^oŽttalna placgm» v gotoviM«
St.
34.
Ljubljana, 6ne 27. seatsinbra 1023.
Leta 1.
jfi&HtfBafiS
Ljudski tednik
Neodvisno grlosllo slovensScegoi Ijndstvai.

Izhaja vsak četrtek.
Cena za Jugoslavijo: 20 Din asa celo lete». Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar.
Uredništvo In npreavnlštvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, rrrrr
Enostaven politični položaj.
Politična situacija v državni skupščini kaže sedaj samo dve fronti:	Na eni strani radikali, na drugi
vsi ostali pod merodajnim vodstvom demokratske stranke. Jasno je, da se gre za odločilen boj za prvenstvo v državi. Ta boj se bije od nekdaj med radikalno in demokratsko stranko. Vse ostalo so priveski ene ali druge prvoborske stranke. Političen položaj je tedaj postal po dolgem kolebanju izredno enostaven. Tukaj P a š i č , tam D a v i d o v i č. Pri tej igri je dvojno mogoče:	šahmat
ene ali druge prvoborske stranke ali pa •— pat.
Igra Pašič-Davidovič je pa nekoliko komplikovana v toliko, da eden in drugi tabor kaže razpoke. V impozantnem večinskem klubu g. P a -š i č a so opažati nekateri nezadovoljni elementi, kateri silijo za vsako ceno na površje v vodstvu večinskih in vladnih poslov. Ta pojav je nevaren in vsebuje za vodstvo večine posebno kočljive naloge. Naraven proces je, ki se pojavlja neizogibno prej ali slej pri vsaki vladajo--či stranki, da silijo novi elementi na odločilna vladna mesta. G. P a š i č , kot star politični profesijpnist in mojster, bo. brez dvoma iskal pota, da zadovolji na vsak način sedanje nezadovoljneže. Od tega zavisi cela naša notranje-politična situacija.
Na drugi strani opozicija pod Vodstvom g. D a v i d o v i č a. V na-sprotstvu proti vladi so vsi edini. Ali pa tudi v ciljih? Zdi se nam, da je v tej točki slabost opozicije. Pozitivni cilji demokratske stranke na eni strani, Jugoslovanskega kluba in Spahovih mohamedancev na drugi strani gredo brez dvoma daleč narazen. Niti stremljenja SLS in Spa-novcev se ne more smatrati kot eno-
to. To je le taktična skupnost, ne pa strategična. Končni cilji strogih mohamedancev in izrazitih predstavnikov političnega katolicizma gredo vendar narazen, naj jili tudi veže trenotna taktična skupnost.
Združena opozicija kaže toraj to sliko: Vsi so, vsaj trenotno, za strmoglavljenje samoradikalne vlade g. P a š i č a. V pozitivnih smotrih tega boja gredo pa narazen. Slabost združene opozicije je njena nesložnost v pozitivnih zadačah njenega boja. Iz te dejanske nesložnosti sledi neizogibno neka medsebojna neodkritost trenotnih zaveznikov. Moč opozicije pa leži v naravni borbenosti strank, katere so bile dalje časa izključene od vlade.
Nasprotno leži slabost vladajoče stranke v pretenzijah posameznih njenih gruč in gručic, ki nočejo samo gledati in glasovati, temveč hočejo tudi neposredno sodelovati. To je poglavitna slabost vsake vladne stranke, ki se nahaja dalje časa na krmilu. Ote-toi que je m’3/ mette! Pojdi proč, da se jaz sem vsedem! To geslo zašumi prej ali siej v ušesih vsakega političnega voditelja. Ni dvoma, da je g. Pašič že opetovano slišal to parolo in da se je vselej znal izmotati iz zmedenih položajev. Če se mu to posreči tudi sedaj, bo pokazala najbližja prihodnjost. Vsekako je zgodovinska osebnost tega izrednega moža močna številka v vladnem taboru. V tem oziru manjka v taboru opozicije pravega protivesja, akoravno je med njenimi voditelji nekaj izredno sposobnih mož. Toda manjka jim avtoritete, katero si je znal pridobiti gosp. Pašič v svoji stranki in v srbskem narodu, pa tudi preko ožjih narodnih granic.
G. Korošec je pa degradiral svojo stranko po velikanski zmagi v —reven in onemogel privesek.
Razvoj radikalno - demokratske borbe je vsekako zelo zanimiv in utegne prinesti marsikaj še bolj zanimivega.
Boj za premoč.
V	Belgradu se vrši med političnimi strankami hud boj za to, kdo bo splaval v bodočnosti na površje. V sedanjem trenutku je položaj vlade najbolj neugoden, ker stojimo pred rešitvijo reškega vprašanja, ki se ni razvijalo tako, da bi ojačilo položaj vlade.
To je spoznala demokratska stranka, ki hoče povodom debate o reškem vprašanju v narodni skupščini zadati vladi močen udarec. V ta namen so se demokrati kljub notranjepolitičnim nasprotstvom, ki jih ločijo od ostalih strank, približali Jugoslovanskemu klubu in muslimanom, da bi se poslužili njihove pomoči v boju proti radikalni vladi.
V	tem trenutku ne gre v narodni skupščini za kaka državnopravna gesla, ne gre za centralizem ali avtonomijo, temveč edino za to, da se vrže radikalna vlada. To skušajo sedaj demokrati in seveda tudi Koroščev klub ter muslimani, dasi se nihče ne vpraša, kaj se naj zgodi potem.
Vzemimo, da bi opozicija v resnici vrgla vlado. Potem nastane sa-moobsebi vprašanje, ali more ta opozicija sestaviti tudi novo vlado. Radi popolnoma nasprotujočih si političnih programov posameznih opo-zicijonalnih strank, je to malo verjetno. Centralistični demokrati in avtonomistični Jugoslovanski klub ter muslimani morejo pač trenutno skupno nastopati kot opozicija, ne morejo pa sesti skupaj v vlado, ker j
bi radi najmanjšega nesoglasja prišlo do krize in razkola.
Ako se radikalci in demokrati, ki oboji stoje na stališču vidovdanske ustave, ne morejo sporazumeti in se gledajo sedaj že nad pol leta kakor pes in mačka, je še manj mogoča vladna koalicija med demokrati, dr. Korošcem in muslimani. Morebitna homogena demokratska vlada pa bi bila radi premalega števila demokratskih poslancev istotako nemogoča, ker bi se demokrati ne mogli vzdržati v parlamentu. Padec sedanje vlade bi samo povečal zmešnjavo, ker bi za radikalci nihče ne hotel prevzeti vladne posle. Edini izhod bi bile torej nove volitve.
Tu pa nastane vprašanje, kdo bi vodil nove volitve. Najbolj verjetno bi bilo, da bi dobili v ta namen mandat kot najmočnejša stranka radikalci. Ali pa bi se poverila ta naloga tudi koalicijski vladi, ki bi jo morebiti sestavljali radikalci in demokrati. Malo verjetno je sicer, da bi se sestavila taka vlada, ker so sedanja nasprotstva med obema strankama preveč napeta. Če pa bi se to zgodilo, bi se bržkone obnovili dogodki lanskega leta, prišlo bi do razkola med koaliranima strankama in ponavljala bi se igra, ki smo jo že enkrat doživeli.
In naj bi dobili radikalci ali pa demokrati mandat za izvedbo novih volitev, položaj bi se ne izpremenil mnogo. Tista stranka, ki bi prišla na površje, bi ne bila dosti na boljšem, kakor pa je danes radikalna stranka.
Vsa druga vprašanja naše notranje politike pa bi ostala še nadalje nerešena in bi se niti za korak ne premaknila z mrtve točke, na kateri se nahajajo.
Edino potrebno bi bilo, da se vse-dejo vodilni možje k mizi, črtajo drug drugemu pretirane zahteve ter se končno sporazumejo na pametni podlagi, da bi enkrat prišli do resničnega dela za ljudske koristi in potrebe.
>BUB3i!A< r ...................□
TRADE MARK l	3
naročajte in razširjajte „Liadsii tednih"!
Politični pregled.
Pretekli četrtek se je zopet sestala narodna skupščina. Po obvestilu predsednika skupščine se je priznala nujnost predlogu o izpremem-bah zakona o taksah. Vlada je predložila skupščini tudi zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za oktober, november in december. Tudi temu predlogu se je priznala nujnost, za katero so glasovali radikalci, džemijet in Nemci.
Demokratski klub je vložil interpelacijo na zunanjega ministra radi reškega vprašanja, ki pa ni prišla na dnevni red, ker je predsednik Jovanovič izjavil, da se mora prej sporazumeti z vlado. Na seji se je prečitala tudi spomenica reških meščanov, ki zahtevajo izvršitev ra-pallske pogodbe. V imenu zemljorad-nikov je zahteval posl. Voja Lazič od predsednika skupščine pojasnila o korakih vlade proti aneksiji Reke. Predsednik je odgovoril, da nima pravice odgovarjati na to vprašanje in da je vse tozadevne interpelacije izročil zunanjemu ministru, ki bo odgovoril skupščini.
Na petkovi seji je skupščina sklenila izreči sožalje japonski vladi povodom velike potresne katastrofe. Minister za pravosodje dr. Ninko Perič je kot namestnik zunanjega ministra odgovarjal na vprašanja poslanca Grisogona glede reškega vprašanja ter izjavil, da je vlada vodila po svojih delegatih v paritetni komisiji pogajanja z italijansko vlado za izvršitev rapallske pogodbe in st. margheritskih dogovorov v duhu obojestranskih interesov dveh sosednih in prijateljskih držav. Ta pogajanja žal niso uspela in je vlada odredila registriranje rapallske pogodbe pri društvu narodov, kar je storila tudi italijanska vlada. To registriranje je izpolnitev dolžnosti, ki jo ima vsaka država kot članica društva narodov, da se more v slučaju spora in nesoglasij pri izvrševanju pogodb poslužiti določb pakta o društvu narodov. Verujoč, da je interes obeh sosednih držav, da se spor glede Reke in izvršitve rapallske pogodbe reši sporazumno in prijatelj-sk V naša vlada izjavila, da je pripravljena nadaljevati pogajanja direktno. Italijanska vlada je med tem imenovala na Reki za vojnega guvernerja generala Giardinija radi čuvanja reda v mestu, obenem pa je uradno obvestila vlado, da ne po-menja ta korak nobene pravne izpre-membe v spornem vprašanju. Z ozirom na to sporočilo, pričakuje naša vlada, ker se pogajanja niso prekinila, mirne rešitve spora, vsled če-
sar ni smatrala potrebno, podvzeti kake druge korake, ki bi v škodo interesov obeh držav onemogočili pravilen razvoj tega vprašanja. Vlada veruje, da budno spremlja in čuva interese države in naroda, ki jim hoče posvetiti vso svojo skrb tudi v bodoče upajoč, da bosta obe sosedni državi zadovoljno uživali z žrtvami pridobljeni mir.
Ko je končno minister izjavil, da bo vlada podrobno poročala o re-škem vprašanju ob priiiki razprave o interpelaciji demokratskega kluba, so demokrati burno zahtevali, naj se o interpelaciji takoj razpravlja. Končno se je priznala tej interpelaciji nujnost pred vsemi drugimi. Zahteva, da naj se interpelaciji takoj razpravlja, pa je bila odklonjena.
V	zakonodajnem odboru se sedaj razpravlja o zakonskem predlogu o prometnem osobju. Zakonski predlog je bil v načelu sprejet z vladnimi glasovi, proti pa so glasovale vse opozicijonalne stranke.
V	ponedeljek je imela narodna skupščina zopet sejo, na kateri je notranji minister odgovoril na razna vprašanja poslancev.
V	torek se je pričela razprava o proračunskih dvanajstinah.
Na seji nar. skupščine v sredo je vlada odgovorila na interpelacijo demokratskega kluba. Reško vprašanje, ki se nahaja v zelo kočljivem stanju je zbližala opozicijonalne stranke v svrho skupnega nastopa proti vladi. Dr. Korošec in demokrat Ljuba Davidovič sta se minule dni ponovno sestala v ta namen in se misli, da so ti razgovori začetek skupne borbe opozicije proti sedanjemu režimu.
