OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ I*vtžuJemo ▼sakoTTstn« tiskovine OPRAVt QV ALIT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Ccmm«rcUl Printing of All Kinds XXXVIL—LETO XXXVII. J-. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 5, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 148 lea Amerike v 4. avgusta Zdri] foči 'Uzenih državah se razpo-Par 400,000 zakonskih У1 ^ primeri z razporokami Pr državah in številom ^ ®bivalstva je odstotek v Ame- riki Ce ^^jvišji. Ла ^ zakonska zveza poruše-кШ ^ P'^'^adeti- tudi otroci. Ta-" Je v Ameriki 6,000,000. leto se v Ameriki rodi '*^0 nezakonskih otrok. ne gre za razporoke, življenje v družinah ne-Pi"i čemer je prizadetih na-tisoč in tisoč otrok, ki Vzre^ pomanjkanju vzgoje in . ?^kih milijon ameriških otrok ^esno pohabljenih, ^kih 400,000 jih pride na le-gg mladinska sodišča, da slfii. ^ ^3^govarjajo radi mladin- ^ zločinov. ^%ne države imajo nekaj 1,000,000 ljudi. '^'ijanski uspeh P%orju Himalaja na meji ^^diio in Tibetom je bila gora ^ount Godwin Austen, ki ®oka 28,250 čevljev. Je dru-752'^^^"^'Šja gora sveta, samo za JIq čevljev nižja kot prvak Everest. To drugo naj-'talij sveta so premagali bil g turisti. Trdi se, da je na vrh hujši od onega je t Everest. Gora Austen od gore Mount Q (jjjo ekspedicijo je vodil Ar-®sio. sicer prbfesor na uni- . ^ V "К/ПЛ____ ТПЈ^.. -J yt_____ eijj' ^ Milanu. Eden od članov ia 1 je umrl dne 21. juni-'' ' «ei ^ ga je popadla pljučnica. pQl °®®Či vrh gore Austen je bil, ^ Italijanov tudi cilj Ameri-ki so večkrat poskušali, jg dosežejo. Njihov poskus 'jen s^daj zapovrstjo ižjalov-^®prav so imeli v svojih Ita smrtne žrtve. Гоуј^ 'JO obkrožajo na severu go-Јђјц '^^jznamenitejša so Dolo-bfo -^Ipe. Italijani imajo do-^''Sanizirano zvezo planince v. in severni Italijani Posvečejo temu športu, način pa je zadnji ita-^^3šn' ^speh za Italijane pre-pomena in ga ni za- g. Slovenke, *• S.N.P.J. ob 7.30 uri se vrši redna ke^ v '-uštva Napredne Sloven-S.N.P.J. v navadnih ga (J Slovenskega narodne-St. Clair Ave. Seja se bo ukrepalt) o pri-ooooooooooooooocj O ... O Vile rojenice o ji in ko je šlo za ameriško pomoč tujini, dalo skoraj 30 odstotkov vseh naročil, ki jih prejemajo | ameriške jeklarne. Ta procent je končni in pomeni direktne dobave, pa tudi indirektne, to se pravi, dobave, ki so jih jeklarne izvršile na načun privatnih družb, te družbe pa so enako delale za vojnoobrambene namene. Zadnje poročilo jeklam je trdilo, da delajo le s 64 odstotno izrabo njihove kapacitete. Odstotki se bodo torej ujemali. Odpadlo je to, kar je bilo namenjeno v vojno industrijo. Vile rojenice so se zglasile v torek zvečer pri poznanih Mr. in Mrs. Stanley P. Zupan na 429 E. 120 St. in jima pustile v spomin luštkano deklico, ki bo v družbo bratcu. Dekliško ime matere je bilo Frances Morel ter je hči Mr. in Mrs. Michael Morel iz 16224 Grovewood Ave., ki sta postala sedaj osmič stari oče in stara mama. Ponosni oče je pomožni tajnik posojilnice St. Clair Savings and Loan Co. na 6235 St. Clair Ave. Mati in dete se dobro počutita v Euclid-Glen-ville bolnišnici. Čestitamo! ker znano, je bilo na nebu nad otokom Hainan sestreljeno angleško potniško letalo, na katerem je bilo tudi šest ameriških potnikov. Trije so bili ubiti, trije pa ranjeni. Letalo so sestrelili Kitajci. Amerika zahteva odškodnino, Kitajska se za ta opomin ne zmeni. Ali se na Daljnem vzhodu pripravljajo dalekosežne vojaške akcije? I Prvo ko gre za sestreljeno bri-' tansko letalo: Amerika ima v Thailandu svojega poslanika v osebi William Donovana. Donovan pomaga organizirati domačo vojsko. Donovan je pa tudi diplomatska zveza med Wash-ingtonom in med Čiang Kajše-kom na Formozi. Donovan se je mudil na Formozi. Kitajci so bili prepričani, da se Donovan, o katerem so vedeli, da se vrača v Thailand, nahaja na angleškem letalu, katerega so sestrelili. Šlo je, to prepričanje vlada v Washingtonu, za očitni namen, da ubijejo poslanika Donovana. Osebnost admirala Stumpa Ko so ameriška letala iskala ponesrečence zbitega angleškega letala, so bila preganjena po kitajskih letalih. Amerikanci so sestrelili dva kitajska letala. Ob tej priliki je bilo javljeno, da je ameriški admiral Felix Stump dal povelje vsem letalom, da streljajo v naprej, če vidijo nevarnost. Naj torej pazijo, da ne bodo ubiti oni, marveč, da ubijajo druge, ki jih zasledujejo. i Do tega slučaja ameriški javnosti na, splošno ime admirala Stumpa ni bilo znano. Admiral Stump je ameriški vrhovni poveljnik na Pacifiku, razen, ko gre za ameriško oboroženo silo na Japonskem in na Alaski. Torej poveljnik ne samo mornarice, marveč kopne vojske in letalstva. Admiral Stump je v aktivni službi že od leta 1917. Strokovnjak je v mornariških vprašanjih in se je udeležil aktivno vojne na Pacifiku, po vojni pa je bil poveljnik velikih zavezniških manevrov na Atlantiku pe je torej izdal odločno povelje, da se brezobzirno strelja, je to povelje izdal v svojstvu vrhovnega poveljnika, torej odgovorne in odločilne osebnosti. Kitajska in atomska bomba V Washingtonu ugibajo o tem, ali ima Kitajska na razpolago ytomsko bombo, katero da ji je ^ala Rusija. Iz kitajske propagande se posnema, da tudi Kitajci grozijo z "maščevanjem v masah," izraz ameriškega državnega tajnika John Foster Dul-lesa, ki je mislil na posledice atomske eksplozije. Točnih podatkov sicer ni', vendar Washington ne izključuje možnosti, da delate Kitajska in Sovjetska zveza v vprašahju atomske produkcije roko v roki. ^račna ojačenja v Aziji Amerika ima svoje zračne sile nastanjene na Japonskem in na Okinavi^i. Okinawa je kot pomorsko oporišče itak znana. Na njej je bilo do sedaj večina ame-t-iških bojnih letal. V zadnjem času so se izvršile na Daljnem vzhodu od strani Sovjetske zveze in Kitajske velike spremembe, ki so važne v vojaški strategiji. Obe komunistični državi sta pomnožili svoje letalstvo. Skupno imate na oporiščih 7,500 letal vse vzdolž polotoka Sahalina in Kitajske. Številka 7,500 letal pa pomeni trikrat toliko, kolikor ima Amerika letal na Daljnem vzhodu. Letalski napad na oporišče Okinawo naj ne bo nepričakovan, naj ne iznenadi ameriškega letalstva. Amerikanci so radi tega svoje letalstvo preselili na drugo pomorsko bazo otok Guam, ki je od Okinawe oddaljen 1,300 milj. Leži enako v Pacifiku. Oboje oporišč Japonska in Okinawa naj odslej služi le temu namenu, da se letala v svojih poletih na daljše proge oskrbujejo s potrebnim gorivom. Formozo bomo branili? S premirjem v Indokini se je oddahnila tudi Kitajska. V Washingtonu "trdijo, da ima na piki Formozo, ki naj se priključi celinski Kitajski. Na Formozi je Čiang Kajšek s svojo vojsko. Ali mu bo Amerika pomagala, če bo napaden? Državni tajnik John Foster Dulles trdi, da, in to z vso svojo oboroženo silo. Tudi v ostalem so se izvršile na Formozi in v vodah okrog Formoze važne vojaške spremembe. Ameriška mornarica ima nalog, da patro-iira ob vsej kitajski obali. Ame-Mški zavezniki so bili celo obveščeni, da to dejanje ne pomeni blokade Kitajske. Ameriško vojaško poveljstvo je izvršilo novo razporeditev mornarice v kitajskih vodah in imenovalo nove poveljnike, ki ima vsak svojo določeno nalogo. Za slučaj vojne se računa s tem, da bi dal Ciang Kajšek na razpolago svojo kopno vojsko, pezo mornariških in letalskih bojev pa bi nosili Amerikanci. Moramo naglasiti, da obstoja v Washingtonu tako imenovani Narodni varnostni svet, ki se pe ča z narodno varnostjo. Ta Na rodni varnostni svet je odobril gori omenjene ukrepe, kakor jih je priporočal ameriški admiral Radford, ki je šef ameriškega zveznega glavnega štaba. Prestal