ker je pa to vse le zasluga šole, potem je seveda kriv «klerikalni» Vogelnik, ki ima v resnici zato od države pri-' sojeno dostojno plačo, pa jo zasluži tudi bolj, kakor marsikateri drugi, ki vidi v čipkarici le predmet svojega dobička, in ne od jutra do večera trpečo revo.
To dejstvo je pribito, izbrisali ga ne bodo vsi «Narodovi» članki, za katere se seveda Vogelnik, kakor vsi za pravi razvoj j čipkarstva vneti ljudje toliko brigajo, kakor za lanski sneg. Vse zavijanje in obrekovanje izvira le iz nizkih in samogoltnih namenov. —
ZMES.
„Potravni spolek." Tako je ime novemu zadružnemu časopisu, kateri izdaja v češkem jeziku centralna «Zveza avstrijskih konsnmnih društev». Prva številka je jako dobro urejena in proza prav mnogo pouka češkim zadrugarjem.
Delavsko hranilno in konsumno društvo Fiinfhaus na Dunaju je v 1. 1905. znamenito napredovalo. Članov je 503 novih, in 2 novi filialki sta se otvorili. Cisti dobiček se je izplačal v znesku 27.087 K 61 vin. Blagovni promet je znašal v 1. 1905 1,495.999 K, do-čim je znašal v 1. 1904 — 1.280.826 K.
Konsumno društvo „Vorwarts“ na Dunaju je ob novem letu izdalo za svoje člane koledar, v katerem so lepi prispevki raznih vodilnih mož v zadružnem gibanju.
„Prva produktivna zadruga knjigovezov na Dunaju" se je te dni ustanovila in začne takoj z delom. Zopet lep napredek na zadružnem polju. Lepo že deluje na Dunaju produktivna zadruga klobučarjev. V Pragi pa že dalje časa obstoji «Delavska knjigoveznica», ki deluje roko v roki z «Delavsko zadružno tiskarno» in izkazuje prav lepe uspehe.
Zdravotništvo.
Srce kolesarja.
Kolesarenje je vedno imelo svojo domeno v Franciji in vsled tega je razumljivo, da se je tam najprej medicinsko preiskoval njegov vpliv na človeško telo. Ker je kolo velike važnosti za vojaštvo, je umljivo, da je bil neki vojaški zdravnik prvi, kateri je opozoril občinstvo na nekatere škcdljive vplive posebno na srce, in da je sedaj zopet vojaški zdravnik dr. Beyer, ki priobčuje v «mon. med. tedniku» temeljito preiskovanje istega predmeta.
Najprej omenja Beyer uporabo energije pri kolesarenju, katera znaša pri vsakem metru poti, ako se kolesarji počasi (9 kilometrov na uro) 8648 metrskih kilogramov, ako se kolesari s srednjo hitrostjo (15 km) 8846, in pri hitrem kolesarenju (21 km) 11.028 metrskih kilogramov. Kako prednost ima kolesar pred pešcem, se vidi iz tega, da mora zadnji že pri srednji hoji, ako napravi 1 km v desetih minutah, izvršiti 20.026 metrski kilogram, med tem, ko znaša srednja do-vršitev kolesarja (1 km v štirih minutah) le
8846 mkg. Kolesar rabi torej manj kot polovico časa in moči na enako daljavo.
Ako se pa izračuna številke na celo uro, je izid naravno ves drugačen. Kolesar porabi pri srednji hitrosti v eni uri 133.563 mkg, pešec le 120.374 mkg. V petih urah prihrani zadnji v primeri s prvim že skoraj 66.000 mkg. Ker pa nima kolesar vsled hitrega napredovanja na poti pravega čuta za to večjo uporabo svoje moči, je nevarnost, da se uda kolesar napornemu kolesarenju. Sploh je bil tu govor le o kolesarenju na ravni cesti ; vsak klanec, vsak nasproten veter zviša delo kolesarja. Prva posledica kolesa-renja tiči v zvišanem krvnem pritisku, kateri se komaj čez dolgo časa zmanjša vsled utrujenosti srčne mišice. Število žilinih udarcev naraste n. pr. po 20 km od 68 do 108 v eni min.
Iz tega je razvidno, kako pazno treba kolesariti, ker ravno v tem škoduje mnogo vsak napor. Počasno ali srednje kolesarenje je pa kaj koristno človeškemu telesu. Paziti moramo pa pri tem, da se do dvajsetega leta, ko še raste srce, goji kolesarenje z naj večjo previdnostjo.	Iz «Knajpovca».
Iz idrijskega okraja.
Naročniki, ki še niso poslali naročnine, naj to kmalu store. Tiskar nam je znatno podražil list, ali mi kljub temu nismo zdražili naročnine. Prva stvar vestnega naročnika je, da se vpraša prejemši list: Ali sem že plačal naročnino'.-1 Ako se glasi odgovor : ne, potem je treba seči v žep, napisati nakaznico ter jo poslati upravi «Napreja».
Nekateri kolporterji koledarja za 1. 1906 tožijo, da so njihovi naročniki pozabili plačati prejeti koledar. Opozarjamo torej na dejstvo, da je kolporter odgovoren za prodani koledar in ni prav, ako naročnik na koledar pozabi plačati tistih 36 krajcarjev.