Poslanci dženiijeta in Nemci stoje še vedno na vladni strani in zato ni verjetno, da bi došlo v kratkem do vladne krize, katero je opozicija pričakovala radi nekaterih nesoglasij v radikalnem klubu samem. Pojavili so se tudi glasovi, da odstopi zunanji minister dr. Ninčič, ki bi naj prevzel nase odgovornost za reško vprašanje, ki se za nas neugodno razvija.
Pri razpravi o vladnem odgovoru na interpelacije o reškem vprašanju se bo pokazalo, kako se bodo stvari v tej smeri razvijale. Vlada bo skušala na vsak način doseči, da se do konca meseca sprejmejo proračunske dvanajstine, na kar bi seje narodne skupščine za par tednov zopet odgodila.
Reka. Radi reškega vprašanja vlada v širši javnosti popolna nejasnost. Kakor poročajo listi, se med Belgradom in Rimom izmenjavajo
note, da bi se dosegel sporazum. Baje zahteva Italija, naj se ji prizna pravica do aneksije Reke in njene okolice. Za to bi Italija priznala su-vereniteto Jugoslavije nad baroško luko in Delto. Med Italijo in Jugoslavijo bi se izvršila korektura meje v korist Jugoslavije in bi se ustvarila za Jugoslavijo svobodna cona v reski luki. Takoj bi se tudi sklenila med obema državama trgovinska pogodba, ki bi uredila gospodarske in trgovinske odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Sklenila bi se politična in vojaška pogodba, po kateri bi se ustvarilo sodelovanje Italije in Jugoslavije na Balkanu in v Srednji Evropi. Ta pogodba bi ostala tajna in bi tudi določila, da Jugoslavija na Jadranu ne sme imeti vojnega bro-dovja. Dne 18. t. m. je vojaški guverner na Reki general Giardino sestavil novo začasno vlado, ki pa je le nekaka posvetovalna komisija, katere namen je, da pomaga guvernerju z nasveti pri izvrševanju naloge, ki mu jo je poverila rimska vlada. Za člane vladne posvetovalne komisije so bili imenovani nekateri uglednejši državni in občinski uradniki, in sicer dr. Artur Chiopris za notranje zadeve, uk in socijalno skrb, inž. dr. Stiglich za pravosodje in ravnatelj reške carinarnice Guido Depoli za finance. Predsednik posvetovalne komisije je general Giardino sam. Milanski „Corriere dela Sera“ je objavil pogovor, ki ga je imel njegov poročevalec na Reki z generalom Giardinom. Ta se je izjavil, da je sestavil vladno posvetovalno komisijo, katere člani so za sedaj sami Rečani. S sodelovanjem oseb, ki podrobno poznajo potrebe mesta, bo lažje najti primerne odpo-močke. Člani komisije so dobili nalog, da sestavijo v čim krajšem času poročila na podlagi točnih vprašanj ter da sestavijo vsak svoj program. Na podlagi teh sporočil se bodo napravili primerni ukrepi v pričakovanju pogajanj med italijansko vlado in Jugoslavijo. To vprašanje pa nikakor ne spada v njegovo kompetenco, ker ima natančno določeno in opredeljeno nalogo.
Nemčija. Položaj v Nemčiji postaja vedno resnejši. Nacijonalisti-čne struje na eni, komunisti na drugi strani pripravljajo prevrate. Beda narašča. V mnogih mestih je delavstvo sestavilo posebne rekvi-zicijske čete, ki oborožene s puškami ter poljedelskim orodjem hodijo ua kmete ter zasedejo njive ali shrambe in odpeljejo živila, zlasti krompir. Pri tem se vršijo krvavi spopadi, ker se kmetje branijo z orožjem v roki. Nemiri v Berlinu,
Hamburgu in drugih mestih se nadaljujejo. Vlada je v velikih skrbeh, izjavlja pa, da je odločena z vso silo zatreti protidržavno gibanje na levi in desni. Posebno resen je položaj na Bavarskem. Ludendorff je očividno prevzel vrhovno poveljstvo nad nem-škonacionalnimi bojnimi organizacijami, ki bodo nastopile iz Bavarske proti Berlinu. Državna vlada je trdno odločena pričeti boj proti Luden-dorffu in njegovim tolpam, ki nameravajo izvesti na Bavarskem monarhistični prevrat. Nemška vlada je sklenila opustiti pasivni odpor v Po-ruhrju, ker je spoznala, da je brezuspešen. Nemška vlada bo še ta teden oficielno naznanila vsem državam ukinjenje pasivnega odpora v Poruhrju.
Revolucija v Bolgarski. V Bolgarski so zemljoradnik]' in komunisti izvedli obširno revolucijo proti sedanji Cankovi vladi. Po raznih vesteh revolucija uspešno napreduje ter so revolucijonarji v posesti številnih mest. Vsled nesoglasij med vladnimi strankami je ministrski predsednik Cankov podal demisijo. Kralj ga je poveril, da sestavi novi kabinet, v katerem radoslavovci niso več zastopani. Istočasno je kralj podpisal dekret o razpustu parlamenta. Bolgarska vlada je proglasila nad vso deželo obsedna stanje. Boji se vrše že v bližini Sofije. Po nekaterih vesteh, se je kralj Boris že hotel odpovedati prestolu. Revolucijonarji so razdrli v mnogih krajih železniške proge, da bi onemogočili gibanje vladnih čet. Revolucijonarjem se pridružuje tudi vojaštvo. Po nekaterih krajih so komunisti proglasili sovjetsko reoubliko.
Čehoslovaška in Mažarska. Pogajanja med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in ma-žarskim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom ter zunanjim ministrom Daruvaryjem so v Ženevi končana. Pri poganjih so se ministri dotaknili vseh spornih vprašanj gospodarskega in političnega značaja. Posebno vlogo je igralo mednarodno posojilo, ki ga išče ministrski predsednik grof Bethlen v inozemstvu. Pogajanja je prevevala težnja, odstraniti vsa nesporazumljenja in tež-koče, ki ovirajo medsebojno zaupanje ter ustvariti pogoje za finančno in gospodarsko obnovo Mažarske, ker bi bila v interesu splošne evropske konsolidacije.
Gršo-ifalijanskl spor. Te dni je izročila preiskovalna komisija v Janini prvo poročilo poslaniški konferenci v Parizu. Vsi zastopniki razen italijanskega so izjavili, da so grške oblasti ukrenile vse, da izsle-
dijo morilce, dočim obtožuje italijanski delegat grške oblasti skrajne malomarnosti. Delegati so mnenja, da je umor posledica zasebnega maščevanja in nima političnega ozadja. Po njih mnenju so umorili italijansko razmejitveno komisijo sorodniki Albancev, ki so bili za časa poveljevanja umorjenega generala Tellinija v Valoni obsojeni na smrt.
K reškemu vprašanju.
Radi reškega vprašanja, ki je došlo zadnje tedne v odločilno stanje, se razburja vsa naša javnost in seveda tudi politični krogi. Zadnji čas! Saj reško vprašanje ne obstoja šele od včeraj, pač pa že od propada avstro-ogrske monarhije, torej celih pet let. Od časa do časa je vzdignilo v teh petih letih naše časopisje v javnosti radi Reke hrup, potem pa zopet utihnilo. Pet let se že rešuje spor radi Reke, jugoslovanski politiki pa nastopajo danes, kakor da bi se to vprašanje pojavilo šele v zadnjem hipu. Reško vprašanje je finale italijanske obmejne politike na-pram Jugoslaviji od Koroške preko Goriške, Istre, Dalmacije do Skadra. Vse skupaj pa je v eni in isti vzročni zvezi. Italija nam hoče onemogočiti gospodarski razvoj in trgovino ob Jadranskem morju in posledica vsega je, da nimamo do danes kljub pogodbam rešenega reškega vprašanja, ker se Italija dobro zaveda, da bi svobodna reška država po-menjala propast Trsta, ki že sedaj komaj životari.
Italija je zmagala na Koroškem, na Goriškem, v Istri, Dalmaciji, v vnrašanju Skadra in hoče tudi v re-škem vprašanju. Vprašanje je, kdo je kriv teh uspehov dosledne italijanske politike?
Sedanje naše opozicijske stranke so imele že vse svoje zastopnike v belgrajski vladi in tekom petih let so imele dovolj prilike in časa za proučitev razmer. One so soodloče-vale tudi v naši zunanji politiki in zato nosijo tudi one vso soodgovornost. Danes seveda odklanjajo to odgovornost, ker je stara navada, da se vsak grešnik otresa krivde.
Nimamo namena, da bi branili sedanjo vlado. Vemo, da so njeni člani že prej mnogokrat zamudili marsikako ugodno priliko, v kateri bi se lahko dosegli za našo državo drugi uspehi. Toda zdi se nam demagoške, ako hočejo sedanje opozicijske stranke, še nedavno same vladne, izrabljati kočljivi zunanji politični položaj za svoje notranje politične težnje. In dogodki zadnjih dni
v narodni skupščini nam potrjujejo, da se to godi.
Jugoslovani smo res čudni ljudje! V vseh drugih kulturnih državah je navada, da se takrat, kadar gre za skupne, državne, gospodarske in narodne interese, združijo vse stranke v obrambi teh interesov, da se pokaže napram inozemstvu enotna volja vseh državljanov, samo pri nas pa je navada, da se zunanji dogodki izrabljajo za čim večjo politično gonjo doma.
Res je, da mora vlada dati odgovor in nositi odgovornost za svoje postopanje, res pa je tudi, da^ je eden glavnih vzrokov vsem našim neuspehom v zunanji politiki velika razdvojnost med našimi strankami, ki ne poznajo poti kompromisov za zadovoljitev želja vsega prebivalstva v državi. Ona sebična čisto strankarska notranja politika je kriva našim neurejenim razmeram v državi in radi tega tudi našemu slabotnemu vplivu v inozemstvu in našim porazom v zunanjih vprašanjih. Inozemstvo nas pač sodi po tem, kakšni smo. In to je tehtno dejstvo!
Ne samo spretnost italijanskih diplomatov, temveč tudi nejasnost našega pogleda v bodočnost je kriva teh neuspehov. In seveda tudi nezmožnost naših politikov. Ali se naj spominjamo Koroške? Hoteli smo Celovec, ker se nismo zadovoljili z mejo ob Dravi, zato smo izgubili celo Koroško! In niso bili tedaj krivi Srbi! In ali se naj spominjamo takozvane Wilsonove črte na Goriškem in v slovenskem Primorju. Tedaj je igral važno vlogo v tej zadevi tudi dr. Korošec, ki pa se je zbal odločitve in odgovornosti, zato pa smo pozneje radi takratnega cincanja zgubili ne samo del Gorenjske, Postojne, Idrije, železnice iz Št. Petra na Reko, temveč tudi Reko samo, kakor so pozneje pokazali dogodki. Od tedaj izvira reško vprašanje in od tedaj nosijo za ta nesrečni spor odgovornost vsi oni politiki, ki so sood-ločevali v belgrajski vladi o naših obmejnih zadevah.
Glavna napaka naših politikov in državnikov je bila sploh že ves čas obstoja Jugoslavije neodločnost in bojazen pred odgovornostjo, pri čemer so seveda pozabljali, da se odgovornosti v nobenem slučaju ne morejo znebiti in to tem manj, ker so zamudili s svojim cincanjem najbolj ugodne trenutke za dosego uspehov.
Zato je smešno, ako hoče katerakoli stranka, ki je bila po prevratu v Belgradu na vladi, odvaliti odgovornost za zunanje poraze s sebe. Bolje bi bilo, da poiščejo pota, po
katerih bi se dalo doseči vsaj deloma to, kar so zamudili. Zato se nam zdi vsako spletkarjenje in zlorabljanje zunanjepolitičnih dogodkov v strankarske namene demagoške in v škodo državi ter zlasti gospodarskim interesom njenih državljanov, v prvi vrsti Hrvatov in Slovencev, za katere tvori Reka življensko vprašanje.