operacijo . Po prestani operaciji se je vrnil domov iz Euclid-Glenville bolnišnice Joseph Hrvatin, 16901 Grovewood Ave. Lepo se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske in voščilne kartice, posebno pa pevcem zbora "Slovan" in njih pevovodji Antonu Šubelj za poslane pozdrave in krasen šopek cvetlic. Nahaja se še vedno pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na njegovem domu. Tajnik se vrnil Mr. Anton Bokal, začasni tajnik društva Mir št. 142 SNPJ, sporoča, da se je tajnik Mr. Frank Sustaršič povrriil z obiska v stari domovini. Sedaj je zopet prevzel tajništvo in članstvo se naj v društvenih zadevah odslej obrne na Mr. Suštaršiča. V nedeljo dopoldne ob 9. uri se vrši redna seja v navadnih prostorih splošno po Ameriki deževno, oblačno, na severozapadu tudi mrzlejše vreme, je ameriški jug, posebno država Texas, še vedno v hudi VTočini in vlagi. Tam doli imajo stalno 100 stopinj vročine. V aferi zdravnika Samuela Shepparda je policija odr«4lila, da bo vzela prstne odtise od vsakega, ki je bil na dan umora Marilyn Sheppard v hiši zdravnika. Zdravnik Sheppard sam svojega zagovora ni spremenil. Odklanja krivico, kakor tudi odgovore na večino vprašanj. Pojasnjena pa je bila smrt Evelyn Van Dyke, stare 44 let, 4302 Stickney Ave. Svojega moža Roberta je pozvala na večerjo. Ko je mož prišel čez 10 minut v hišo, je našel obed na mizi, povečerjal je, nato pa šel y spalnico, kamor je odšla žena. Našel jo je ležečo na postelji s prestreljenimi prsi, samokres pa je ležal ob njej. Prepeljana je bila v bolnico, kjer so ugotovili njeno smrt. Mož je policiji i>o-vedal, da je žena zadnje dni tarnala, da se ne počuti dobro. Nova vlada v Guatemaii ima nemirno življenje. Komaj se pomirijo upori v vojaških vrstah, nastopi civilno'prebivalstvo. Danes je prestolnica Guatemala doživela splošno stavko. Stavke nimajo v rokah komunisti, marveč izraziti anti-komunisti. V Pekin, lU., je prišlo v podjetju American Distilling Co. do eksplozije. Na galone ip galone viskija je uničenih. Eksplozij se še vedno ponavljajo in niso pod kontrolo. Edina bolnica v mestu, Public Hospital, je prenapolnjena. Koliko je mrtvih, ranjenili in pogrešanih, se Se ne da s točnostjo reči. Eksplozije ob poročilu še trajajo. Ameriške mornariške oblasti v Tokiju so danes objavile alarmantno vest, da ima Sovjetska zveza v Pacifiku na operiranju kakih 90 podmornic, torej četrtino vseh, kolikor naj jih ima Sovjetska zveza. Predsednik Eisenhower^je na včerajšnji konferenci tiska odločno nastopil v obrambo generala Marshalla, katerega so McCartliisti hoteli oblatiti. Eisenhower je dejal, da je osebnost Marshalla v vprašanju patriotizma in nesebičnosti izven vsakega dvoma. V staro domovino Mr. in Mrs. Math Beros, ki vodita fotografski studio na 6116 St. Clair Ave., se v soboto podata proti Ntw Yorku, kjer se bosta v sredo vkrcala na ladjo Queen Mary, s katero se popeljeta na obisk v staro dbmovino. Po dolgih letih se bosta zopet snidla z dvema bratoma, ki jih ima Mr. Beros v Zagrebu in Beogradu, ter dvemi sestrami in drugimi sorodniki, ki jih ima Mrs. Beros v Dalmaciji. Njun Slov. doma na Holmes Ave. in studio bo zaprt do koncem okto-vabi se članstvo, da se udeleži bra meseca, ko se zopet vrneta v velikem številu. domov. Srečna pot! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST U ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO ^ HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day " Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-{Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mcsta): For One Year—(Za eno leto) ________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)________________________ For Three Months—(Za tri mesece)__________________ -$10.00 - 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)................................ For Six Months—(Za šest mesecev)_____________ For Three Months—(Za tri mesece) _____________________ .$12.00 - 7.00 . 4.50 Ertcred as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NOVO STANJE V AZIJI Na razpolago so nam parlamentarni zapiski zadnjih velikih debat v britanskem parlamentu. Ko jih listamo, moramo prihajati do zaključka, da je jasen tako Churchill, kakor Eden, kakor tudi Clement Attlee. Tako vlada, kakor opozicija veste kaj hočete. Ce analiziramo prvega govornika britanske zunanje politike, ki je ali predsednik vlade, navadno pa zunanji minister, lahko ministra Edena peremo očitka, da bi ne poznal komunizma in njegovih metod. Ko je šlo za vprašanje zedinjene Koreje, je Eden priznal, da je to vprašanje sicer ostalo nerešeno, ni pa pričakovati, da bi se rešilo vsaj, tako kmalu ne. Na Koreji naj bi se izvršile skupne svobodne volitve. Nato naj bi se iz Koreje umaknile vse tuje čete, nato naj bi neko mednarodno telo nadzorovalo izvajanje mirnega državnega življenja na Koreji. Nekaj sličnega se predvideva tudi o pogodbi o Indo-kini. Tudi tam naj bi posegli vmes neki nevtralci, ki bi skupno delali s komunisti. Eden je k tej točki" pripomnil dobesedno: Skušnje so nas učile, da je kako delo med nevtralci in med komunisti kratkomalo nemogoče. Nevtralci so nevtralci, komunisti so komunisti. Tako je treba gledati stvarim v oči," Ce imajo komunisti nekaj zasedenega, brez bojev ne odstopijo. Pregnati komuniste z zasedenih položajev bi se reklo začeti z vojno. Kdo pa hoče vojno? Priznati je torej obstoječe stanje. Ali pa recimo ljudstva v Aziji res želijo komunizem? Eden gotovo pozna Azijo, zlasti pa južnovzhodno Azijo. Tam je tudi Velika Britanija, zelo zainteresirana. Saj ima svoje dominijone kot so Pakistan, Indija in Ceylon. Domini j oni pa so še vedno v politični zvezi z materjo domovino Veliko Britanijo. V južnovzhodni Aziji so države, ki šo nastale iz bivših kolonij. Je to na primer Burma ali pa Indonezija, ki je bila svoječasno nizozemska kolonija. So države, ki niso bile nikdar v kakih kolonijalnih od^o-šajih, marveč vedno svobodne. Te države so imele pred kratkim skupno konferenco v mestu Colombo na Ceylonu, kjer so se izrekle proti komunizmu in za zvezo zoper komunizem. Tam na Pacifiku so Filipini, ste Avstralija in Nov/i Zelandija. Tudi te države so proti komunizmu. Ali pa naj se sedaj ustvari nekaj nasilnim potom, ali celo pod grožnjami? Govorilo se je o vojaški organizaciji NATO, ki se, kakor ta za Evropo, naj postavi za južnovzhodno Azijo'. Za britansko zunanjo politiko je to vprašanje čisto jasno. Nekaj realnega v južnovzhodni Aziji se da ustvariti le, če vse omenjene države občutijo potrebo po taki varnosti! Siliti jih v neke zveze, do katerih same ne čutijo potrebe, politično ni realno. Odtod tudi znani Edenov predlog, da se ustvari za vso Azijo tako imenovani Locarno, to je pogodba, ki bi garantirala vsaki državi članici te zveze, da jo bo po načelu "vsi za enega in eden za vse," vsaka druga članica ščitila in ji pomagala, če bi bila napadena. Glavno pa je: Priznati obstoječe stanje kot je! V tej točki pa pridemo do osnovne in bistvene razlike zunanje politike Velike Britanije in Združenih držav,, ko je na dnevnem redu vprašanje Kitajske! Tako Eden, kakor Attlee sta si bila edina v tem, da je nerealno, ce se rece v politiki stalni NE! London je priznal Kitajsko. Clement Attlee je tistim, kateri nočejo pri-' znati obstoječega stanja na Kitajskem, republike kot je ii^ vlade kot je, očital, da uganjajo burke. Je pač težko pogajati se s stranko, katere ne poznaš, oziroma je ne pripoz-naš! Na drugi strani pa naj se tej nepripoznani državi hočejo naložiti neke naloge in to po Združenih narodih, ka-teia organizacija pa te Kitajske itak nima v svoji