„Rdeči Prapor" se je jel lepo razširjati po našem mestu in okolici. Sodrugi, le še na delo ! Vsak odjemalec «Napreja» naj bode odjemalec «Rdečega Pra-porja». Za delavca je le delavski tisk! Proč z nasprotniki delavstva !
Živahna agitacija se vrši že za občinske volitve, dasi se še ne ve, kdaj pojdemo volit. Klerikalci hodijo neprestano od hiše do hiše in nagovarjajo volilce za pooblastila. Obetajo gore in doline: njih možje ‘majo pač grozne zasluge. Njih krščanski virilist se
je baje celo potegoval za stranišča; ta da so edina njegova zasluga. Mi se vsemu temu smejemo. Razsodni ljudje naj pretehtajo vse ter volijo po svoji razsodnosti. V tretjem razredu oddaj vsakdo glas za socialno-de-mokratične kandidate !
Liberalni konsum ! To novico je prinesel «Slovenec» od predzadnje sobote. Imenoval je že par kandidatov za razne funkcije. Mi sicer še o tem konsumu nismo nič natančnega izvedeli, pač. pa bi vedeli priporočati tudi razne elemente v funkcijone. Le na dan s konsumom! Nas bo le to veselilo! Kaj pa bodo rekli liberalni trgovci, to naj snovatelje nič ne briga, čvrsto naj gredo na dan, saj imajo zdaj med seboj same kapacitete, same že izkušene funkcionarje. Na delo za blagor ljudstva! Po delih vas bomo sodili, po besedah vas moremo le obsojati.
Veselica. Rudarska podružnica priredi 18. t. m. zvečer ob V,8. uri zabavni večer v prostorih A. Rogejeve gostilne. Zabavni večer otvori Harambaša s turško godbo in sicer v prvem nadstropju, odkoder gre otvarjat tudi v pritlične prostore. Planinski péVci pridejo knape počastit ter se veselit z mestnimi dekleti:
knapi se razjeze in pokale bodo bombe, da bo joj . . . Kdor pa bo hotel kaj več videti in vedeti, ta bo moral priti sam na zabavni večer. Vstop prost. Vspored bo pa od prilike do prilike, kakor bo naneslo.
Zabava, ki so jo pr.redili rokodelski pomočniki pri Didiču, je bila prav imenitna. Udeležba obilna, blagajna polna, ljudje pa zadovoljni. Obrtniška pomožna blagajna bo dobila lep znesek, ki ji bo dokaj pomagal.
„Občno konsumno društvo*1 je trn v peti delavskim nasprotnikom. Lažje bi prenašali uajhujša bremena, kot prenašajo dejstvo, da ta trdnjava socialno-demokratičnega delavstva tako prekrasno napreduje. Groza in strah pa je, da ti trdnjavi načeluje kot ravnatelj sodr. A. Kristan. To je človek, katerega bi ti ljudje najrajše živega spravili pod zemljo. Lani na jesen, ko je sodrug A. Kristan nevaroo obolel — zaplesale so duše delavskih našprotn kov. Hudič ga bo vzel
—	in oddahnjevali so se z blaženimi nasmehi. Ali hudič, je boljši, kakor so si mislili možiceljni. in
—	sodrug A. Kristan je okreval. Upadla so srca. nasprotnikom. Zli duh pa jim je pošepetal: gospodarsko ga uničite, pomagal vam bom. Začeli so tožiti, hujskati nezavedne in pa «preveč zavedne». Zaletavati so se začeli tudi v podjetje, katero upravlja. Zakaj vse to! Eno mora biti pribito : kdor nasprotuje občnemu kon-sumnemu društvu in njega vodstvu, ta nasprotuje socialni demokraciji. Kričanje po večji dividendi kaže sovraštvo preti utrditvi delavskega ljudstva. Ako pa prihaja od oseb, ki sebi niso znale gospodariti ter so bedno gospodarsko poginile, potem je čisto umevno, da tiče za vsem kričanjem zlobni nameni. Delavci! Socialni demokratje! Dovolj je že neumnosti, ki jih uganjajo naši nasprotniki. Recite: bodi dovolj in napravite konec! Kdor ni z nami, je proti nam. Kritika je dobra in zdrava, ako ima podlago, ali ako se kriči kar tja v en dan in edino z namenom, škoditi dobri stvari, potem se neha vse. Razdirati je lahko, skupaj spraviti pa težko. Kar so pošleni delavci zgradili, tega ne pustimo vetrnjakom razdreti. Proč,s hinavci!
Listnica uredništva. Poročilo o občnem zboru prve idrijske čipkarske zadruge prihodnjič.
Žensko društvo „Veda“
sklicuje svoj redni letni
OBČNI ZBOR
na dan 18. sušca t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni A. Kogeja (I. nadstr.)
Dnevni red: 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo odb. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti.	Odbor.
Kašelj !
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
2740 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko: „Tri jelke". — Zaloga pri
Daniel Pirc, lekarna v Idriji.
Janez Vidmar
čevljarski mojster v Demšarjevi hiši
se priporoča cenj. delavcem v izdelovanje vsake vrste obutev trpežno in po nizki ceni.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan.
Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.