Naj bi se vodila vsaj tu jasna in odkrita politika. Od vlade pa je zahtevati, da pove odkrito in moško, kaj zahteva Italija in kaj ponujamo mi. Način, kakor se obvešča naša javnost o poteku pogajanj z Italijo, ne odgovarja niti najpriprostejšim potrebam. Naši javnosti je samo znano, da odklanja Italija izvršitev ra-pallske pogodbe in da skuša pod katerokoli pretvezo anektirati Reko v svrho popolne kontrole našega izvoza na Jadransko morje, ne vemo pa niti najmanje, kaj je ukrenila naša vlada in v kateri smeri vodi pogajanja z Italijo.
Italijanska vlada ne skriva svojih namenov, najmanj napram svojemu prebivalstvu. Pri nas pa niti ne vemo, kako se naša vlada brani! Registriranje rapallske pogodbe pri društvu narodov se je izvršilo dovolj pozno in celo prepozno, sedaj pa je treba vedeti, ali hoče naša vlada iz-vaiati iz tega svojega koraka tudi logične posledice.
Sodeč po italijanski politiki in dosedanjih izkušnjah si od direktnih pogajanj med našo in italijansko vlado ne moremo obetati ničesar dobrega. Italijanska vlada je imela dovolj prilike, da bi zadostila svojim na podlagi sklenjenih pogodb upravičenim zahtevam pri pogajanjih v mešani paritetni komisiji, v direktnih pogajanjih bo skušala zadostiti samo svojim neupravičenim zahtevam.
Kakor kažejo vse okoliščine, nam ne nreostaja drugo, kakor da spravimo reški spor pred mednarodni forum, pred mednarodno razsodišče in plenum društva narodov. Skrajni čas je, da se rešijo naša obmejna vnrašanja, ker šele potem bo mogoče s polno pomočjo pristopiti k konsolidiranju naših notranjih razmer.
Predvsem pa je treba javnosti tako na eni kakor na drugi strani, odkrite in smotrene politike vladnih kakor opozicijonalnih strank ne radi strankarstva, ampak dobrobiti vseh državljanov.
Poravnajte naročnino!
POLITIČNE VESTI.
+ Dr. Korošec v objemu z demokrati. Dr. Korošec je pretekli teden obiskal predsednika demokratskega kluba gosp. Ljubo Davido-viča, s katerim se je sporazumel o načinu izvedbe skupne opozicije proti radikalni vladi. Če se pomisli, da je dr. Korošec spomladi z vsemi silami delal na to, da bi se osnovala samoradikalna vlada in ne mogoče radikalno-demokratska vlada in da je bil doslej ves boj dr. Korošca v prvi vrsti naperjen proti demokratom, moramo z ozirom na najnovejšo zvezo med dr. Korošcem in demokrati reči:	Res, čudna so pota
Koroščeve previdnosti! V Belgradu z monarhističnimi „batinaškimi“ in „orjunaškimi“ demokrati, v Zagrebu z mirotvornim republikanskim Radičem, v Sarajevu z muslimanskimi begi — graščaki, v Ljubljani s komunisti, junija z vlado, julija proti vladi, avgusta za kraljem, septembra pa vodja federalističnega bloka! Velike so te sposobnosti in uspehi ne bodo izostali! Tudi kuluk ne bo izostal!
+ Prepozno spoznanje. „Slovenec“ je zapisal pretekli teden tele vrste:	„Čujemo, da se namerava
uničiti še zadnji ostanek po prevratu po nepotrebnem zapuščenega deželnega odbora. Razkopati, z drugimi besedami: popolnoma uničiti se menda namerava vzorna registra-turi, ki ji pač ni para v Jugoslaviji, ne po razdelitvi, ne po vzornem redu. Že enkrat se je nameravalo, izvršiti razdelitev na ta način, da bi prevzeli posamezni oddelki pokrajinske uprave one spise, ki spadajo po svoji tvarini v delokrog dotičnih oddelkov. To se hvala Bogu ni izvršilo. Sedaj so si pa zopet nekateri gospodje vtepli v glave, da mora registratora — bogata zbirka spisov izza dobe avtonomne najvišje deželne inštance — v grob, kakor se govori — v klet. Gospodje: ne tako in roke proč! Mi vemo, da avtonomija prihaja in pride, četudi s počasnimi koraki. Na kakšni podlagi pa naj zgradimo znova po potresu z umetnimi sredstvi porušeno trdnjavo, če ne na starih temeljih? Zato pustite v miru vsaj ta zadnji častitljivi ostanek iz boljših časov, dokler sc ne dvigne iz razvalin razbite avtonomije — liki ptič Feniks — še lepša nova avtonomna korporacija.“ — Ali ne tiči v navedenih besedah obsodba politike voditeljev SLS. Kdo pa je delal po prevratu v prvi vrsti na to, da se razpusti deželni odbor? Ali nista bila to dr. Korošec in dr. Brejc? Če vam niso bile posamezne
osebe v deželnem odboru ljube, pa bi ohranili vsaj avtonomne deželne ustanove, saj ste imeli v svojih rokah popolno diktaturo. V ohranitvi „avtonomno najvišje deželne instance“ bi obdržali to, po čemer danes voditelji SLS zaman kriče. Od razbite avtonomije pa imamo sedaj samo častitljivi ostanek iz boljših časov — registraturo in poslance SLS. Registraturo bodo sedaj pokopali, pa tudi voditelji SLS bodo prišli še na vrsto po pregovoru: Kdor drugemu jamo koplje, pade sam vanjo. Vsekakor pa ptič Feniks ne bo tak, kakor si ga predstavljajo voditelji SLS.
+ Pred revolucijo v Sloveniji. V Sloveniji nam je pričakovati resnih dogodkov, kakor moremo soditi po belgrajskih poročilih „Slovencu“, po katerih groze poslanci SLS vladi z revolucijo in anarhijo v Sloveniji. Nedeljski „Slovenec“ poroča namreč o seji finančnega odbora takole: „Posl. Zebot je stavil konkreten predlog naj kuluk za Slovenijo ne velja. Naglasil je: „Če se dolžnost kuluka razširi tudi na Slovenijo, se je bati revolucije in anarhije.“ Te besede so izzvale veliko razburjenost. Vladni poslanci so grozili slovenskim poslancem z zakonom o zaščiti države. Poslanec Žebot pa je kljub vsem grožnjam neprestano kričal:	„Mi Slovenci nočemo kuluka!
Vrnite nam naš denar, ki ga odnašate iz Slovenije, pa si bomo sami gradili in vzdrževali ceste in mostove v Sloveniji. Mi zahtevamo finančno avtonomijo za Slovenijo, in kadar nam boste dali to, pa začnite s kulukom!“ — Poslanec Pušenjak je rekel, da bodo poslanci Jugosl. kluba šli med ljudstvo in mu povedali, kako naj nastopa proti kuluku. — Te besede so izzvale nov vihar ogorčenja v vladnih krogih. Poslanec Jankovič je z vzdignjeno pestjo zagrozil slovenskim poslancem: „Mi vas bomo postavili pod zakon o zaščiti države!“ Jankovič je kričal: „Vse davke, ki jih plačujejo Slovenci, smo mi drago plačali s svojo krvjo!“ Poslanec Grgin vpije: „Mi smo že vse drugačne ljudi prestrašili pa bomo tudi Vas!“ — Kakšna bo Že-botova revolucija, se ne more še nič reči, ker so Žebotove zmožnosti ne-toeračunljive. Sodimo pa, da bi znal biti Žebot kot revolucijonar v Sloveniji tepen, kakor je bil že v Mariboru. Gospodje od SLS mislijo, da bodo z grožnjami to popravili, kar so sami zakrivili, in da bi jim pomagala iz zadrege anarhija. Lepi poslanci so to, ki žele anarhije! Iti v svojem sovraštvu tako daleč, da mu je ljubše uničenje vsega, kar ima slovensko ljudstvo še imetja in pravic, more
samo poslanec Žebotove vrste. In Žebot grozi z revolucijo in anarhijo, dasi je sam objavil po listih pismo min. za jav. dela Uzunoviča, ki zagotavlja, da se v Sloveniji kuluk ne bo izvajal. To pismo je prinesel tudi „Domoljub“. Kakor naj imenujemo Žebotovo komedijo? To je demago-štvo najhujše vrste, ki je tem bolj nesramno, ker niso poslanci SLS niti s prstom ganili poleti, predno je bil kuluk uzakonjen. Takrat je njihov zastopnik govoril sicer v finančnem odboru proti kuluku, omogočili pa so s svojo taktiko takrat, da so bile sprejete proračunske dvanajstine in ž njimi vred tudi zakon o kuluku. Seveda, takrat so še upali, da jim bo Pašič odobril Markov protokol. Če bi voditelji SLS za dobre stvari porabili toliko eneržije, kakor jo sedaj proti kuluku, bi se nam v Sloveniji bolje godilo, kakor pa se nam sedaj, ko grozi Žebot z revolucijo in anarhijo. Naj ve Žebot, da smo v Sloveniji anarhije že dovolj siti!
+ Končna likvidacija pokrajinske uprave v Sarajevu. Ministrski svet je brzojavno odredil pokrajinskemu namestniku v Sarajevu, naj nujno izvede likvidacijo vseh oddelkov pokrajinske uprave. Likvidacija bo končana že letos in preneha sarajevska pokrajinska uprava L januarja s poslovanjem.
+ Obstrukcija v parlamentu. Radikalna „Tribuna“ je poročala te dni, da se opozicija pripravlja na energično borbo proti vladi in da hočejo zlasti demokrati uporabiti vsa sredstva. Radi takega položaja v skupščini bo vladi zelo težko spraviti pod streho v določenem roku dvanajstine in zakon o taksah, ker bo opozicija poskušala z vsemi sredstvi in tudi s tehnično obstrukcijo onemogočiti delo. Kljub temu se je vladi posrečilo v poslednjih dneh zopet pridobiti Nemce in džemijet za delo v skupščini. Pogajanja z dr. Korošcem, ki se imajo izvesti te dni, pa bodo isto-tako omogočila, da bo vlada še bolj ojačila svojo dosedaj že dosti sigurno parlamentarno situacijo. — Kakor je videti, bo dr. Korošec vseeno poskušal pogreti svoj piskerček na vladnem štedilniku.
+ Dvanajstine. Na podlagi zakonskega predloga o dvanajstinah za mesece oktober, november in december, ki ga je predložil finančni minister narodni skupščini, ostanejo v veljavi vse odredbe finančnega zakona, ki so veljale v 1. 1922. in 1923. Dvanajstine znašajo 2,033.649.375 dinarjev, kakor prej tri dvanajstine. Razen tega so predloženi skupščini novi krediti, med katerimi je najvažnejši posebni kredit 200 milijonov di-
narjev za izvedbo novega uradniškega zakona, ter 50 milijonov za izvedbo zakona o ustrojstvu vojske, za tem kredit prometnemu ministru 191,200.000 Din za zgraditev in trasiranje novih železniških prog Top-čider-Mala Krsna (50,000.000), Poža-revac-Mala Krsna (1,000.000), Užice-Vardište (50,000.000), Gospič-Knin (37,000.000), Ljutomer-Ormož (17 milijonov), Titel-Orlovac z mostom na Tisi (20 milij.), Bihač-Krupa (2 milijona), Veles-Štip (10 milijonov), Pa-račin-Stalač (200.000), za trasiranje novih prog pa je določeno 1 milijon dinarjev. Za ministrstvo javnih del je določen kredit 30 milijonov dinarjev za popravo potov v Srbiji in 10 milijonov za mostove v Srbiji. Zakonski predlog določa 14.690.000 Din za izplačilo draginjskih doklad orožnikom, 36 milijonov za vpokoje-no poštno osobje, 22 in pol milijona za nedovršena dela, 14 in pol milijona za vzdrževanje obmejnih čet, 20 milijonov za zgraditev bolnic, 15 milijonov za nezadostno predvidene draginjske doklade itd. V koliko se bodo proračunske dvanajstine izpre-menile v korist potrebam slovenskih krajev je seveda odvisno od nastopa in razumnosti slovenskih poslancev v skupščini. Vsekakor pa ne smemo gojiti prevelikih nad!
