GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXVII ŠTEVILKA MAJ 1985 Po vojni je imelo lesko Delavsko prosvetno društvo enajst sekcij. Leta 1955 je Svoboda ustanovila še dvanajsto sekcijo — godbo na pihala. Nekdo je rekel, da v Lescah za kulturo ni pravega zanimanja, pravega vzdušja in da vsaka kulturna aktivnost kaj kmalu propade. Kako prav je imel, vidimo iz tega, da je od vseh dvanajstih sekcij ostala pri življenju le zadnja — godba na pihala. Kot kaže se zanjo ni bati, da bi jo zadela usoda ostalih enajstih dejavnosti. Toda zakaj je temu tako? Zakaj kultura v Lescah ne zaživi? Ali pihalni orkester res vztraja in je uspešen predvsem zato, ker v njem niso le Lescam? To so vprašanja, s katerimi bi se s kulturniškega in morda sociološkega aspekta kazalo nekoliko več ukvarjati. Morda je eden razlogov v izredno močni migraciji prebivalstva v Lesce v zadnjih 60 letih, pač z ustanovitvijo Verige. Ta migracija je zlasti intenzivna v povojnih letih, ta- prvotnih prebivalcev Lesc izredno malo. Iz prakse vemo, da prva generacija migrantov ne postane nikdar homogena celota, pač pa se tesnejše vezi med ljudmi vzpostavijo le, če so skupaj preživeli otroštvo. Vrtec, šola, mladost zbližujejo. Skratka, interesi, motivi migrantov, ki, kot smo rekli, pomenijo v Lescah večino, še niso toliko skupni, niso toliko na skupnem imenovalcu, da bi Lescam lahko rekli naselje, vas v socialnem pomenu besede. Druga stvar, ki se z omenjenim dopolnjuje, je velikost kraja. Lesce so po svoji velikosti prerasle značilnosti vasi, da ob tem ne govorimo še o klasični idilični predstavi vasi. Nenazadnje vzporedno z rastjo naselja ugotavljamo tudi geografsko razslojenost kraja, saj so prometnice uokvirile mondeni in proletarski del naselja. Sociološka zanimivost je tudi v tem, da je mondeni del prebivalstva pretežno zaposlen izven kraja, kar zopet ovira rast interesov zbliževanja. Tako v Lescah v bistvu lahko ugotovimo, da do neke mere delujejo »komunalni« interesi, da so ti povezovalni in zbliže-valni, da pa še zdaleč te vloge ne odigrava kultura. Zanimivo je, da niti šport v Lescah še nima take vloge, čeprav običajno v novih ali močno povečanih naseljih nastopi predvsem kot povezovalni element interesov mladih. Samemu urbanemu kopičenju v okolici ni sledil razvoj srednjega šolstva, tako da se tudi mladina, ki jo je osnovna šola zbližala, v starosti nad petnajst let porazgubi in kraju dokaj odtuji. Ta proces je na kulturnem področju viden v stalnih poskusih oživitve pevskega zbora, ki vsakokrat klavrno propade po par letih dela, ko doseže kvalitetno raven. Seveda je temu mogoče ugovarjati. Morda bi kdo utegnil zahtevati še kakšno politično akcijo, da se stanje na področju kulture v Lescah iz-uoljša. Napačno! Vsak kraj rabi določen čas, da zaživi, da postane zrel. Zrelosti kraja kot zemljepisne enote pa ne merimo s številom telefonov, metri asfalta, pač pa s trdnostjo socialnih zvez med krajani. Prav te zveze utrjuje kultura. Vendar se tega procesa ne da pospeševati, kajti potrebe prebivalstva prav tako dozorevajo od komunalnih do kulturnih in šele takrat lahko govorimo o krajanih. Pihalni orkester leške Svobode je pravzaprav paradoks sociološke adolescence Lesc. Kaže pa vendarle, da vse bolj prevzema vlogo nosilca leške kulture. Pa ni ta vloga v tem, ker je sam, pač pa v njegovi moči, vplivnosti in v kulturni vzgoji prebivalcev, ki nenazadnje po njegovi zaslugi postajajo vse bolj krajani. Urednik F. Č. Proizvodnja v aprilu Podatki o doseženi proizvodnji so obetavni. Drugi kvartal smo začeli z istim tempom kot smo zaključili