sredi! Položaj kot je v Aziji, pa narekuje samo eno realno politiko, da se poišče nek "modus vivendi," to je način, da ljudstva živijo skupaj kljub razlikam v političnih ideolo-gijah. L. C. UREDNIKOVA POSTA Ц Proslava 50-letnice društva Naprej CLEVELAND, Ohio—Kakor smo že poročali, bo društvo Naprej št. 5 SNPJ proslavljalo 50-letnico svojega obstoja v nedeljo, 8. avgusta na farmi SNPJ, Chardon in Heath Rd., ki je slehernemu znana. Na tej proslavi bo nastopil izvrsten govornik Michael Ku-mer iz Universal, Pa. Nadalje boste imeli tudi priliko se veselo zavrteti pod vodstvom Tomšičeve orkestre. Kuharice in toča ji pa bodo preskrbeli za vse druge ugodnosti, katere dajajo moč in veselje slehernemu, ki se jih po-služi. Imeli boste tudi priliko se seznahiti s svojimi prijatelji in znanci, ki se morda niste že dolgo videli ter se v hladni senci zabavali in krepili. Ker ne bomo imeli busa za prevažanje, ker se ne izplača, apelira odbor, da tisti, ki imate svoje avte, da uzamete s seboj svoje bližnje, ki nimajo svojih vozil, da bodo tudi oni imeli priliko se udeležiti proslave. Pripeljite tudi svoje otroke, da se bodo tudi oni veselili in zabavali na igriščih, ki jih farma poseduje. Torej na svidenje, 8. avgusta na farmi SNPJ. Odbor. Važna seja društva V boj, št. 53 S.N.PJ. CLEVELAND, Ohio — Članstvo društva V boj, št. 53 S.N.P.J. se opozarja, da se prihodnjo nedeljo vrši redna mesečna seja, ki je zelo važna. Med drugim pride na dnevni red tudi razprava o pravilih in navodilih delegatom za prihodnjo konvencijo, ki še prične 20. septembra.' Sleherni član, kateremu je mogoče, je dolžan, da se te seje udeleži in poda svoje mnenje ter priporočila v korist društva in organizacije. Seja se prične kot običajno, ob 9.30 uri dopoldne in se vrši v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Podano bo tudi poročilo o pikniku, ki se je vršil 25. julija. Pridite vsi in bodite točni! Joseph F. Durn, tajnik Zahvala Spodaj podpisana se prav prisrčno zahvaljujeva sinovom in hčeram ter številnim prijateljem, ki so naju tako presenetili ob najini 41-letnici zdravega in veselega ter srečnega zakona. Louis je doma iz zelenega Šta-jerja, Rezi pa iz lepe Gorenjske. Torej, še enkrat vsem skupaj hvala lepa za vašo udeležbo in Bog vas živi vse skupaj. Ostaneva vam udana Louis in Rose Eckart 21931 Westport Ave. Euclid 23, Ohio Za Adamičevo ustanovo EUCLID, Ohio — Za Adamičevo ustanovo za odkup njegovih Spisov so darovali: Mr. Anton J. Terbovec $5 ter Mr. in Mrs. John Zigman $5 v spomin pokojnega glavnega tajnika Slovenske dobrodelne zveze. Frank A. Sešek. Najlepša hvala! John Zigman, blagajnik. Kje je Ho Chi Minh? PARIZ, 3. avgusta—Francoska vlada je prepričana, da voditelj upornikov v Indokini Ho Chi Minh ni %eč pri življenju. Pe-'kinški radio je sicer javil, da je Minh obljubil skorajšnjo osvoboditev tudi južnega dela Vietnama, Francozi pa so kljub temu prepričani, da Minha ni več živega. Minha ni bilo zraven pri podpisu nobenega važnega dogovora na licu mesta v Indokini, se osebno ni nikjer pojavil, četudi bi moral proslavljati svojo zmago, v Vietnamu pa se ne pojavljajo več njegove slike. VOZNIKI—V ŠOLO NEW YORK, 3. avgusta — Mestna občina je sklenila, da bo o tvorila posebno šolo in to v obliki večernih tečajev za tiste voznike, ki so se pregrešili pri vožnji zoper cestno policijske predpise, bili obsojeni in prestajajo kazen. Čez dan naj delajo, kakor to predpisuje uprava kaznilnice, na noč naj gredo na tečaje, kjer se bodo naučili pravilne vožnje. ATOMSKA ZNANOST V INDIJI NEW DELHI, Indija, 3. avgusta—Indija hoče iti z razvojem časa naprej. Tudi ko gre za atomsko energijo. Predsednik vlade Nehru je ustanovil posebni oddelek, ki bo študiral atom-sok energijo in ki bo podrejen direktno njemuw. Tudi Indija ima svojega strokovnjaka na atomskem polju. Je to 45-Ietni dr. Homi Bhabha. ZA UBOGE SLEPE OTROKE FLINT, Mich., 3. avgusta — Slučaj trojčkov deklic, ki so se rodile pred osmimi meseci v družini Price in ki so postali žrtev slepote, je vzbudil sočuv-stvovanje po celi Ameriki. Dvoje deklic od trojčkov je na posebni očesni bolezni popolnoma oslepelo, tretja na enem očesu. V Coloradu so začeli z akcijo, da se zbere potrebni fond, da bo mati Mrs. Price slepe trojčke lahko odgajala in hranila. VRNITEV GRŠKIH OTROK ATENE, 3. avgusta—V Grčiji je bila v letih 1946 do 1949 državljanska vojna. Za oblast so se borili komunisti in anti-komunisti. Za časa te vojne so komunisti odpeljali v sosednje države Grčije na tisoče otrok. Nekaj teh odpeljanih otrok je šlo še dalje v Romunijo. Romunija se je sedaj javila za pripravljeno, da vrne te otroke, 1,200 po številu, nazaj. MacARTHUR POZABLJEN WASHINGTON, S. avgusta — Padlo je v oči, da general Douglas Mac Arthur pri zadnji azijski krizi ni prišel v poštev. Nihče ga ni vprašal, kaj misli glede Indo-kine, kaj misli glede zedinjene Koreje. Povdarja se namreč, da je bil general skoraj vse svoje življenje na azijskem in pacifiškem področju, da je bil vrhovni poveljnik ameriških vojnih sil na Daljnem vzhodu in baje pozna azijske razmere. INDIJA ZAHTEVA KOLONIJO GOE Za Adamičev spomenik EUCLID, Ohio—Za Adamičev spomenik, ki bo postavljen v /stari domovini, sta darovala $5 Cilka'in Anton Jankovich v spomin pokojnega Antona Tomšiča iz Oakland, Cal. Odbor se jima najlepše zahvaljuje. Mary Bozich, tajnica. are we helpless? NOT A BET WHEN WE'VE GOT OUR nRST-AID KIT! лм-У?."* COUNTER HAS OrnCIAL PISASriR FIRST-AID SUmilS Kot nekdanji "Rim Vzhoda" napolnjuje Goa, majhna portugalska kolonija na zahodni obali svobodne Indije, eno najsijaj-nejših strani v knjigi portugalske zgodovine. Dosledno in jie-upogljivo se Lizbona upira zahtevam Indije in o svoji koloniji sploh noče' razpravljati. Indija čedalje bolj izpričuje, da ne bo odnehala, dokler tudi tega cilja ne bo dosegla. Portugalska pa pravi: "Tu je Portugalska!" "Ne potrebujemo nobenega plebiscita," pravijo tudi oblasti v glavnem mestu Pandšinu, kjer vlada razen še zmeraj zelo vplivnega nadškofa portugalski generalni guverner s kakimi tridesetimi uradniki iz matične dežele še po starih zakonih iz leta 1810. Indija čedalje bolj poudarja, da v Goi ni nobene opozicije proti vladajoči portugalski gospodi, da je tam cenzura zelo stroga in da sindikatov sploh ne poznajo. Prebivalstvo Goe pa politično še ni dovolj zrelo, da bi razumelo pomen boja proti tujemu nasilju. Velik je tudi vpliv katoliške Cerkve, ki si na vse kriplje prizadeva, da bi se krepko zasidrala vsaj na meji Indije. Zanimivo je, da se Portugalci, ki so leta 1510 sledili osvajalcu Albuquerqueu, v Goi nikoli niso imeli za vladajočo raso. Za Hin-duse, s katerimi so se često pomešali, so bili osvoboditelji izpod tujega mohamedanskega gospostva. Goa je kmalu prišla pod vpliv , katoliških misijonarjev. Tam naj bi bili pokopani tudi telesni ostanki Frančiška Ksave-rija. Glavno mesto je štelo žc pred nekaj sto leti 200,000 prebivalcev. V njem je cvetela zlasti trgovina. Samostani in cerkve so kar rasli iz tal, vpliv jezuitov je bil čedalje večji; inkvizicija tudi Goi ni prizanesla. Zdaj je videti tam samo še razvaline kot klavrne ostanke teh mračnih časov. Podkralj je že leta 1753 zamenjal staro Хдоо z novo ali Pandšimom. Neposredni povod za zgraditev nove prestolice je bila strašna kuga. Goa ima mnogo naravnih bogastev. Manganovo in železno rudo pa so začeli kopati šele v novejšem času. Razen bogatih ležišč soli pridelujejo v tej deželi tudi mnogo popra in kokoso- SPOMINI NA POTOVANJE V STARO DOMOVINO PRETEKLO LETO Piše JOSEPHINE ERJAVEC. Joliet, Illinois Romanje na Šmarno goro in drugi doživljaji (Nadaljevanje) vih