-f Nova stranka na Hrvatskem.
„Obzor“ je poročal pred dnevi, da snujejo novo hrvatsko stranko bivši ban dr. Tomljenovič in krogi, ki so svoj čas bili povroči-telji znanega zagrebškega kongresa. Nova stranka se bo imenovala Jugoslovanska napredna stranka ter bo skušala izvesti hrvatsko-srbski sporazum.
INOZEMSKE VESTI.
*	Koncerti slovenskih učiteljev po Italiji. „Piccolo della sera“ poroča, da je pretekli teden v torek pevski zbor zveze slov. učiteljev Julijske krajine priredil v Benetkah svoj pevski koncert v „Teatro Rossini“, katerega je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Uspeh je presegal vse pričakovanje. Mamelijeva himna in slovanske narodne pesmi so se morale ponoviti. Gledališče je bilo nabito polno. Zbor nadaljuje svojo umetniško turnejo po Italiji. Značilno je, da v Trstu slovenski učitelji niso mogli imeti predzadnjo nedeljo niti glavne pevske skušnje pred odhodom v Italijo radi intrig fašistov.
*	Novoimenovani tržaški škof dr. Fogar bo dne 14. oktobra posvečen v goriški stolnici. Slovensko ustoličenje v Trstu se bo vršilo na praznik sv, Justa,
Somišljeniki, prispevajte v tiskovni sklad!
*	Novi apostolski nuncij v Pragi. Novi apostolski nuncij mons. Marmaggi v Pragi je bil sprejet 22. t. m. v svečani avdijen-ci pri predsedniku republike, kateremu je predložil svoje poverilne listine.
*	Volitve v Avsriji. Dne 21. oktobra bodo volili v Avstriji po novem volilnem fedu 165 poslancev v državni svet in obenem več deželnih zborov, med temi dunajski, koroški in graški ali burgenlandski. Volili bodo v 25 volilnih okrožjih, od katerih so: na Dunaju 7, v ostali Avstriji 4, v Gor. Avstriji 5, na Štajerskem 4, ostale dežele tvorijo po eno samo volilno okrožje. Ta razdelitev v okrožja ni ugodna za češko manjšino, ki se niti na Dunaju ne more uveljaviti. Nad polovico dunajskih Čehov je češkoslovaških državljanov, ostali pa so razdeljeni na sedem okrožij, v katerih ne morejo nikjer doseči količnika. Samostojen nastop dunajskih Čehov bi ne imel pomena, zato so prisiljeni k kompromisom. Češki socialni demokratje so že sklenili zvezo z nemškimi in ohranijo dosedanje število zastopnikov, ki bodo imeli v narodnostnih vprašanjih proste roke. Razun v državnem zboru bodo imeli zastopstvo tudi v deželnem zboru in v vseh dunajskih okrajnih zasto-pih. Za socialisti je najmočnejša češka ljudska stranka, ki ima pristaše v srednjih stanovih. Ako se pridruži krščanskim socialistom, bi utegnila doseči primerno zastopstvo, kar bi v narodnih zadevah ne bilo slabo. Narodni socialisti, ki jih vodi poslanec Klimeš, so obsojeni, da ne bodo imeli nikakega zastopstva več. Kar so doslej imeli, so dobili vsled kompromisa med če-kimi strankami, ki je bil po starem volilnem redu mogoč. Koroški Slovenci se marljivo pripravljajo. Hrvatje so proglasili samostojen nastop pod imenom „Hrvatske stranke“ in so izdali v svojih „Hrvatskih Novinah“ že svoj volilni proglas. Bodoče volitve v Avstriji so zanimive v toliko, ker bodo pokazale, ali se bodo mogli avstrijski Slovani politično še uveljaviti kljub volilnemu redu, ki je nalašč tako prirejen, da bi slovanske manjšine ne prišle do svojega zastopstva.
*	Angleško-ruski sporazum. Odkar je Angleška vlada pristala na to, da more Rusija poslati svojega zastopnika v London in obnoviti trgovske in finančne odnošaje, se opaža v Rusiji živahnejše gibanje na gospodarskem polju. Tako poročajo sedaj iz Londona, da je ruska vlada nedavno objavila ukaz o ustanovitvi angleško-ruskega društva za izvoz surovin iz Rusije na Angleško in v druge države. Pri tem se pojavlja vprašanje, zakaj bi tudi naša država ne obnovila gospodarskih odnošajev z Rusijo. Kar prija Angležem, lahko ugaja tudi drugim.
*	Razpust avtonomističnih društev v Španiji. V Barceloni je vojaška oblast razpustila mladinska udruženja „Joventus“, ki so širila avtonomistične ideje. V udruženjih
je bilo vpisanih več tisoč dečkov v starosti od 8 do 16 let. Dobropoučeni „Slovenec“ je nedavno poročal, da so prevrat v Španski povzročili avtonomisti, v resnici pa so ga fa-šistovski vojaški krogi, ki preganjajo sedaj španske avtonomiste in separatiste.
*	Etiopija v društvu narodov. Šesta komisija društva narodov v Ženevi je odobrila poročilo za sprejem Etiopije v društvu narodov pod pogojem, da se obveže, da se bo držala določbe 6. člena saintgermainske-ga dogovora glede omejitve uvoza orožja m da bo odpravila vsako vrsto suženjstva v smislu 11. člena istega dogovora, ki je spremenil berlinske in bruseljske sklepe. Zastopnik Italije v komisiji je predlagal, da bi bila pod istimi pogoji sprejeta tudi Abesi-nija v društvo narodov.
*	Izid volitev na Irskem. Končni izid
irskih volitev, kateri je bil vsled zamotanega proporcijonalnega volilnega sistema še-le pred dnevi ugotovljen, je sledeči:	Vladna
stranka 63 poslancev (dobila je 415.143 gla-1 sov); republikanska stranka 44 poslancev (286.161 gl.); farmerji 16 posl. (135.972 gl.); delavska stranka 15 posl. (94.291 gl.). Ker priznavajo razen republikancev vse druge stranke pogodbo z Anglijo in irsko domini-onsko ustavo, bo vlada v temeljnih vprašanjih, ki se tičejo razmerja do Anglije razpolagala z več nego dvetretjinsko večino, namreč z 109 glasovi. Če se presojajo irske volitve na podlagi glavnega vprašanja, ki je bilo predloženo volilcem, namreč, je-li so pripravljeni priznati pogodbo z Anglijo, tedaj nam kažejo gornje številke, da so dobili zaupnico zmerni Sinfeinovci, ki so svo-ječasno prekinili borbo irskega naroda, ko je Anglija ponudila najvišjo mero koncesij.
DNEVNE VESTI.
— Umrla je pretekli teden ob petih popoldne v Ljubljani po dolgotrajni bolezni ga. Terezija Šuman, roj. Zabukovšek, vdova po deželnem šolskem nadzorniku in dvornem svetniku, mati gospe Bogomile Šušteršič, soproge g. dr. Ivana Šušteršiča in dr. Janka Šumana, šefa patentnega urada v Belgradu. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 23. septembra ob 4. uri popoldne. Blagi pokojnici bodi ohranjen trajen spomin, težko prizadeti rodbini pa najiskrenejše sožalje!
— Prepiri radi oficirjev. Star Janez — vojak nam piše:	Zadnje čase se naše slo-
vensko časopisje mnogo prepira radi vpo-kojitve večjega števila častnikov. Z ozirom na zakon o ustrojstvu vojske so se morali upokojiti častniki, ki so bili odveč in ki so ostali brez razporeda. Iz debate v parlamentu in njegovih odsekih se spominjamo, da so se poslanci SLS zavzemali za to, da se odpravijo častniki, ki ne zavzemajo no-
benega mesta v vojski, ki imajo samo gotov čin, ne vrše pa službe, ki odgovarja temu činu, ker ni dovolj izpraznjenih mest. To je popolnoma umljivo. Ne vemo, zakaj naj bi država redila razne ljudi, ki ne vrše nobenega dela. Z ukazom od 30. avgusta je bilo upokojenih 171 častnikov, od teh okoli 60 Srbov, a Hrvatov in Slovencev okoli 95. „Slovenec“ kriči samo radi Hrvatov in Slovencev, bivših avstrijskih aktivnih častnikov. Kaj hoče s tem, ni znano. Mi stari vojaki Janezi dobro vemo, ker smo v svetovni vojni sami izkušali, da je bilo le malo avstrijskih aktivnih častnikov Slovencev, ki bi zaslužili dobro plačana mesta v jugoslovanski vojski. Saj vemo, da je bil marsikak avstrijski častnik, ki je danes jugoslovanski oficir in ki je morebiti tudi že odlikovan, slabši za slovensko moštvo kakor pa nemški, kar bi se dalo opravičiti samo z bojaznijo pred črno piko pri višjih. Tudi slovenski so se naučili mnogi šele ob preobratu. Poznamo tiče in se ne bojimo odkrite besede. Tisti, ki so trpeli v svetovni vojski, že vedo, kako je soditi o raznih Jugoslovanih. Res je bilo nekaj častnih izjem, ali pa more kdo reči, da jih je bilo sto? Koliko pa jih je šlo ob prevratu na Koroško, v Prekmurje in druge obmejne kraje? Okoli takratnega poverjenika dr. Pogačnika so se drenjali in vodili demobilizacijo_V „Slo-
venčevem“ vpitju ob vpokojitvi nekaterih častnikov vidimo samo namen hujskanja in to je tisto, za kar gre! In kako gre to skupaj, da vpijejo voditelji SLS enkrat proti prevelikim izdatkom za vojsko, drugič pa proti vpokojitvi častnikov. Popolnoma prav je, da segajo izdatki za vojsko do gotove meje, zato pa se morajo izvajati tudi posledice. In končno, ali v Avstriji niso vpokoje-vali častnikov? Saj vemo, da so po vsakih manevrih delili modre pole. Za to se nam zdi prepir, ki se vrši zadnje dni po listih, samo gola komedija, lov za glasovi bodočih volilcev. (Z dopisom se v celoti ne strinjamo, vendar pa ga objavljamo, ker pove marsikakšno resnico. Priznamo pa, da se je z vpokojitvijo zgodila marsikakšnemu poštenemu častniku krivica, ki je tem bolj občutna, ker je mnogim, zlasti oženjenim z otroki, ogrožen obstanek. V tem pogledu pa ne more koristiti brezplodno prerekanje po listih o krivdi in bi bila potrebna pomoč druge vrste. — Op. ur.).
— Časi se izpreminjajo? Prejeli smo: Na ljubljanskem magistratu imajo sedaj pristaši SLS v zvezi s komunisti odločilno besedo, s čemer pa seveda še ni rečeno, da se Ljubljančanom radi tega kaj boljše godi. Dobili so pač precej novih davkov in občina se je znatno zadolžila, razun par tlakovanih cest in lesenega kopališča ob Ljubljanici pa sedanja večina na magistratu tudi še ni napravila, zakaj obljube so sicer poceni, vse drugo pa pri današnji obrestni meri in splošnem pomanjkanju denarja precej drago. Zato pa je v Ljubljani ostalo vse, kakor je bilo takrat, ko ljubljanski voditelji SLS še niso živeli v divjem zakonu
s komunisti na magistratu. Kako izgleda bela Ljubljana? „Slovenec“ je zapisal te dni: „Razbite črepinje, steklo, pasji in človeški odpadki; obrezkov, peček, skratka: vseh umazanosti polno dobiš na vseh javnih prostorih.“ Ampak „Slovenec“ ne dolži magistrata, ki ima skrbeti za snažnost po Ljubljani, pač pa ljubljansko prebivalstvo. Ima prav! Če bi prebivalstva ne bilo, pa bi tudi nesnage ne bilo. Magistralni prvaki naj le pogledajo, kako se pobirajo po hišah smeti! Iz odprtih vozov frče na vse strani, da zapirajo ljudje okna, pasanti pa se jim izogibajo na kilometre daleč. Pa so tudi še druge stvari! Naše mnenje je le, da je boljše manj obljubovati, pa zato več storiti. S tem, da so povišali magistralnim uradnikom in delavcem plače, kar jim sicer privoščimo, in da so ustanovili poklicno gasilno stražo, ki je doslej še pri vsakem požaru prišla prepozno, še ni davno rešen oni komunalni program, ki ga je sedanja večina oznanjala pred volitvami. Seveda tudi ne mislimo, da se bo to kdaj zgodilo. Želimo le, da bi se izvršilo vsaj najpotrebnejše. Kje je ostala povečana klavnica, hladilnica, elektrarna, vodovod na Barje itd. itd. Sedaj je vse tiho in bo bržkone tudi do prihodnjih volitev. Menimo, da hodi tudi sedanja magistralna večina po stopinjah prejšnjih gospodarjev, to je po programu večnih obljub, razlika bi bila samo ta, da so se sedaj občin, davščine precej znatno povišale brez drugih vidnih uspehov.
— Ljubljanske senzacije. V „Slov. Narodu“ beremo: Vsak človek ima svoje veselje na svetu, zakaj bi ga ne imel tudi komunist, posebno še ako je občinski svetnik v Ljubljani! Pretekli teden je bilo v nekem dnevniku popisano, kako sc je veliki komunistični obč. svetnik ponoči okoli 2. ure menda vozil v karjoli. Peljal ga je menda neki obrtnik. Sedaj se je ta komunistični obč. svetnik maščeval za ono zafrkavanje v javnosti in ga je včeraj njegov prijatelj vozil v karjoli popoldne ob dveh po ulici. Fijakarje in avtomobile čaka huda konkurenca. Po vzgledu z Daljnega Vzhoda hočejo komunisti uvesti v Ljubljani človeško vprego v dvokolnici. V prihodnji seji obč. sveta bo stavljen tak predlog z dodatkom, da kdor hoče kaj doseči na magistratu, bo moral, uprežen v dvokolnici, peljati po mestu okoli kakega komunističnega občinskega svetnika. — Bog daj norcem pamet!
— Podpirajmo reveže! V Zagrebu izhaja glasilo zveze bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije, ki je nedavno Prinesel poziv na bančne uradnike, naj zbirajo prostovoljne prispevke za bančne uradnike v Nemčiji, ki so prišli v bedo radi Padca nemške marke. Doslej še nismo čuli o pozivu na bančne uradnike za zbiranje prispevkov n. pr. v korist invalidom, vdovam in sirotam v Jugoslaviji, od katerih so mnogi žrtev nemške politike, kakor je tudi nemška marka, katere vrednost so Nemci namenoma uničili, da bi udarili Francoze in
izvršili nanje pritisk radi popuščanja, pri čemer pa so seveda udariji v prvi vrsti sebe.
— Umrl je 23. t. m. v Št. Vidu pri Stični veleč. g. Andrej Pipan, župnik v pokoju. Rojen je bil 1. novembra 1847 na Planini pri Vipavi in je služboval kot kaplan v Polhovem gradcu, na Vrhniki in na Brezovici pri Ljubljani, kot župnik pa na Polici 22 let, do leta 1908. Od tedaj je živel v pokoju v Št. Vidu. — R. i. p.!
— Spremeba na mariborskem okr. glavarstvu. Okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič v Mariboru je premeščen k pokrajinski upravi v Ljubljani. Do imenovanja novega okrajnega glavarja je prevzel namestnik velikega župana dr. Vilko Pfeifer vodstvo okrajnega glavarstva.
— „Slovenec" o Radiču. Nedeljski „Slovenec“ poroča: „Za Radičevo akcijo v inozemstvu ne obstoji v srbskih političnih krogih nobeno posebno zanimanje, celo ona poročila se ne diskutirajo, ki jih sicer belgraj-ski dnevniki donašajo o Radičevem potovanju. Radikali zatrjujejo, da imajo od londonske vlade zagotovilo, da Radičeva navzočnost v Londonu ne bo imela v Odnosu obeh vlad nobenih posledic.“ —■ „Slovenec“ že ve, kaj poroča, s čemer pa še ni rečeno, da ne bo tudi poročal o Radičevih uspehih. Kakor kaže barometer...
— Železniška zveza z Bakrom. Vprašanje železniške zveze med bakrskim kolodvorom in pristaniščem bo v najkrajšem času rešeno. Polkovnik Dawis, generalni direktor „Ekspresne Agencije“, je dobil koncesijo za zgradbo gravitacijske železnice, ki bi vezala kolodvor s pristaniščem v Bakru. V ta namen je položil kavcijo 100 tisoč funtov. Polkovnik Dawis je tudi že dobil koncesijo, da izgradi bakarsko luko v najmodernejšem stilu. Predhodna dela za železnico so že dovršena, tako, da se bo z zgradbo v prav kratkem času pričelo. Delo bo trajalo okrog deset mesecev in bo stalo okrog 40 milijonov 'dinarjev. Kapaciteta železnice bo tolika, da se bo moglo v 10 urah prevoziti dva tisoč vagonov blaga, ki ga morajo sedaj z ogromnimi težkočami prevažati na pet in kol kilometra oddaljeno postajo, ki ima danes kapaciteto za komaj 40 vagonov na dan. Ta zgradba bo tudi pospešila spoj Slovenije s hrvatskim Primorjem po projektirani železnici Kočevje-Srb-ske Moravice.
— Črnogorski princ Njeguš v Belgradu.
Dne 21. t. m. je dospel v Belgrad s svojo soprogo črnogorski princ Peter, sin pokojnega črnogorskega kralja Nikole. Sprejel ga je v avdijenci kralj Aleksander. Smatra se, da je s tem rešen spor, ki je vladal med dinastijama Petrovič in Karadjordjevič.
— Atentator Rajič obsojen. V soboto se je v Belgradu vršila sodna razprava proti atentatorju Rajiču, ki je dne 30. junija oddal nekaj strelov na avtomobil, v katerem se je vozil Pašič. Rajič je bil obsojen na 20 let težke ječe.
— Država osleparjena za 800 milijonov dinarjev. Belgrajski listi poročajo o izidu zadnjih preiskav radi nerednosti pri prodaji vojnega plena v južni Srbiji. Ugotovilo se je, da je škoda znatno večja, kot pa se je prvotno mislilo. Škoda presega vsoto 800 milijonov dinarjev. Preiskave se nadaljujejo.
— Kolonizacija v južni Srbiji. Ministrstvo za agrarno reformo namerava prihodnje leto naseliti v okolici Kumanova in Štipa večje število siromašnih ljudi iz Črne gore, Like in Hercegovine. Vršijo se že velike priprave za razdelitev zemlje, katera se bo odkazala novim naselnikom. Naselitev se bo izvršila na državnem ozemlju. Poleg zemljišč bodo naselniki dobili tudi poljsko orodje in semena.
— Železniška nesreča na progi Zagreb-Budimpešta. V soboto se je pripetila na postaji Ercsi težka železniška nesreča. Brzo-vlak, ki je pripeljal iz Zagreba in vozil z veliko brzino, je zadel ob tovorni vlak, ki je stal na postaji. Škoda je velika. Dva železničarja sta mrtva, 3 pa težko ranjeni.
— Socialistični kongres v Belgradu. V nedeljo se je v Belgradu vršil kongres So-cijalistične stranke Jugoslavije. Kongresa se je udeležilo nad 100 delegatov. Posebno številno so bili zastopani socialisti iz Slovenije in nemške Vojvodine. O poročilu glavnega odbora SSJ se je debatiralo ves dan. Vprašanje enotnosti stranke in odnošajev napram komunistom je bilo predmet najživahnejše debate. Večina je bila mnenja, da bi ne bilo oportuno, stopiti s komunisti v zvezo, ker so imeli doslej slabe izkušnje. Poročilo glavnega odbora naglasa konsolidacijo stranke. Po posvetovanju je bil sprejet centralističen statut, ki bo veljaven za celo državo. Splošno je presenetilo, da se noben delegat ni dotaknil strankinega programa, ki je ostal neizpremenjen. Kongres je potekel mirno in brez incidentov.
— Vojaški guvernerji. Listi poročajo, da namerava vlada v vseh večjih krajih in mestih ukiniti komande mesta in ustanoviti obrambna poveljstva v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju in drugih mestih. Tem obrambnim poveljstvom bi stal na čelu general, ki bi se imenoval guverner. Pod njegovim poveljstvom bi bile vse čete dotičnoga kraja.
— Nenavadno maščevanje. V okolici Šibenika so se vršile te dni vojaške vaje in je neki kmet naprosil kapetana neke čete, naj dovoli svojim vojakom, da gredo ž njim v njegov vinograd in si naberejo malo grozdja. Kapetan je to vojakom dovolil, obenem pa jih opozoril, naj ne oškodujejo preveč radodarnega kmeta. Medtem pa so vojaške oblasti prejele pritožbo proti vojakom od strani cerkvene oblasti, ki so lastnik vinograda. Dognalo se je, da je bil kmet, ki je povabil vojake na grozdje, svoj čas oskrbnik vinograda, pozneje pa odpuščen. Da bi se maščeval radi odpusta, je pozval vojake, naj pozobljejo grozdje. Seveda se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem.
Pregled gospodarskih razmer v kraljevini SHS.
II.
Razdelitev površine.
V naši domovini je zemlja v obče rodovitna. Izjemo tvorijo kraška tla, a tudi tu najdemo doline ali kadunje z rdečo kraško prstjo (terra rossa). Izmed redilnih snovi, ki so rastlinam potrebne, pa manjkajo naši zemlji običajno fosfor, dušik ali kalij. Umni
Neproduktivna površina znaša tedaj poldrugi milijon ha. Ako pa še upoštevamo, da je tudi velik del produktivne zemlje vsled močvare, suše itd. manj plodovit, tedaj sledi nujno, da moramo delati z vsemi silami na to, da pridelamo na produktivni zemlji čim več, da pa dvignemo na drugi strani produktivnost manj rodovitne zemlje potom melijo-racije (izsuševanja močvirnatih tal itd.). A še nekaj je treba omeniti. Gori navedene številke so glede Srbije zelo netočne. V Srbiji še nimajo katastra in tako navajajo drugi viri kot odstotek neproduktivnih tal v Srbiji 23.9 (severna Srbija) do 59.6 (južna Srbija).
Posebne važnosti za naše gospodarsko življenje so gozdovi, ki zavzemajo pri nas 7,684.240 ha, to je 30.88 odstotkov celokupne površine (po drugih podatkih 32 odst). Že iz razširjenosti naših gozdov, s katero se lahko meri le malokatera druga država, sledi, da tvori gospodarstvo stalen in bogat vir naših gospodarskih dohodkov. Posebno važno pa je tudi dejstvo, da se nahajajo obširni gozdovi v ravninah, in da lahko polagoma z izsekavanjem spremenimo te ravnine v rodovitne travnike in njive. Ni se nam treba bati, da bi pri takem izsekavanju gozdov trpelo naše gozdarstvo, saj imamo še vedno dovolj hribovitih krajev, koder lahko nasadimo nove gozdove, ki bodo nadomestili, kar smo po ravninah posekali.
Gospodarsk izrabo zemeljske površine razvidimo iz sledečih podatkov:
gospodarji bodo radi tega uporabljali potrebna umetna gnojila. Dušikova gnojila izdelujemo že sami doma, težje pa bo z dobavo fosforovih in kalijevih gnojil, ki jih moramo kupovati v inozemstvu.