orehov. Riž pa morajo večidel uvažati. Riž in tekstilno blago sta v Goi znatno dražja kakor v Indiji, zato prav revni prebivalci odločno zahtevajo priključitev Goe k Indiji. Ta kolonija ima tudi nekaj industrije. Tovarniški delavci so plačani zelo slabo. Zato je razumljivo, da se tudi sami potegujejo za priključitev k Indiji. Razen tega je prispelo v Goe kakih 100,000 indijskih begun-! cev. Najbolj se upira priključitvi j nadškof kot predstavnik katoli-! ške večine. Mož se boji "komu-j nistične nevarnosti." Pri tem mu pridno pomagajo trgovci in tihotapci. Tihotapstvo namreč v tej deželi bujno razcveta. Vsako leto pretihotapijo na slikovitih džunkah ali skozi težko prehodno džunglo za več milijonov dolarjev blaga iz Arabije ali z Daljnega vzhoda. Zato je razumljivo, da se priključitvi k Indiji krčevito upirajo. V Lizboni so se začeli lani, potem ko so se izjalovila pogaja-V zadevi Goe, bati, da bi utegnile nja med Indijo in Portugalsko ZDA zgraditi v Goi vojaško oporišče. Zaman na Portugalskem poudarjajo gospodarsko nujnost zgraditve modernega letališča, ki bi skupaj z odličnim naravnim pristaniščem pripomoglo, da bi se Goa povsem osamosvojila od Bombaya. Portugalska upa, da bo obdržala poleg otoka Timor v Sundskem otočju ter afriških posestih Angole in Mozambiquea tudi Goe kot bleščeč simbol svojega starega "patronata nad Ori-entom." Indija pa spet noče mirovati in najbrž ne bo mirovala dokler ne bo zbrisana z zemljevida indijskega kontinenta barvna lisa Goa ter sosedni koloniji Daman in Diu. IŠČEJO ZAKLAD LISBON, O., 3. avgusta—Tu je razširjeno ustno sporočilo, ki je šlo od rodu do rodu, da so francoski vojaki v Ameriki in to v letih 1785-1809 zakopali v zlatih kovancih vrednost $1,000,000. Zaklad naj leži na posestvu, ki pi4pada Elsonu Robinsu. Pet meščanov se je odločilo, da bo prekopalo to posestvo. Tudi so se že zmenili, kako bodo razdelili zaklad, če ga najdejo. Ko smo nadaljevali vožnjo, so večkrat prišli v kupejo uradni-ki-p r e g 1 e d n i k i naših "Pass ports." Vsakikrat je vladal šum med potniki v sosednjih kupe-jah. Ko so prišli do nas in so videli naše pass ports, so se obnašali zelo galantno, rekoč "ah amerikano?" Serviralo se je kosilo v jedilnici. Bilo je dve ura in mi smo se vrstili, da ne bi bila kupeja prazna, jaz sem šla naprej, nato sem se vrnila ter sta šla Ronald in Jonita. Pred mano v jedilnici so sedele za mizo Indijke, oblečene v njih narodne noše. Potovale so v London, za njimi pa turški državljani. Nemo sem opazovala tisto mešanico. Večkrat sem vprašala konduktorja, če je naš vagon pravi za Rim, ker še v Ljubljani so mi naročali, da se zelo rado pripeti, da se usede oseba v napačni vagon, katerega potem v Milanu premenijo na drugi tir ali kjer koli se jim zdi potrebno. Torej smo bili v pravem vagonu. Ker se nam je zdela daljava do Rima zelo dolga in zelo vroče je bilo, sem vprašala konduktorja, kdaj bomo vendar prišli v Rim. Odgovoril je, da ob osmih zvečer, bila pa je že 10 ura, ko je vlak privozil na rimski kolodvor. Kar mislila sem si, da smo kje v Ameriki. Le tuji oblečeni uradniki in agentje raznih družb in tolmači, ki so tekali gor in dol, nam je bilo dovolj jasno povedano, da smo dospeli v Rim. Kolodvor je popolnoma moderen, streamline, kakor kateri najlepši kolodvor v Ameriki. Bila sem začudena videti tako moderno stavbo. Zelo veliko, z raznimi uradi in programi. Ko smo se končno ustavili, sem rekla mojima otrokoma "That's it, this is Rome." Hitro sem izročila mojo prtljago postrežčku, ki nam je tudi pokazal, kam se obrniti. Dobili smo dober hotel, blizu kolodvora in v sredi mesta, кјег' smo se ustavili za par dni. Moja otroka sta postala nenavadno molčeča, ker smo opazovali ves ta promet pri cesti hotela. Naš hotelir nam je dobil vozne listke za prihodnji dan, da smo si ogledali Rim, zjutraj, popoldne in zvečer. Namen naše ture zjutraj je bil ogledati si stari del Rima. Tam smo videli še razne razvaline mesta, menda še od Kristusovih časov. Najbolj je pa moja otroka zanimalo videti Koleseum, ker so vedeli, da tu so nekoč kristjane mučili in morili. Takoj me je vprašala. Jonita; "Ali je to tisti kraj, kjer se je filmala igra 'Quo Vadiš'?" Potem nas je peljal naš vodnik in smo se ustavili v katokombah. Tam so nam najprvo dali male svečke, da smo videli hoditi spodaj pod zemljo. Šli smo čimbolj globoko, vedno navzdol. Vodnik, ki je bil neki pater, nam je razlagal o svetnikih, ki so tam pokopani ali vzdi-dani. Tam so tudi velike sveče gorele, za katere so plačali odlični Rimljani. \ Začelo nas je zebsti, ker je bilo zelo vlažno. Morali smo se skupaj držati, drugače bi se izgubili kje za ovinkom. Ko smo se približevali vhodu, smo bili že veseli zopet zagledati sonce. Zunaj v bližini smo vstopili v malo prodajalnico svetih podob, rožnih vencev in svetinj. Tiste so patri tudi takoj blagoslovili. Naša turi za zjutraj je bila končana. Popoldne nas je tura vodila v novi del Rima. Tam so nas peljali v krasne cerkve, potem na vrh hriba, od koder smo videli ves Rim in okolico v vsej svoji krasoti. Videli smo kupolo basilike Sv. Petra, sveteti v zlatu, ki je jasno dokazovalo največje središče— kristjanov. Peljali smo se dalje ter si ogledali neštevilnih zgodovinskih poslopij, tudi balkon. od koder je Mussolini govoril svojemu ljudstvu, nato krasno, na novo zgrajeno kopališče, katerega je še Mussolini dal zgrB" diti, ki je popolnoma po ameriškem vzorcu. Videli smo novo poslopje, ki še ni bilo gotovo za ameriške seminerje—tu bo središče naših ameriških fantov, ki se bodo posvetili duhovske^u stanu. Ta seminerij je bil blal®" slo vi j en pred par meseci. Amerike so prišli k tej slavnos'' razni kardinali in škofje. Končno smo se ustavili pred basiliko Sv. Petra. Ko smo stopili, nam je voznik prepovedal jemati sabo naše filmske aparate, rekoč da se ne sme slikati basilika in okolica. Ker se® imela veliko torbico, sem skrila moj aparat in zaostala za drugi' mi. Hitro sem filmala cerkev vso okolico ter pospešila korake, da sem bila z drugimi v vrsti' Pri vhodu smo vsi obstali, da smo občudovali notranjščino te velike cerkve Sv. Petra, ki J® glavni stan katoličanov celega sveta. Voznik nam je pokaza grobnico papeža Pij a X, ter паШ povedal, da bo to leto posveče" v svetnika. Na njem smo videli v grobnici še vso obleko, kako'' takrat, ko je bil pokopan. Potem smo se ustavili ob-ol-tudi oltarji drugih svetnikov in čudovali krasne mrambrje na tarjih. Oltar Sv. Petra je t' nekaj krasnega v zlatu. Pod tar vodijo vstopnice v grobnic® Sv. Petra. Tam so nam dali prili' ko prižgati svečo, pod vstopnic^' nii. Vsak je izročil mali dar. Šli smo nekoliko dlje, da sif® videli Vatikan, z švicarskim' stražnikami, ki so korakali in dol. Toda nismo pa videli sV-očeta, ker je bil tiste dni na P°' čitnicah. Večerna tura nas J® peljjjla mimo razsvetljenih spomenikov, kakor spomenik kralj * Manuela, nato druge krasne stavbe, vse močno razsvetljene, da se je videlo Rim v vsej svoji mogočnosti ponoči. Ker sem imela naslov za ameriško restavracijo, smo takoj P'^' vi večer vzeli taksi in se peljal' tja. Ko smo izstopili, smo videl'' da je tisti ameriški restravr^ v bližini basilike Sv. Petra. smo se vozili s taksi, sem si pomnila, kateri busi vozijo do sem in tako smo prihodnjič, k® smo kosili—se odpeljali kar ^ busi, namesto da bi plačali ^0 dolar in 25 centov za taksi vožnjo, nas je stalo le šest lir ^ vsakega. Tako sem se bila navadila voziti se z busom P° Rimu, da sem se počutila ka'' malo domača. Saj še tu po riki se malo kdaj vozim z bi' som. Drugi dan smo šli peš, da si ogledali druge zanimivo^',', Šli smo pač "window shoppi'^^ in tudi smo se ustavili na nih ulicah, da smo si kupili nekatere spomine, za šolske ses^r^ za- Na moje hčerke Jonite, ki so se nimale za spomine iz Rima-ta način smo jim najlažje gli. Drugi dan je le prehitro nil. Večkrat smo se ustavil' kaki gostilni ali za sladoled k^ pri mizicah zunaj. Ob taki P','^ liki pridejo razni berači pro®' za kakšno liro, zopet drugi P'^ dajat nabožne knjige in sp«'^^ ne; zopet drugi, ki zbirajo za ra^ ne dobrodelne ustanove. Turis ne puste pri miru. Kadar k^ greš peš ali pa sediš, da si ^ počiješ, že je berač za tabo K kor senca, ki te hoče pripra^' ob denar. Tam je pa tudi največje rališče luksusa, kakor najvecj' beračev in siromakov. Vid® smo dame v najkrasnejših toa tih in zlatnini, tu moške, ki ® nam pričali, da zastopajo šno važno mesto. Zopet na dr gi strani pa taka revščina. smo na busih tudi mnogo hovnikov in redovnikov, ki se peljali proti cerkvi Sv. ' (Dalje pnhodnjič' ENAKOPRAVNOST STRAN S ^alca, ki je ponesla Kranjske dežele v svet Ч nega ШосегП, kakor ji pra-ali proteus, kot je nje-^^atistveno ime. Marsikdo jo ^idel, saj ne živi le v Po- ° še ni slišal za skrivnost-P^'ebivalca naših kraških ^''® 'rib ponosno ime člove- ^iĐio no je že Jami, ampak tudi v ja-stvg..,?^®"j®kega krasa. Znan-tijpij' ' o tem našem čudu Pfav^^ knjige in raz- Hgg] človeška ribica je požele "ekdanje kranjske de-tavnj^° Slas o njenih na- kaitoj in zanimivostih, Volfi^ še znani Blaga j ev mladič" ^0 ie „„v , rai , slavni Valvazor zbi-za svojo Slavo voj-digjj ''^njske, se je ustavil tu-Ц b^'^^^ihajočem vrelcu v do-ceiu ,f ® ^Gd Vrhniko in Logat-casijj •' samo ob določenih fteš y pa ne, razen če drez-ttieijjj^. pravi. V podze- PtijjQv'sedi zmaj, mu fov ^^Jejo kmetje, ker je pa ne more ven. V ka^gj.j®mi izvira studenec in ^°de že preveč, jo zmaj ^alv zemeljsko žrelo. , se samo smehlja k: 4i tie preproščini, toda neki že prisega, da je videl le^o-^^Jeve mladiče. Enega Gga zmajčka lahko on, .Poštjj,. vidi pri vrhniškem ^Hortmanu. Valvazor "'•Ha toda ta zmajčka lo pač pa mu skrivnost-" ' opiše, . do- ® skie tako natančno Valvazor: Po je bil ped dolg in ifisltf tJ podoben kuščarju. Bil '^ак^ podzemeljski čarv.. 2%a Јегђ^ ^asa istv, је bilo prvo srečanje ^'lika z vrhniškim zrna-l na i itiolk. pa je bil spet dolgo ®nguinus je Steinberk v Te-poročilu o Cerkniškem ^ da so se pojavile vodi Unca doslej ne-''olgg'^^^dne živali. Njih pedenj Ц ° Je pokrito s kožo, belo ima zelo dolg rep. П( л^1п. '< ®'iri čudnih zverinic i|na бђЈЈ^^® in ko jih vržeš iz s#ka % začno piti in cviliti." '^ibica," nekdanji Valva-^'^ajček, pol riba pol ku-'^^^^ivalka kraškega pod-PoZa^jo' nemara spet pala v ■^^°slo odrešil učeni na- Scopoli, ki je takrat So ^^^^ijani. Iz okolice Stič-kmetje prinesli žive ''Зђд ki jih je bruhnila vo-Scopoli je takoj spre-\ pred seboj nežna ђе, zanimivo živalsko Hitfo "Ч g razposlal svojim uče-in prijateljem no - ^2^ kranjsko čudo, ki ga je dr. Laurent! na Dunaju (1768) takoj razglasil znanstvenemu svetu, "zmajčka" pa krstil z latinskim imenom Proteus angui-nus—človeška ribica, močeril. Prvi, res strokovni opis človeške ribice je pa 1772 dal Scopoli in jo imenoval z nezmotljivim znanstvenim imenom, kot samostojno živalsko pleme." Pozabljena in spet odkrita S Scopolijevim opisom je bila zadeva s človeško ribico pri nas končana in pozabljena, dasi so jo med tem takorekoč znova odkrili v Črni jami pri Postojni. Pa tudi v tujini je njena slava kmalu obledela. Pa ne za dolgo. V dunajskem kabinetu prirod-nih ved je Karel Schreibers po naključju našel čudno, neznano žival—našega močerila. Raztelesil ga je in ostrmel. Dobil je stik z baronom Zoisom, prezasluže-nim možem za našo književnost in naravoslovje, ki mu je rad poslal novih močerilov. Sche-bersu je postala človeška ribica prava znanstvena strast. Z njenimi slikami je šel v London in Pariz, ki sta bila takrat žarišči naravoslovne vede. Leta 1800 je poslal risbe močerila odličnim angleškim anatomom in ti so ga povabili, naj človeško ribico opiše v spisih Kraljevske družbe znanosti. Tako je skromna prebivalka naših kraških jam dobila svćj opis v angleškem jeziku, opremljena s krasnimi bakrorezi. Schreibersov spis je zbudil veliko zanimanje po vsem znanstvenem svetu, Schreibers je moral narediti po živem močeri-lu posnetke iz voska in jih pošiljati muzejem in učenjakom po Evropi, v Indijo, Afriko, Juž-'no Ameriko. Izredno lepega močerila za vzorec voščenemu posnetku je dunajskemu učenjaku spet poslal baron Zois. Našli so ga v vrelcu Rupnici pri Stični, kije tako postal tretje, takrat znano nahajališče človeške ribice. Poslej so se kar vrstile v raznih jezikih monografije ali vsaj obširni opisi tega "čuda dežele Kranjske." Cele skladovnice knjig in študij, so do danes obravnavale človeško ribico in probleme, katere so biologi skušali rešiti z njeno pomočjo Vprašanje, ki je dolgo trlo raziskovalce, je bilo, kako človeška ribica "pride na svet." Skrivnost poroda Na tisoče človeških ribic, samcev in samic, so že gojili po akvarijih, toda nobena ni zlegla niti enega jajca ali skotila živega mladiča. Raztelesili so na stotine samic, toda niti v eni niso našli jajčec. Skrivnost poroda človeške ribice je začela učenjake razburjati. Schreiber je bil celo razpisal 20 goldinarjev nagrade, velika vsota za takrat, za prvo samico z godnimi jajčeci, toda brez uspeha. Meseca junija 1825 je pa prinesel kmet Gek z Vrha, uradniku Stratilu v Stično izredno lepega močerila. "Ujel sem to belo ribo," je povedal, "jo dal doma v steklenico in še isti dan mi je doma skotila živega mladiča. Bil je dolg pol drugi palec in čisto podoben materi. Kmalu se je izlegel še en mladič, drugo jutro pa tretji. Ženske so jih vrgle v gnoj." Večina znanstvenikov se je smejala kmetovi zgodbi, zlasti ko je 1875 postojnski jamski vodnik Prelesnik nepobitno dognal, da leže močerilova samica jajčeca. Dolenjski kmet je bil postavljen na laž, pa ne za dolgo. Učenjaka Nusbaum in Kram-merer sta ugotovila, da močeri-lovka res skoti žive mladiče in da so prav taki, kakor jih je opisal Gek z Vrha. Kaj pa sedaj? Kakšni čudna reč je to; Ali se izleže človeška ribica iz jajčec ali samica skoti žive mladiče? Uganko je rešil Kammerer. Dokazal je, da človeška ribica v hladni podzemski duplini rodi samo žive mladiče, v toplih la-boratijskih prostorih pa izleže le jajčeca. Torej v kraških jamah, kjer toplota nikoli ne preseže 15°, skoti močerilova samica le žive mladiče. Tako je bila odkrita poslednja tajna našega čudnega prebivalca, "zmajčka" kraških jam—človeške ribice. Podvodni izviri na Sušicah in krog Dolenjskih Toplic večkrat vržejo na dan človeško ribico. Tudi v Brdavsovem vodnjaku v Vavti vasi, ki črpa vodo iz podzemskega potoka Globočca, potegne včasih črpalka tega svojevrstnega prebivalca podzemlja, seveda ga pa črpalka že pokvari. (Dolenjski List) Kako človek umira Kako človek umira in kako dolgo je umiranje? Sploh lahko rečemo, da je človek umrl, ali je bolje dejati, da so prenehale delovati posamezne fiziološke funkcije človeškega organizma? Po ugotovitvah zdravnikov najprej odpovedo možgani s svojim živčnim sistemom. Nato ponehuje srce, in šele potem za; čne človek gubiti vid. Toda sluš ni organi lahko sprejemajo zvo ke še celo uro po "smrti" najvaž- nejših organov: možgan, srca in oči. To je že prava smrt človeške osebnosti kot zavestnega bitja. Toda popolna fizična smrt še ni nastopila. Nekateri organi še vedno delujejo. Tako jetra živijo še dva dni, lasje in nohti rastejo mrliču celih sedem dni po "smrti" možgan. Zato ni čudno, da se delovanje srca z injekcijami lahko nadaljuje še po smrti