Celokupna površina Jugoslavije znaša 248.805 knf ali 24 milijonov, 880.500 ha. Posamezne pokrajine pa imajo sledečo površino:
Pašniki:	7,349.133 ha to je 46.72 «/,		
polja:	6,265.254 „	» n	39.83 „
travniki:	1,529.319 „	» »	9.72 „
sadovnjaki:	218.728 „	11 »	1.39 „
vrtovi:	195.796 „	n »	1.25 „
vinogradi:	171.636 „	v »	1.09 „
Kar nas prvi pogled osupne, je velik delež, ki ga zavzemajo pašni-k i. Na posamezne pokrajine se razdelijo pašniki kakor sledi:
	Površina pašnikov		
		v odst. gospodarsko	v odst. površine pašnikov icele države
	v ha	izrabljene površine	
Juž. Srbija	2,516.516	79.55	34.2
Sev. Srbija	2,004.167	63.36	27.3
Bosna	768.633	30.41	10.5
Črna gora	582.425	92.38	7.9
Hrvaška	271.247	22.27	7.8
Dalmacija	545.049	76.18	7.4
Slovenija	208.131	25.27	2.9
Vojvodina	152.965	9.10	2.0
Jugoslavija	7,349.133	46.72	100.0
Skoraj polovico gospodarsko izrabljene zemeljske površine zavzemajo torej pašniki in s tem prednjačimo vsem drugim državam, koder zavzemajo polja in vrtovi večji del gospodarske izrabljene površine. Pozabiti pa ne smemo, da se nahajajo naši pašniki deloma v slabem stanju, deloma v goratih in na kraških tleh, koder nudijo „pašniki“ le še skromnim kozam dovolj hrane, a vendarle dajejo pašniki našemu gospodar, življenju svoje posebno lice. Pašniki tvorijo temelje naše živinoreje. Če prištejemo paš-
nikom še travnike in njive, ki nam dajejo krmo za živino, tedaj lahko rečemo, da služi 10 milijonov ha ali 63.59 odst. gospodarsko obdelane površine naši živinoreji! Iz tega pa tudi že sledi, da je živinoreja za naše gospodarsko življenje silne važnosti, da je pri nas možen vsestranski napredek živinoreje, ker ji nudi narava sama potrebne temelje. Razširjenost pašnikov pa ima neko prednost. Dana nam je možnost, da bomo spremenili še v daleki bodočnosti pašnike v plodne njive in polja potom umnega in intenzivnega obdelovanja zemlje.
Polja stojijo na drugem mestu. V posameznih pokrajinah zavzemajo sledeče površine:
	Površina polja		
		v odst. go-	v odst. površine polja cele države
	v ha	spodarsko izrabljene površine	
Hrvaška	1,463.175	57.04	23.4
Vojvodina	1,376.420	81.88	21.9
Bosna	1,268.424	50.18	20.3
Sev. Srbija	1,198.254	33.06	19.1
Juž. Srbija	508.315	16.06	8.1
Slovenija	317.376	38.35	5.1
Dalmacija	110.041	15.38	1.7
Črna gora	23.259	3.68	0-4
Jugoslavija	6,265.264	39.83	100.0
Procentualno stoji torej na prvem mestu Vojvodina. Njej sledi Hrvaška. Bosna, Srbija in Slovenija
zavzemajo nekako sredino.
(Dalje sledi.)
GOSPODARSTVO.
g Izvoz krompirja iz Slovenije. Letošnja krompirjeva letina je bila v vsej državi izborna. Krompirja se je pridelalo mnogo več, kakor pa ga bomo mogli porabiti doma. Težkoče pa so sedaj radi izvoza našega krompirja, zlasti iz Slovenije. V prvi vrsti bi prišla v poštev za naš krompir Italija, toda ta je zabranila uvoz krompirja iz Jugoslavije pod pretvezo, da se razširjajo z njim nalezljive bolezni, ki so baje razširjene v naši državi. Interesenti so se zato obrnili na razne uvoznike v Franciji, Španiji, severni Afriki in Avstriji. — Naša vlada je izvoz krompirja olajšala s tem, da je odpravila izvozno carino na krompir, ki sedaj ni več potrebna.
g Izvoz vina v Švico. Med našo in švicarsko vlado se vrše pogajanja za izvoz našega vina v Švico. Kakor se čuje, bi se za izkupiček vina nakupila švicarska živina, v prvi vrsti simentalsko pleme. Švicarska vlada je pripravljena, da odpremi živinske transporte brezplačno do švicarske meje in bi tudi dovolila v svrho znižanja cen znatne subvencije. O načinu prodaje vina se poga-
Pokrajine	Površina	Produktivna površina		Neprodukt. površina	
	ha	ha	v °/„	ha	v %
Severna Srbija . .	4,995.000	4,640.355	92.90	354.645	7.10
Južna Srbija. . . .	4,557.200	4,233.639	92.90	323.561	7.10
Hrvaška 		4,378.800	4,061.274	92.75	316.526	7.25
Bosna 		5,119.900	5,079.769	99.21	40.131	0.75
Vojvodina		1,970.200	1,941.075	98.52	29.135	1.84
Slovenija		1,619.700	1,533.790	94.69	85.910	5.31
Dalmacija		1,272.900	1,093.732	85.92	179.168	14.08
Črna gora 		966.800	830.482	85.90	136.318	14.10
Jugoslavija ....	24,880.500	23,414.116	94.10	1,466.384	5.90
janja še vrše. Sodijo, da se v slučaju izvedbe te akcije naša vinska kriza znatno olajša in da se bo mogla pospeševati tudi živinoreja v naši d; žavi.
g Adresar lesne industrije za kraljevino SHS. Uredništvo „Drvotršca“ v Zagrebu namerava izdati adresar celokupne lesne industrije v kraljevini SHS, da zadovolji potrebam trgovskega sveta in da se ustvarijo čim ožje zveze med lesnimi producenti in trgovci na eni ter kupci na drugi. V ta namen je razposlalo vsem interesentom, ki spadajo v kategorijo eksploatacije, predelave ali veletrgovine lesa, vprašalno polo s sledečo vsebino: 1. Točen naslov tvrdke; 2. kraj, ulica, hišna številka, kjer je glavni sedež tvrdke, in številka telefona; 3. kraj in zadnja pošta (ali železniška postaja, kjer je tvornica za predelavo lesa, in številka telefona tvornice; 5. ime in priimek lastnika podjetja ali ravnatelja; 6. brzojavni naslov glavne uprave podjetja; 7. katerega leta je bilo podjetje osnovano; 8. delniška glavnica v dinarjih; 9. koliko nameščencev ima podjetje; 10. ali spada tvrdka med producente in veletrgovce in ali se bavi samo s trgovino na veliko; 11. točen opis vseh proizvodov, ki jih podjetje izdeluje in s katerimi trguje na Veliko; 12. kateri so specialni proizvodi podjetja in s katerimi specialnimi posli se bavi podjetje; 13. katere proizvode izvažate v inozemstvo? Da se more za naše gospodarstvo osobito važni adresar čim popolneje urediti, prosi uredništvo „Drvotršca“ v Zagrebu, naj vse tvrdke v kraljevini SHS, ki eksploatiralo ali pa se bavijo s trgovino lesa na -veliko, odgovore takoj in točno na gornja vprašanja, ker je to v njihovem lastnem interesu, in tak adresar za naše gospodarstvo največjega pomena.
g Ukinitev sejmov. Vsi živinski in svinjski sejmi v Mariboru so radi slinovke do nadaljnega ukinjeni.
g Prekupčevanje z živino. Vladni oddelek za trgovino in industrijo v Ljubljani je dne 18. sept. 1923 pod štev. 3747 izdal obrtnim oblastvom I. stopnje sledečo okrožnico: Z ozirom na pritožbe mesarjev proti neupravičenemu prekupčevanju živine se obrtna oblastva I. stopnje poživljajo, da odrede strogo nadzorovanje prekupcev živine glede na njih upravičenost za ta posel. Tudi se opozarja na § 6. običajnega tržnega reda za živinske sejme, ki sc glas: Prodaja tržne živine zunaj sejmišča, pred tržnim krajem, v gostilniških hlevih ali po dovoznih cestah itd. je prepovedana. Tudi je prepovedano trženje pred sejmom in po sejmu.
g Zvišana produkcija sladkorja v naši državi. Listi poročajo, da bo letošnja produkcija sladkorja v naši državi v glavnem zadostovala za domačo potrebo. Po cenitvah iz interesiranih strokovnih krogov bodo producirale letos vse tvornice v državi skupno 5400 do 6200 vagonov sladkorja. Skupna potreba znaša letno 5300 do 6000 vagonov.
g Produkcija sladkorja v Češkoslovaški. Letošnja produkcija sladkorja v Češkoslovaški bo znašala 8 in pol do 9 milijonov meterskih stotov, to je za 1 do 1 in pol milijona stotov več kakor lani.
g Čiščenje semenja. Finančni minister je odredil, da mora državna hipotekarna banka osnovati fond, s katerim se bodo vzdržavale posebne poljedelske postaje za čiščenje semenja. Za izboljšanje in povečanje naše poljedelske produkcije je uporaba strokovnjaško očiščenega semenja velikega pomena.
g Trgovinska pogodba s Poljsko. V
ministrstvu za trgovino je izgotovljeno besedilo trgovinske konvencije med našo in poljsko državo. Konvencijo sta izdelala dr. Velizar Jankovič in dr. Slavko Sečerov z zastopniki posameznih ministrstev, v imenu poljske vlade pa Okeski, poljski poslanik v Belgradu. Namen te konvencije je, da se nepogodbeno stanje z uporabo maksimalne tarife na eni kot na drugi strani zamenja s pogodbenim stanjem. S konvencijo se zagotavlja izvoz našega vina, ker po tej konvenciji Poljska ne sme prepovedati uvoza vina. Z druge strani se Poljska zavezuje, da nam dovoli uvoz sladkorja in nafte. Naša država pa ne sme zabranjevati izvoza rud, surovin, kož itd. Na eni bodočih sej bo minister g. dr. Jankovič predložil to konvencijo narodni skupščini v odobritev.
g Službeni tečaji tujih valut v mesecu oktobru:	1 napoleondor 335 Din, 1 zlata
turška lira 378 Din, 1 dolar 90 Din, 100 francoskih frankov 510 Din, 100 švicarskih frankov 1630 Din, 100 drahem 160 Din, 100 italijanskih lir 390 Din, 109 milijonov nemških mark 50 Din, 100 češkoslovaških kron 270 Din, 100 madžarskih kron 55 par, 100 ru-munskih lejev 42 Din, 100 peset 1210 Din, 100 holandskih forintov 3600 Din, 100 avstrijskih kron 12 par in 100 poljskih mark 4 pare.
g Vrednost denarja. V Curihu velja 100 dinarjev 6 švic. frankov 30 centov. Na zagrebški borzi velja 1 dolar 84.50 do 85.50 dinarjev. Vrednost našega dinarja polagoma narašča.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti "riznano najboljši in najcenejši. Cdavna zaJova na debelo in drobno Ljubljana Bre^ št. 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Tržne cene.
Žito. V Novem Sadu so bile 25. t. m. nastopne cene: Pšenica: baška 360 do 375; banatska 367.5; sremska 360. Ječmen: baški 280; sremski 275. Oves: baški 250. Tur-ščica: baška 260. Fižol baški 345. Moka: „0“ 570; „6“ 385 do 395. Otrobi 150.
Živina. Cene preteklega tedna: voli I. 13 do 14 Din, II. 11 do 12 Din, krave 12 do 13 Din, junčki 13 do 13.50 Din, teleta I. 22.50 do 23.25 Din, II. 21.50 do 22 Din; prešiči I.
26 do 27 Din, II. 22.50 do 23.25 Din. III. 21 do 22 Din. Na sejmu v Zagrebu 22. t. m. so plačevali za kg žive teže: bosanske krave (buše) I. 12 do 12.50, II. 9 do 10, III. 8 do 9, teleta 22 do 22.75, svinje sremske 26.5 do 27. Din.
Vino. Radi slabih izgledov vinske trgatve so začele cene vin iz 1. 1922/1921 naraščati. Na Štajerskem so v zadnjih dneh poskočile za 3 do 4 K pri litru. Povpraševanje po vinu je oživelo in se kupci zanimajo zlasti za letnik 1921. Kakovost letošnjih vin bo zaostajala za lanskimi. Po Štajerskem v nekaterih krajih grozdje sploh ne bo dozorelo.
Krma. Zagrebške cene pretekli teden: seno 100 do 112.50, otava 112.5 do 125, detelja 125 do 132.50.
r Metuzalemska družina. Na otoku Jersey so odkrili družino Lerossignol, katere člani so dosegli skupaj metuzalemsko starost. Francois Lerossignol je bil rojen leta 1876 na otoku Jersey in je umrl 1. 1868 star 82 let, njegova žena je umrla 84 let stara, starejši sin 85 let, drugi sin 89 let, njegova žena 89 let, tretji sin 70 let, četrti 86, njegova starejša hči 78 let, druga hči 80 let, tretja hči pa 89 let stara. Skupna starost vseh teh oseb je znašala 821 let, tako da je na vsakega posameznega člana te družine prišlo povprečno po 82 let. Trije otroci starejšega sina še žive in so stari 78, 76 in 68 let. Oba otroka drugega sina sta stara 80 in 75 let.
r Goreče petrolejske morje. V neposredni bližini San Pedra v Kaliforniji je imela ameriška petrolejska družba ogromno zalogo petroleja, ki se je iz doslej neznanega vzroka vžgal. Kmalu so se dvigali veliki plameni in stebri dima proti nebu, ki so zbudili nepopisen strah med prebivalstvom. Vsled vročine so sc vneli rezervoarji in vsebina pol milijonov sodov petroleja sc je ralila na vse strani. Kmalu je bila vsa okolica v plamenih. Ljudje so morali bežati, da so si rešili golo življenje. Škoda je ogromna, ker niso uničena samo poslopja, vrtovi in polje, temveč je zgorela v plamenih tudi vsa živina ter so prebivalci rešili samo to, kar so v naglici mogli vzeti s seboj.
r V navadnem čolnu iz Anglije v Ameriko. Moderni Kolumb hoče postati Francoz Allain Gerbault, ki je stavil z dvema angleškima brodolastnikoma, da prepluje ocean v navadnem čolnu. Pred več kot 14 dnevi je odplul iz nekega angleškega pristanišča v navadnem 10 metrov dolgem čolnu, opremljenim z majhnim jadrom in primerno zalogo živil. Čez teden dni je srečno dospel do Gibraltarja, kjer je naložil nova živila. Sedaj se nahaja na odprtem morju. Nek grški parnik ga je srečal 200 km daleč od Man-tuiketskega svetilnika ter mu odstopil nekaj živil. Izgleda, da bo drzni Francoz stavo dobil.
r Proti razsipanju državnega denarja.
V Parizu se je nedavno osnovala liga proti razsipanju državnega denarja. Listi pišejo, da država sama od sebe niti ne zna niti hoče štediti, razen kadar jo prisili k temu javno mnenje. Tako je leta 1919 v Angleški ustvarila zasebna incijativa gibanje proti državnemu in privatnemu razsipanju denarja in je to gibanje rodilo velike koristi. Znano je, da so sc državne uprave, zlasti vojaške, v času vojne naravnost navadile na uničevanje raznega materijala in so seveda s to metodo nadaljevale tudi v miru. Javna agitacija za štedenje je toliko vplivala, da je moral Lloyd George uvesti znano komisijo Geddes, ki je dosegla nekaj miljard dinarjev prihrankov v korist državne blagajne. Tudi francoski tisk upa, da se bodo dosegli pod pritiskom javnega mnenja v tem pogledu dobri uspehi, zlasti v raznih rcpa-racijskih komisijah v Nemčiji, kjer trošijo posamezni diplomati vsak dan na tisoče po raznih zabaviščih, kar utemeljujejo seveda z državnimi potrebami. Takih diplomatov pa seveda nima samo Francija.
r Mesto tatvin. Nek italijanski list prinaša opis življenja v Petrogradu, v katerem žive, kakor izgleda, skoro vsi prebivalci od tatvin. Kradejo drug drugim, vsi pa državi, država pa ponovno zopet slači vse, tako da je to najboljša šola za lopove. Ponoči smejo na cesto samo posebno pogumni in dobro oboroženi ljudje, ker se pogosto zgodi, da ubijajo straže, ki preganjajo lopove, vsakega, ki ga srečajo ponoči na ulici. V zapuščene hiše prihajajo različni ljudje, razkopavajo zidovje, odnašajo parkete, vodovodne instalacije, okna itd. Tatvina električnih žarnic je razvita do prave umetnosti. Ni mesta, kjer bi bila električna žarnica varna. Najuglednejši ljudje kradejo žarnice drug drugemu in sicer največkrat po straniščih. Državni uradi so podobni puščavam. Iz njih je vse pokradeno, karkoli se more prodati, razen miz in stolov. Če pa je miza kaj vredna, jo uradnik tudi proda in kupi cenejšo, dobiček pa obdrži zase. Ker se papir uporablja za podlogo v čevljih, dostikrat v državnih uradih ni niti pole papirja, uradniki pa dostikrat tudi službene akte uporabljajo za svoje posebne namene. Zanimivo je, da se ne vidi v celem Petrogradu dobro oblečenega človeka. Ako pride kak eleganten tujec, dobi kmalu iz oblako\r par kamnov v glavo in potem ga pouče, naj sc obleče priprostejše, ako hoče biti varen. Zanimivo je, da v Petrogradu zlasti cvete prerokovanje. Ponavadi prerokujejo kake histerične ženske po ulicah in množica jih nenavadno rada posluša. Te prorokinje zaslužijo več, kakor pa bi mogle s poštenim delom. Z njihovo pomočjo pa seveda še več zaslužijo razni lopovi.
r Klub 100 kg težkih. V Parizu obstoja klub 100 kg težkih, čegar člani morajo tehtati najmanj 200 funtov. Vendar pa ni telesna teža glavni pogoj za sprejem v ta klub. Člani tega kluba morajo imeti poleg predpisane teže tudi gotovo spretnost v te-
lesnih vajah, in je bil n. pr. kandidat, ki je imel več kot 250 funtov ter bi gotovo spadal v okroglo družbo, odklonjen, ker se ni mogel dovolj hitro gibati. Debeli gospodje so veliki športniki ter prirejajo pogosto tekmovalne teke, kar povzroča seveda med gledalci mnogo veselosti. Prirediti nameravajo tudi veliko plavalno tekmo, ki se je mora udeležiti vsak član kluba z ozirom na to, da je taka tekma zanje brez vsake nevarnosti, ker je znano, da plava mast vedno vrh vode.
r Nuna z doktorskim naslovom. Na
lvovskem vseučilišču je bila pred dnevi promovirana za doktorico filozofije nuna s. Cecilija Labinska. Izpite za doktorat je izvršila z izvrstnim uspehom ter bo nameščena kot učiteljica na neki samostanski šoli. Kolikor je znano, je to prva nuna, ki je dosegla doktorski klobuk.
r Eksplozija potopljene ladje. V začetku poostrene pomorske vojne 1. 1916 je položila neka nemška podmornica ob alžirski obali sedem plavajočih morskih min. Norveški parnik „Nivos“, ki je bil naložen z žitom, je zadel ob eno teh min ter se potopil z večino svojega moštva. Dne 12. avgusta t. 1. so opazili z ladje, ki je plula v tamošnjem morju, kako se je naenkrat dvignil iz morja prednji del neke ladje. Polagoma je prilezla na dan iz morskih globočin cela ladja in plula z jaderniki in svojim gornjim delom popolnoma pravilno na valovih. Kmalu nato pa je sledila močna eksplozija, ki je popolnoma razrušila ladjo. Na ladjo, s katere so opazovali ta prizor, se je ob eksploziji vsul dež žitnih zrn. Kakor so ugotovili, je ladja, ki se je pojavila iz morja, potopljena norveška ladja „Nivos“. Nenavadni pojav in eksplozijo tolmačijo, da so se v notranjosti ladje razvili iz žita plini, ki so ladjo dvignili iz morja in povzročili eksplozijo.
r Boben. Otrok prosi očeta, da mu kupi boben. Oče mu odvrne: „Ja, da me boš vedno motil!“ — „O te ne bom nič motil,“ je odvrnil sinček, „bom samo takrat bobnal, kadar boš spal.“
r Mesnice pasjega mesa. V raznih mestih v Bavarski so otvorili mesnice s pasjim mesom. V mestu Avgsburgu imajo deset takih mesnic. To označuje najbolj nemške razmere v prehrani.
r Korist mravlje. V gozdih je mnogo koristnih žuželk, ki preganjajo razne škodljivce. Ena najkoristnejših je mravlja. Ona lovi gosenice po vsem gozdu, tudi po najvišjih drevesih. Torel je izračunal, da ena naseljena kolonija mravelj vlovi na dan do sto tisoč škodljivcev. Ako se pomisli ogromno korist te žuželke, je jasno, da so vsi oni za obsojati, ki jemljejo iz mravljišč jajca (bube), kar je v naprednih državah itak zabranjeno.
r Na izletu. Učitelj pelje otroke na izlet, med potjo pa jih pes oblaja. Eden izmed otrok se zboji psa in se prične jokati. Učitelj tolaži: „Kaj se bojiš? Ali ne veš, da pes, ki laja, ne grize?“ — Otrok: „Jaz to že dobro vem, ampak ne vem, če pes to ve!“
LISTEK.
M. Hartman:
Gozdna vojna.
(Dalje.)
Stari gozdar bi bil izgubljen in divji lovci bi uvedli v lovišču njegovega gospodarja in cesarja objestno gospodarstvo, če bi mu usoda ne naklonila pomočnika oziroma pomočnice, ki ga je reševala vseh skrbi in opravljala zanj vse lovske dolžnosti. To je bila njegova šestnajstletna hčerka Nana. Bila je lepa, močna in vitka ter najboljši strelec trideset milj daleč naokoli. Pri sv. Ivanu Ne-pomuku! pravijo ljudje še danes v Blanskem gozdu, to je moral biti lep pogled, kadar je stopila ob prvem jutranjem svitu iz lovske hiše, z rjavim klobučkom na glavi, v visokih čevljih, v kratkem zeleno obrobljenem krilu, z lovsko torbo ob strani ter puško na rami, in korakala proti gozdu ter se vračala šele pozno zvečer ali pa ob luninem svitu domov. Rjavi in belolisasti pes je skakal vesel ob njeni strani ter ji lizal roki. Jeleni in srnice pa so se skrile in kakor pripovedujejo ljudje, so tudi ptiči potihnili, kadar je hodila po gozdu. Četudi je bila Nana še tako lepa, vendar pa je bilo v njenem obrazu nekaj, kar je strašilo živali in ljudi, zakaj bilo je to nekaj nenavadnega v dekliškem licu. Bilo je, kakor da bi se mrke resne sence gozda z vsemi svojimi skrivnostmi vtisnile za vse čase na njenem obrazu. Smehljala sc je ravnotako redkokrat, kakor je red-kokrat prodrl solnčni žarek skozi Blanski gozd. Kako pa naj bi bilo tudi drugače? so dejali ljudje, šestnajst let je stara, v gozdu je zrastla in videla je mnogo krvi preliti, četudi je bila to samo kri živali! In znano je, kakšni čari žive v gozdu, ki dostikrat stiskajo in mučijo srce, ako že ni nad nijm zrastla skorja, kakor nad kakim drevesom!