možgan in oči, kar seveda ne pomeni, da je človek še živ. Zato tudi lahko oči mrliča uspešno presadijo na bolnika, ki je izgubil vid, sicer je pa zdrav. "Mrtve oči" je le treba pravočasno presaditi. Za možgani, srcem, očmi in sluhom začno človeku najprej umirati mišice. Ker je kri nehala krožiti, so ostale brez hrane in toplote, pa se ohladijo in otrpnejo. Po mnenju zdravnikov umira človek postopoma do popolnega prenehanja vseh življenjskih funkcij: možgani umirajo 10 minut, srce 20, oči 30 minut, sluh eno uro, rhišice rok in nog štiri ure, mišice notranjih organov 10 ur, žile 18 ur, jetra dva dni, kosti tri dni, koža pet dni, lasje in nohti sedem dni. (Dolenjsici List) Oglašajte y Enakopravnosti SHOWBOATER! John Tyers, handsome young Metropolitan Opera baritone and a recent guest soloist at the Cleveland Pops concerts, returns to Ohio next week to sing the Gaylord Ravenal role in Musicar-nival's production of "Showboat." The Jerome Kern-Oscar Ham-merstein classic, which follows the current "Finian's Rainbow," will continue for two weeks from August 3rd through the 15th. Iz zgodovine Novega mesta v Vrhovčevi "Zgodovini Novega mesta" iz leta 1891 beremo med drugim, da je imelo mesto krvavo sodstvo (krvavo sodišče 3 pravico usmrčevanja zločincev) vse do prihoda Francozov. Medtem ko je ljubljanski magistrat (vsaj v Valvasorejevem času) sam smel izrekati smrtne obsodbe, pa je moral novomeški prositi, da so mu poslali v mesto cesarskega sodnika, ki je sodišču predsedoval in vodil obravnavo. Iz Vrhovčeve Zgodovine Novega mesta objavljamo odstavek, ki bo gotovo zanimal naše bralce: V vicedomskem arhivu v Ljubljani se nahaja račun o stroških, ki jih je imelo Novo mesto z nekim zločincem Jurmanorrt, ki ga je moralo zapreti zaradi velikih hudodelstev in ga postaviti pred sodišče. To se je zgodilo leta 1737. Jurman je bil obtožen zaradi svetokrunstva, lažnih tatvin in ropa. Za take zločine je zakon predvideval smrtno kazen, izreči pa jo je moral cesarski sodnik iz Ljubljane, s katerim je prišel tudi njegov pisar, kmalu za njima pa tudi rabelj. Za pot iz Ljubljane je zaslužil sodnik 35 goldinarjev in 13 krajcarjev, njegov pisar pa polovico tega—17 gld. 56 kr. Jetnika so imeli zaprtega od 18. septembra do 23. oktobra; občino je stal 6 krajcarjev na dan. Vsak drugi dan so mu dali vrhutega še po eno sve- čo. Kupili so mu tudi škaf za 3 krajcarje in 3 otepe slame po 1 kr. Rabelj je pfišel že teden dni pred žalostnim opravkom v Novo mesto. Ker se stvari, ki jih je sam uporabljal, ni dotaknil noben človek več, je mesto nalašč zanj kupilo žlico, nož, vilice, sklede, namizni prt, blazine, odejo itd. Krmili so mu tudi konja. Za grmado, na kateri je sežgal Jurmana, so kupili mestni očetje 9 voz drv in 10 otepov slame. Posebej plačani so bili tudi mestni stražniki, ki so stražili zločinca noč in dan, mu nosili jedi, žagali in klali drva za grmado, prinesli otepe slame itd. 24. oktobra so Jurmana sežgali. Ta dan je zaslužil rabelj 5 gld. 30 kr. Za pritrjanje vrvi je dobil še posebej 1 gld. 20 kr., da je odsekal zločincu glavo en goldinar, da mu je odrezal lase p^ 20 krajcarjev. Za grmado, ki jo je pripravil, je dobil 1 goldinar in 30 krajcarjev; da je potegnil truplo z vrvmi na grmado, spet 1 goldinar in da je vrgel še glavo na grmado, spet goldinar. Da je truplo sežgal, je dobil nadaljnji OPORE (TRUSSES) Moiki in ženske, ki mora]o nositi bodo dobro postreženi pri nas, kjei imamo moikega in žensko, da ume> rita opore. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 goldinar. Ta dan je dobil tudi dva bokala vina, njegov hlapec pa 1 goldinar darila. Ko je grmada zgorela, je moral zbrati pepel v škaf in ga raztrositi po Krki; zato je zaslužil 2 goldinarja. 11 dni, ko se je rabelj mudil v Novem mestu, je dobival za hrano po 1 goldinar na dan. Ni se treba čuditi, da mestni očetje zaradi visokih izdatkov zares niso radi gledali zločincev v mestni kehi, posebno ne težkih ptičkov. Zgodilo pa se je tudi, da jetnik, ki se mu je ponudila prilika za beg, ni hotel zbežati.— Krvavo sodstvo so Novemu mestu vzeli Francozi; ko se je avstrijska vlada vrnila v ilirske dežele, je prešlo sodstvo v roke poklicnih juristov. Mestni zbor je sodske pravice takrat izgubil za vselej. —NEW ERA, glasilo ABZ JOHN YAGER IV 1-5702 gradbeni KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo. V NAJEM FINO KUHINJSKO PEČ Maytag izdelka, na plin, kot nova, se proda radi selitve v kraj, kjer ni plina. Za podrobnosti pokličite WI 3-1959 LASTNIK PRODAJA I-DRUŽINSKO, 7-SOBNO HIŠO, S POHIŠTVOM ALI BREZ na 18305 NEFF RD, Pridite pogledat po 6. uri zvečer. ENO OPREMLJENO SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU. — Vpraša se na — 1110 East 72mlSl. EN 1-8254 V- NAJEM SE odda stanovanje s 4 sobami,* za odrasle ljudi. Brez otrok ali živalmi. Spodaj. Vpraša se na 688 East 160th Street ZAVAROVALNINA na ШбО BIZNES - AVTO - ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1334 STANOVANJE s 3 sobami, vse nanovo dekorirano, se odda v najem odrasli družini brez otrok. Vpraša se na 1016 East 76th Street, UT 1-6888 HIŠE NAPRODAJ GOSTILNA s pivom in vino se proda. Nahaja se na glavni cesti. Ima C 2 in D 2 licenci. Cena z vso opremo $2,500 Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY D60 East 185th St.—KE 1-5030 EUCLID POULTRY 549 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jeiry FetkoTŠek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naroČila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. SEDAJ JE ČAS Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost. Lahko pišete na ta naslov: FRANK KURE R.F,D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 1-283 V vsaki slovenski družini, ki se danima za napredek in razvoj Slo-Vencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY GO'S Cool BASEMENT še ena prilika za prihranek! Narodno znani COIL "SYL-FIRM" INNERSPRING MODROC ali Matching Box Spring • Perm-A-Lator opora za podlogo—se ne čuti vzmeti • Obilni robovi, ki se ne zvijejo, trdno vdelani • Na stotine vzmeti • Dodatni ventilatorji—notranjost ostane čista in zračna • Se popolnoma obrne—ima plastične za lahko obračanje • Enostaven kroj—s trpežnim blagom • Veliko všivov • Popolno jamstvo VEČ POČITKA ZA VAS VSAKO URO! Zjutraj vsta-ncte sveži kot-cvetlica! V korist vašemu zdravju in za trajno trpežnost, investirajte v ta modroc fine kakovosti in veselite se največje udobnosti tekom spanja. 69.50 SY LCON "LIFE I ONE 1IRMRITE" MODROC ALI MATCHING BOX SPRINGS Jamčeno po Good Housekeeping. Deset-letno pisano jamstvo. No čutite Vzmeti, zgradba trpežna, da se ob straneh ne vdira. Dodatni ventilatorji ga držijo čistega in prezračenega. Za polno ali posamezno posteljo. Kot oglašano na televiziji. 39 50 vsak KUPITE NA LAHKA ODPLAČILA The May Co.'s Basement oddelek s posteljnino STRAN ? EInAKOPRAVNOST t .i. Y t i I y y ? Y y i */ f ZAPRTA VRATA SPISALA JULIJA BRACIC 'f I I y % 4* I V (Nadaljevanje) Grabnikova Lenčka je bivala v pokvečeni koči v grabi pod hribom. Zapuščeno je visela koliba na zaplati sončne poseke med dvema bregovoma in bilo je videti, da jo je Dolgi vrh stresel iz svojih nedrij in jo nalašč pustil v tej pušči. Od blatnega kolovoza je držala do te podrtije tako ozka potka, kakršno bi lahko izhodili le zajci in perjad. Le na vsake kvatre je zašel sem kak izgubljen človek, a še ta se je zgrešil, zakaj sem prav zares ni nameraval priti. Ta koča res ni bila, da bi mogel v njej prebivati pošten kristjan. Streha je vi- CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 DOMESTIC HELP Nice Home for Elder fy People needs COMPETENT WOMAN for HOUSEKEEPER - COOK. Room, board, salary. DAvis 8-4451 REAL ESTATE LASTNIK gradbenik prodaja 4Vž sobno, zidano hišo, ki se da povečali, polna klet, fornez za prisilni zrak, kopalnica obita s ploščicami, zelo snažno in lepo vsepovsod, in se lahko takoj vselite. 