Mogoče, da je bilo življenje Nane res bedno, toda sama tega ni vedela. Njej je bilo dobro, kadar je stopala v tišino gozda, in samotno ji je bilo samo, kadar je prišla med ljudi. Bilo ji je dobro tam, kjer je bilo drugim tesnobno, kadar je vel veter kakor neviden duh preko dreves in priklanjal njihove vrhove, kadar so padalc kapljice z listja in igličevja, kadar je gledala sovi v gnezdo ali pa je ležal ponosen jelen ali nedolžna srna z umirajočim pogledom pred njenimi nogami. Govorila ni veliko, skoro samo s svojim psom Parisom, kadar sta skupaj vlovila kako zver. Doma je
molče poslušala očetovo pripovedovanje o bitkah in vojnih pohodih ter princu Evgenu. Samo tupatam je zinila vmes kako besedico o gozdu ali divjačini, ali pa je mrmrala: Zakaj nisem moški? — In pristavila je tiho zraven: Hočem biti in sem tudi!
Toda nekaj časa že je nekaj nenavadnega motilo Nanin mir in gozdno samoto. Kadarkoli je stopila v gozd, so jo pozdravili i? sosednjega lovišča glasovi lovskega roga, ki so ji prodirali na čudežen način v srce. Bile so samo stare pesmice, ki so odmevale iz roga, vendar pa so bile Nani nekaj popolnoma novega in tujega in bilo ji je, kakor da bi zvenelo iz njih nekaj nenavadnega, kar še ni nikdar slišala.
Dostikrat prej je že sama pela iste pesmi, vendar pa niso nikdar vplivale nanjo tako čudno žalobno, kakor sedaj, ko so odmevale iz tujega lovišča skozi gozdno noč k njej, tako vabljivo in hrepeneče! Nehote je sledila vsak dan zvoku, dokler ni prišla do jarka, ki je ločil njeno lovišče od sosednjega. Tu je obstala, kajti staro prokletstvo je ležalo na meji obeh lovišč, ki jo noben lovec ni smel z orožjem brez dovoljenja drugega lovca prekoračiti. Stari prepiri, ki so veljali že mnogo krvi, so bili temu vzrok. Nana je vrgla puško na mah, pozabila je na divjačino in divje lovce, naslonila se na drevo ter poslušala zvoke lovskega rogu. K napevom, ki so prihajali z one strani, je izgovarjala besede in bile so to besede ljubezni. Začuden je pogledoval Paris k svoji gospodinji, zakaj njen obraz je bil danes čisto drugačen kakor navadno. — Nana je dobro vedela, odkod prihajajo glasovi, saj je videla že večkrat lepega, plavolasega lovskega pomočnika onstran zakletega jarka, ko je šel s puško na rami čisto blizu mimo. Vedno je zavihtel klobuk s pisanim peresom, ali pa je ustrelil v zrak, kar naj bi veljalo za pozdrav, dostikrat pa je zatrobil veselo pesmico v rog. Mnogokrat, kadar je šla preko travnikov, ga je nenadoma zagledala na kakem griču v sosednjem lovišču, kjer ji je mahal z robcem v pozdrav. Nana je dolgo časa poslušala, ko pa so prihajali zvoki lovskega rogu vedno bližje, je pograbila za jmško in odhitela brzih korakov proč. In za njo je kakor Vzdihljaj potihnila pesem.
Postalo je že pozno in svetil je že mesec skozi vejevje. Nana se je postavila za drevo ter čakala na divje-Sa petelina. Bila je vajena gozdne samote, vendar pa ji ni bilo še nikoli lako tesno kakor danes. Zdelo se ji |e, kakor da bi bil lov na divjega petelina samo izgovor, da bi mogla pre-
živeti noč sama v gozdu ter jo pre-sanjati bedeč. Včasih se ji je zazdelo, da čuje dobroznane glasove lovskega rogu. Tu je zapel divji petelin. Nana je ustrelila ravno, ko je menila, da zopet sliši lovski rog, ter je zgrešila. To se ji že dolgo ni zgodilo in nevoljna se je vrnila v lovsko hišo.
Oče se je začudil, ko jo je videl priti brez plena. Vendar pa je molčal in je dejal: „Dobil sem od mladega lovca iz sosednjega lovišča pismo; hoče te imeti za ženo!“ „Da mu bom krpala lovsko torbo, kadar bo lovil po gozdu, kaj ne?“ se je zasmejala Nana in pristavila: „Sami zase hočejo imeti sveži gozdni zrak, žena pa naj čepi doma, kuha zanje in pita otroke! Jaz sem ravnotako dober strelec kakor kdo drugi in gozda ne pustim! Ni govora o možitvi!“
Vendar pa je stala še isti večer ob istem drevesu. Ni opazila, da prihajajo zvoki lovskega rogu vedno bližje in da so naenkrat utihnili pred njo.
„Ali smem tja?“ je vprašal moški glas. Na oni strani je stal lovec in bil pripravljen k skoku; svojo puško je zagnal v travo.
Nana se je prestrašena zdrznila, prijela je za puško in jezno zaklicala: „Nazaj ali pa streljam!“
„Kar streljaj lepa Nanika! Ne želim si lepše smrti!“ je zaklical in že je skočil preko jarka ter ležal pred njenimi nogami, ki jih je objel z obema rokama. Paris je pač opazil, da ni bil to noben sovražen napad kakega divjega lovca ter ni branil svoje gospodinje; skakal je vesel okoli obeh i.i lizal sedaj Nani, sedaj mlademu lovcu roke.
Nana je stala dolgo, ne da bi se ganila, ter je zrla temnega pogleda na lovca, ki je gledal proseče k njej. Končno se je zavedla, iztrgala se ter odhitela divjih korakov v gozd, medtem ko se pes še dolgo ni mogel ločiti od lepega lovca, ki je gledal za bežečo deklico z rosnimi očmi.
Nana je hitela vedno bolj globoko v gozd ter streljala na levo in desno, kjerkoli se je pokazala kaka divjačina ali ptič, toda vedno brez uspeha. Njena roka se je tresla, pred očmi se ji je bleščalo v negotovih obrisih in njena slovita spretnost jo je popolnoma zapustila. Obupajoča je hitela vedno naprej, sopihajoč ji je sledil pes Paris, ter ni niti zapazila, da postaja vedno bolj pozno in pozno in da je bilo že polnoči, ko je došla na reber, ki so jo imenovali belo reber radi mnogih belih gozdnih cvetlic, ki so jo pokrivali v poletju. Mesec je sijal mirno na zemljo ter obvijal tudi temne smreke in jelke, ki so obdajale reber, s svetli-
kajočo belino. Tu je Nani nekoliko odleglo; upehana in trudna se je yle-gla v travo, da bi se odpočila. Toda kakšni nenavadni čari so pričeli sedaj vsenaokoli oživljati gozd! Kakor da bi bilo rožnato jutro in ne šele polnoči, so začeli prihajati od vseh strani gozdni ptiči, spuščali se zibaje na veje in pričeli govoriti; Nana pa je razumela vsako njihovo besedo. In divji petelin, golob, slavec, sokol in vsi drugi ptiči gozda so pričeli žvrgoleti in Nana je iz vsega žvrgo-lenja razumela samo eno: Uh, ljubezen, ljubezen!
Nana je kakor otrpnela od strahu ležala nekoliko časa v travi ter poslušala, potem pa je skočila pokonci in bežala, kakor da bi jo preganjali duhovi, daleč proč od bele rebri, vedno dalje, dokler ni umolknil za njo ptičji zbor: Ljubezen, oh ljubezen! Šele na rebri, ki so jo imenovali radi visoke bohotne trave zeleno, se je ustavila. Toda tudi tu so se pričeli ponavljati gozdni čari, samo v drugi obliki. Iz grmičevja in trave so se približali jeleni, srne, zajčki, lisice in druge štirinožne gozdne živali, v vejah pa so se zbirale veverice. Jeleni, srne, zajci in kunci so jo obstopili v krogu. Izgledali so žalostno ter pripogibali glave k tlom. Tudi ti so pričeli govoriti, vsak na svoj način.
Jelen je dejal: Ne ganejo te solze mojih oči, v bohotni sreči moje svobode me ubijaš! Oh! Moje pleme je obsojeno, da ga preganjajo, love in kruto more, toda ne dekliške roke. Glej, druge deklice hodijo skozi gozd, se nam dobrikajo, zbirajo za nas sladka zelišča in nam prinašajo kruh. Ti pa nam nosiš smrt! Toda drugače kakor navadno gleda sedaj tvoje oko. Ti nisi več tako kruta, odpoveduje ti svinec za ubijanje, in to je ljubezen!
In govorila je srna: Ubila si mater otroku in pustila, da zraste otrok, da ga tudi ubiješ! Ne veš, kako je, biti mati! Ako bi ti bila sama mati, bi tega ne storila! Ne misli na to, ako boš kdaj mati, kako bežimo krvaveč k najskritejšim studencem gozda, da si operemo svoje rane in umremo. Sedaj je prodrla usmiljenost v tvoja prsa in to je ljubezen!
Zajec in kunec sta govorila: Živimo v večnem begu pred teboj in noben grm nas ne more ščititi pred tvojim smrtonosnim svincem. Sedaj si postala dobra, deklica, kakor so vse druge. Blagoslavljamo ljubezen v tvojem srcu.
Veverica je rekla: Zopet bom veselo skakala z veje na vejo, z drevesa na drevo, veselila se bom soln-čnega svita in blagoslavljala gozd,
ki me je rodil. Naj živi ljubezen v tvojem srcu, ki je omehčala tvojo trdo dušo, da ne zasleduješ več vesele živali gozda!
In vse živali so zaklicale v zboru: Naj živi ljubezen v tvojem srcu! Slava ljubezni!
Nani je bilo, kakor da bi sanjala, ni vedela, ali je bilo vse to dobro ali slabo. Z vso silo je končno skočila kvišku ter odhitela brzih korakov, kakor preganjana od duhov, dalje, vedno naprej, dokler ni prišla na reber, ki so jo imenovali črno radi temnih tal, nastalih od gozdnega požara ali pa morebiti od pepela, ki so ga stresale tu čarovnice, kadar so se sestajale s skrivnostnimi duhovi v gozdu. Toda še hujši so bili tukaj čari, ki jih je doživela Nani. Nenadoma so skočili iz grmovja divji lovci, obkrožili jo smejoč se ter peli pesem o lovcu, ki mora imeti ostro oko in krepko roko in ki ga sladka, mehka ljubezen ne sme premotiti ,ker zbuja solze v očeh in tresoče roke.
Prepevaje so zasledovali Nano skozi gozd, neprestano krožeč okoli nje, škodoželjno jo zasmehujoč in trobeč na gozdne rogove. Debele solze jeze so ji stopile v oči in kakor preganjana od obupa, je skakala preko grmovja in jarkov globoko v najgostejši gozd, dokler ni utihnilo zlobno krohotanje za njo. Jokaje in sklepajoč roke se je vrgla na gozdni mah, zakrila si oči, da bi ne videla novih čarov, ako bi se zopet pojavili.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Ho® pisaioi stroj
znamke »UNDERWOD« se proda. Naslov pove uprava lista.
Kupijo se
brzojavni drogi, bukov in hrastov
les z navedbo cene in mere. Ponudbe na upravo lista.
Eupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
■3i«a*£eH»aH6iiBB*eii8eHeiiiieg*aeiMeBaaen!aBifi(aHeaa«EHeHEBHH«aiH««iieeeeBHeBeieflieeeHee*
Š EKSPOBT „JUGOEKSIZ“ IMPORT
S	trgovska družba
s Vekoslav Pelc in drugovi v Ljubljani, Vegova ulica 8
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagom,
! deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki' jj lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
£HMaeegeeii*»«eaBHseeeasia«i*eecüesmaaBBaaiie»eieieMBeeeieBeB»eBiiBHHeeeiHi»eem
tabelno - cementni Skrilj znamke
dobavlja tovarna „KAMENIT“ na Laškem.
sin otoisfci toneaplaöno!
«■■■BBBBE1BBEBBBBBBBB111BBBBB*