6436 S. Kedvale I LUdlow 5-0798 LASTNIK PRODAJA 1 V^-nadstrop-ni, 6 sobni, angleškega tipa, zidan bungalow; 2 spalnici zgoraj, 1 spodaj, gorkota na plin, polna klet, kopalnica obita s ploščicami, ognjišče, garaža za 2 avta, mnogo dodatkov, blizu šole, transpor^acije, W-trgovin. Se mora prodati. Cena zmerna $18,500. 6435 S. Kedvale _PO^fl^mouth 7-8887 4825 W. 65 STi'^ui. 2ldruginska zida-na hiša, 6 in 5 sob, s 2 spalnicami, klet pod vso hišo, gorkota na vročo vodo in tudi 4 sobna lesena; velik jard. Je prazno. Garaža za dva avta. Blizu transportacije, trgovin in šole. $31,500. Takoj $15,000, ostalo vzame lastnik na vknjižbo. tel. SUMMIT 3239, med 5. in 6. uro zvečer VDOVA sama prodaja dvo-nad-stropjno zidano hišo (stanovanja imajo 3, 4 in 6 sob); gorkota s stokerjem, garaža za 2 avta. V bližini 3 glavnih cest—79th in Emerald Ave., blizu cerkve, šole in trgovin. Pridite in si oglejte, da boste sami lahko cenili ta dober nakup, in se pogovorimo. Cena $15,000 ali najboljša ponudba. Nahaja se v Cicero. TOwnhall 3-3586 FEMALE HELP WANTED YOUNG LADIES, become a Registered NURSE Accredited school of nursing. Must be between the ages of 17 and 30 years and have completed 4 years of high school. A scholarship, which consists of books, tuition, uniforms and maintenance, is provided for each student nurse accepted into the September class. Modern classrooms, dietary and chemistry laboratories, and up-to-date library in the new nurses' home are available for the use of all students. Write or telephone; MADELINE COLEMAN, R. N.. Director of Nurses, South Chicago Community Hospital, 2320 East 93rd Street, Chicago 17, Illinois, ESsex 5-4400 Next class begins September 13, 1954 sela na kup in je bila svoj čas slamnata, zdaj jo je prekrival zeleni mah in deževne gobe so rasle po njej, kolikor ni bila pisano prekrita: tu kos pločevine, tam šop slame, na sredini pri dimniku so se šopirile celo tri rdeče opeke. Bog ve, katera usmiljena roka jih je položila tja gor. Strop v izbi je bil že plesniv od premakanja; Lenčka je morala prestaviti posteljo iz kota na sredo izbe, ker je bila streha na sredini še najbolj trdna. —: Oken leto in dan ni odpirala. Kaj boš, ko je tako in tako že skoraj sama lepenka in še ta preperela. Kolikor potrebuje Lenčka zraka za svoje stare kosti, se ji ga že sproti nabere skozi neštete špranje in špranjice, vnanji ljudje pa ne zahajajo sem. Lenčka je živela v tej koči že prenekoliko let. Bila je še trdna in čvrsta, ko se je preselila sem dol od Lipnikovih tam na vrhu. Doma ni hotela več ostati, ko je bila večno v prepiru z mlado in z otroki. No, dokler je bila zdrava, ji ni bilo sile. Vse gobe po dolgovrških goščah so jo poznale, vučec in kostanj ni imel zlepa zvestejšega prijatelja od Len-čke. Ob lepih in grdih, zlasti ob vetrovnih jesenskih dneh je tvegala spanec do zgodnjih jutrnjih ur in ustajala s petelini. Na dnino je hodila le, kadar ni bilo kakega priložnostnega zaslužka ali če ji soseda, ki ji je vsako jutro nalila lonček mleka, ni dala miru. Pozimi, ko ni mogla nikamor v goščo, je šivala copate iz koruznega ličkahja ih po kolinah je hodila po vsem Dolgem vrhu in še dalje. Ob takih dneh prideš prav za pomivanje črepinj ali lupljenje krompirja in gospodinji se tudi nič ne pozna, če ti odcmegne kak košček mesa ali zabele za božji Ion. A zdaj je Lenčko potipala bolezen in starost; obema vkup pač ne moreš biti kos in talco je zdaj le še čakala, kdaj bo skoz prerebrano streho prilezla starka smrt in s koščenim prijemom zdrobila to bore malo kosti. Lucija se je stežka pritipala s kurje stezice do kljuke na bajti; ko je pritisnila nanjo, je stala že sredi hiše. Chicago, m. WANTED TO BENT IMPERATIVE! — Wanted immediately: 2 bedroom, 5 room unfurnished apartment for substantial couple, boy 9, girl 14, any good section, northwest preferably. Belmont-Central area. Willing to help around building. Pay to $75. Call Malilke. spring 7-6610 BUSINESS OPPORTUNITY FROZEN CUSTARD SHOP — Established business on busy street; reasonable rental; reasonable terftis. Midway 3-2776 until 10 a.m. DRexeT 3-9708 after 10 DELIKATESNA trgovina s popolno opremo; dober promet. Se mora prodati še ta teden radi bolezni. Veliko stanovanje zadaj. Nobeno resno ponudbo se ne odkloni. Pokličite v soboto ali nedeljo pred 5. uro popoldne. LAkeview 5-9480 Prodaja lastnik sam POZOR! MOTEL—KUPCI!—To je skozi celo leto dobiCkanosni MOTEL—Ima 8 enot v dveh nadstropjih. Eno-stanovanjsko poslopje. (AAA stanje). Idealna okolica, 50 milj severno od Chi-cage, na Highway 42 (Sheridan Rd.). Povprečni mesečni dohodek $800. Vabljeni ste, da si pridete ogledati. Pišite ali se zglasite osebno pri. CLAUSEN'S COURT lOth in Sheridan Rd. Wiiithrop Harbor, 111. tel. TRinity 2-2825 j "Govore, da* si slaba,'Lenčka, in sem te prišla pogledat," se je nerodno opravičila. Lenčka pa pokonci. "Kdo pravi, da sem slaba, kdo?! O, nobeden drug kakor oni, Lipnikovi smrduhi, Bog jih ne kaznuj!" Če je Lucija ob pogledu na golo okostje, ki je na njem viselo nekaj cunj, sprva zares mislila, da tišči ubogo ženico že smrt za goltanec, je zdaj spoznala, da se je zmotila. Kajti ta okostnjak je kričal kakor jesihar in Lucija se je pri priči zadensko umaknila, v strahu, da bi ženšče utegnilo zaprašiti vanjo, kar koli bi dosegli stisnjeni, oglodani prsti. "Viš, taki so, ne moreš si misliti! Nihče ne ve, kdor jih ne pozna, te pogoltneže. Preže na mojo smrt kot pes na kost. Da bi še to pobrali, kar jim še nisem zmašila v nikdar polne malhe. A ne boste kaše pihali, ljubi moji Lipnikarji, s smrtjo zavržene, ušive Lenčke ne boste kovali dobičkov!" Starka je okrenila glavo proti oknu, ki je gledalo proti vrhu, oči pa so ji privoščijivo zažarele. "Sam Bog te je prinesel, Lucija. Hotela sem že poslati pote, a misliš, da jo imam živo dušo, ki bi jb lahko. Dokler so oni gori slutili pri meni polne mošnje, so mi otroci venomer opletali okrog bajte in lizali moje stopinje, zdaj, ko bi potrebovala, da bi mi kateri kam skočil -po sol ali vžigalice, nobeden ne utegne." "Nekaj jajc sem vam prinesla in malo mleka," je izlagala Lucija iz cekarja na klop ob peči. "Tudi ščepec masti imam; če hočete, vam zakurim peč in vam kaj ocvrem." Lenčki so se na mah razlezla usta v tako sladke gube, kakor bi angelci ubirali strune na njih. "Da si se res spomnila. Ti moj ljubi Bog, kdaj že nisem videla jajčka v koči. Odkar mi je šla moja čopka po zlu. Dobra jajča-rica je bila in so mi je bili oni gori nevoščljivi. Eden otročajev jo je s kamnom ali krepelcem, kaj vem, ampak po njej je bilo. Za samo škodo so mi ti ljudje, ti rečem, in za nobeno dobro." In spet je imela starka solze v globoko udrtih očeh. Lucija jo je stežka pripravila do tega, da ji je povedala, kje ima trske in vžigalice in drva, in dobro dolgo je minilo, preden se je mogla znajti v vsej tej ropotiji. Nazadnje je le prinesla bolni-! ci na posteljo krepko malico: | ocvrta jajca, kos kruha in lonček vročega mleka. Lenčka se je spet skoraj stopila v solzah. "Še so dobri ljudje na svetu, Bog ve, da so." Lucija je za silo pospravila po koči, pomila tla in prestlala bolnici ležišče., Odprla je okna in vrata in spustila v izbo sonce, ki je kar planilo med pajčevino ob policah in okenskih drogih. Lenčka je zadihala iz polnih pljuč. "Lucija, ti si v letih, ko si še lahko pomagaš; nikar ne vozi samotež na oni svet! Žalostna je taka vožnja, veš." Lucija ni mogla verjeti svojim ušesom. "Ti mi kaj takega svetuješ, Lenčka?" "Jaz, jaz. Včasih sem resda učila drugače. Moj Bog, kaj veš takrat, ko si mlad in zdrav, kako je ležati noč in dan v takile kolibi in si za zajtrk sam, za južino še bolj sam in za večerjo še najboj sam ... Kaj sem mogla vedeti, mlada in zdrava ko srna, kako je takole na večer, ko te ne neso več noge, ko se povezne noč nad bajto in še mačka ne zdrži pod kolpjo. Tedaj se ti obesi najprej na dimnik, potlej prileze skozi vrata, sede za peč in obsedi tam in te preba-da z votlimi očmi.--" Luciji je lezel srh po životu. Nehote se je umaknila s klopi. "Kdo?" "Hihihi! Ne bodi no! Nič ni v bajti; dobro se poznava, jaz njo in ona-mene, dolgo vrsto let sva živeli skupaj. Od zunaj pride to, kaj vem od kod in kako je temu ime, strah ali samota ali smrt. Pride pač, posedi nekaj časa in, ko se naveliča, gre." "Ali--pride--ti sto --vsako noč?" "Vska noč in še podnevi včasih. A se bo že naveličalo in prenehalo. Saj ne more opraviti nič z menoj, zakaj če je le predolgo tu, nažgem luč in ob svetlobi izgine. Vidiš, tu na polici imam zmeraj pripravljeno petrolejko. In če še to ne pomaga, imam božji les od lanske cvetne nedelje in sto zlodejev ne pride Lenčki do živega," "Kako da ne greš rajši gor k Lipnikarjevim ? Nemara bi le bilo bolje, vsaj strah bi te ne bilo." "Bog ne prizadeni! Kako bi pa delali z menoj, slabše ko s psom. Ne, kar tu na svojem starem mestu jo bom počakala, kadar bo prišla, stara žena s koso ..." Lucija ni vedela, kako je prišla iz grape. Vogal predpasnika si je dela pred oči in vso pot je tekla, tako jo je bila groza. Šele ko je zdaleč zagledala domači prag, je zasopla obstala. Tako neizrečeno dobro ji je delo, ko jo je zajelo živo življenje. Otroci so se s krikom in vikom podili krog hiše, v hlevu so mukale krave, prašički v svinjaku cvilili, ure kokodajsele in petelin je mo-žatil med njimi. Na pragu je stala Ana, držeč v naročju najmlajšega Jožeka, ki je grabil z obema ročicama po njenih laseh, visečih izpod rute, in se na vsa usta smejal: "Tatatata--" "Jaz pa imam delo in otroke; Bog bodi zahval jen za oboje!" je veselo odrešujoče prešinilo Lucijo in zdelo se ji je, da je stopila spet na trdna tla. že dolgo ni storila tega: nasmehnila se je Ani in mlademu Zorman-čku. Jožek je zabrcal z nožicami, se vzpel k njej in zažlobudral; "Teta, teta, teta!" Ko so se klopotci zagnali v svoj najvišji vrh in so se po bregeh že oglasili prvi vriski tr-gačev, se je pri Zormanovih ustavil pismonoša. "Dragi domači! Ko bi vedel, kateri dan boste trgali, bi kar ušel iz šole in prišel v Kamenik. Težko bom zdržal tu, ko boste vsi drugi tam gori v vinogradu. Jesti imam dovolj, le spim bolj malo. Ob zgodnjih jutrih vzbujen čakam, kdaj me bo teta stresla za rame: 'Vstani, Simon, greva po kostanj!' Pošljite mi grozdja, mora biti natrgano prav na Kameniku, tam nekje v bližini mojega klo-potca. In ne pozabite sneti klo-potec, ko boste obrali, da se ne bodo ljudje smejali, če bi tolkel v praznem vinogradu. Lepo ga spravite, da mu ne boste polomili vetrnic in da se ne bodo kij-ci pokvarili! Zdaj Vas pozdravljam od prvega do zadnjega Vaš Simon." Zormanova je bridko zajokala v predpasnik, oče je pogrknil, ni rekel nobene, obrnil se je in odšel v hlev, Lucija pa je vzela cekar in zbežala v gozd po kostanj. Tam bo najlaže v miru razmislila o svojem ubogem fantu. Veter se je zaganjal v vrhove MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI BAILEY'S 4 TRGOVINE Avgustna razprodaja TWEED ZIPPER.LINED SUKENJ z Ttrppfl podlogo^ ki sp vlaga z zipperjom Siva ali rjava harva . . . Mero 10 do TU Nekaj novega v suknjah z podlogo z zipperjem ... vse-volnene "salt-and-pepper" tweed suknje s čepico iz enakega blaga. Imajo široke ovratnike, rokave, ki se lahko predrugači, 5 gumbov, in dodatno podlogo iz magičnega Milium za udobnost in toploto brez dodatne teže! To je le eden izmed obširne zbirke vzorcev vse-volnenih sukenj z zip-podlogo, od 29.95 do 69.95. 3 luhki napini za nakiip suknje: 1—10% predvplačila shrani vašo izbere na Will-Call 2—Kupite suknjo sedaj in plačajte zanjo v novembru 3—Vplačajte 10% in ostalo v 6 mesečnih obrokih SHRANIMO DOKLER NE ŽELITE VZETI DOMOV BAILEY^S tretje nadstropje in v vsffh podružnicah in razmetaval po tleh kostanjeve ježice; Lucija ni niti utegnila sproti luščiti iz njih debele čr-norjave plodove. S kakšnim veseljem se je včasih Simon trgal zanje! Ko je bil kostanj toliko dozorel, da so se veje, obložene z rjavožoltimi ježicami, režeče zasmejale v soncu, je zlezel Simon na drevo in ga potresel. To je ropotalo med vejami in po deblu! Lucija se ne sme zmisliti. Prelepo je bilo. In potem sta pobirala, najprej pod enim drevesom, potem pod drugim in nato sta se vračala domov s polnimi cajnami. In potem je bilo vso jesen in še čez zimo zmeraj na pretek kostanja. Vsak dan je stal poln lonec kuhanega na kome-nu, natlačil si si z njim žepe in predpasnik in jo mahnil po opravkih. Kadar so utegnili, so imeli kaj boljšega na svetu! Zormanovi otroci so šli po sv. Miklavžu le še nekaj kratov spat in je že pricingljal božič. In božič je prinesel Simona. Simon, Simon! Vsi Zormanovi so pritisnili v izbo, mlajši so zlezli na klop, da bi si ga od zgoraj dol bolje ogledali. Fant še ni utegnil prav odložiti zavoje, ko je že pritekel v kuhinjo: "Teta Lucija, dober dan!" In kar obe roki ji je molil v pozdrav. "Ti naš ljubi fantiček!" se je smehljala Lucija in si brisala mokre roke v predpasnik. "Ali si se kaj pretegnil in se spremenil ali se pogospodil?" "Preglejte in pretipajte me, če sem še pravi," se je smejal Simon. Potem je bil vsak ljubi dan praznik v hiši. Vse preko novega leta, do zadnjega dneva počitnic, ko se je Lucija spet umaknila v najskritejši kot kuhinje, da bi ne bila priča fantovega 'slovesa. Neprijetno jo je obšlo, da bo odslej dolga, dolga leta tako, malone vse življenje: Simon bo skoraj zmeraj ali na po- ti ali v mestu čakal počitnic, pa bo doma prešteval v stra ure do odhoda. In takole voril culico in knjige, dokler ^ ne bodo lepega dne zapelje kočijo velikega, s svetlo no obitega kovčega, kakršne? je imel Latnikov gospod, Bog^ daj nebesa. In tedaj bo tudi Simon, Zormanov Si*oB Dolgega vrha, če Bog da. A takrat najbrž ne bo vež ^ ko Zormanov in moj, se je bo ^ domislila Li|cija. Gosposki in tuj, in še lončka mleka naj ne bo hotel več iz mojih razp" nih rok ... Toda dotlej nekaj božičev, se je nazadnje F tolaženo nasmehnila, kaj bi vek računal na take dalje-(Dalje prihodnjič) ELLIS ISLAND Preko priseljeniške P® Ellis Island v newyorškein stanišču je prispelo v to a . milijone prisiljencev, med S# tudi velika večina seda] bivajočih Slovencev. Te dni brali, da zvezna vlada opustiti priseljeniško , м, Ellis Islandu, ker je ^ Nekoč je preko iste deželo nad milijon prišel letno, zdaj pa jih peščica, in še tisti so veci procesirani že na ladjah. ^ Otok, imenovan Ellie meri nekaj nad 27 akrov P® ne. Večina te površine je bi vzeta morju z zasipanjei^-^^^ votno je otok meril le tri in so zgodnji holandski pris® ći v sedanjem New Yorku ^ njem prirejali piknike. Oto najprej lastovali razni pr' ki, potem pa država New ki ga je končno prodala . vladi za $10,000. Člankar v , York Timesu napol resno ^ šaljivo priporoča, da se ne bo Ellis Island vec za procesiranje priseljencev.^^^, bi se vrnil prvotnemu prirejanju piknikov, • —NEW ERA, " Naznanilo in zahvala t Globoko potrt iia»naiijain, <1a je umrla po gi in mučni bolezni moja ljubljena soproga MARY IVANCIC rojena LIJSDIĆ Zatisnila je svoje mile oči