prvega, vsaj če pogledamo doseženo proizvodnjo po teži, ki je znašala 1990 ton, to je 17 ton več kot v marcu. V obeh mesecih je bilo opravljenih 23 delovnih dni, od tega je bila v aprilu ena delovna sobota solidarnostna. Tudi rezultati tega dne se seveda štejejo v skupno proizvodnjo, čeprav se za solidarnostni delavnik govori, da »delamo za druge«. Koliko ta miselnost vpliva na produktivnost dela, v naši evidenci nimamo podatkov. Znani so nam le naslednji: težinski plan eksterne proizvodnje sta v aprilu presegli Verigama in Kovačnica, skupni plan eksterne proizvodnje je bil dosežen 96 odst. Planirano Skupno proizvodnjo sta presegli temeljni organizaciji Verigama in Sidrne verige, delovna organizacija pa je 4 odst. pod planom. Plan vrednostne proizvodnje na ravni DO je na eksternem trgu presežen 5 odst., na internem je 3 odst. pod planom. Skupno pa smo planske obvez- Količinska proizvodnja v aprilu v tonah Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja TOZD plan doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. VIJAKARNA 270 248 92 9 270 257 95 VERIGARNA 370 427 115 27 20 74 397 447 113 SIDRNE VERIGE 309 226 73 719 867 121 1028 1093 106 KOVAČNICA 175 183 105 36 10 28 211 193 87 DO VERIGA 1124 1084 96 782 906 116 1906 1990 104 Vrednostna proizvodnja v aprilu V 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja TOZD plan doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. Vijakarna 78.544 89.782 114 3.331 4.015 121 81.875 93.797 115 Verigama 103.628 116.565 113 13.780 9.922 72 117.408 126.487 108 Sidrne verige 78.678 71.517 91 114.663 119.973 105 193.341 191.490 99 Kovačnica 76.195 88.907 117 18.265 9.398 52 94.460 98.305 105 Orodjarna 3.250 1.297 39 20.101 23.179 115 23.351 24.476 105 Vzdrževanje 42 161 383 27.685 25.447 92 27.727 25.608 92 TIO 67.238 59.828 89 1.289 667 52 68.527 60.495 88 —- brez dop. progr. 41.728 51.250 123 1.289 667 52 43.017 51.917 121 DO VERIGA 407.575 428.057 105 199.114 192.601 97 606.689 620.658 102 brez dop. progr. 382.065 419.479 110 199.114 192.601 97 581.179 612.080 105 nosti prekoračili za 2 odst. Do nadaljnjega se bo dodatno tudi ugotavljala dosežena proizvodnja brez dopolnilnega programa v TIO; v tem primeru je eksterna proizvodnja 10 odst. čez plan. Doseganje plana proizvodnje po temeljnih organizacijah je naslednje: Vijakarna je bila količinsko 5 odst. pod planom, vrednostni plan je 15 odst. presežen. Do izpada v proizvodnji je prišlo za-(Nadaljevanje na 2. strani) Pnevmatika v luči didaktike Že pred leti so bili določeni tovariši zadolženi za realizacijo osnov šole pnevmatike. Žal je čas zadevo prehitel in povozil do letošnjega leta, ko smo z veliko meno zavzetosti in en-tuziazma realizirali šolski komplet za učenje pnevmatike. Na sejmu v Hannovru smo videli, da imajo vse večje firme izdelane didaktične komplete. Vsi (Nadaljevanoe s 1. strani) Proizvodnja v aprilu radi okvare in popravila valjčnega avtomata pri iver vijakih, pomanjkanje ustreznega materiala pri žičnikih in tekoče okvare stiskalke pri krovnih vijakih. Verigama je tako vrednostni kot težinski plan presegla. V celoti pa je izpadla proizvodnja visokoodpornih verig 9—11 mm zaradi ozkega grla pri cementaciji. Sidrne verige so planske obveznosti po teži presegle, vrednostno pa 1 odst. zaostajajo. Vzroki za izpad proizvodnje so pri odgorevno varjenih verigah 13—20 mm, pomanjkanje materiala in kapacitet, tekoče okvare strojev in velik izmet, pri odgorevno varjenih nad 37 mm pa okvare strojev in manjši izkoristek kapacitet. Vzroki za nedoseganje plana proizvodnje v Kovačnici so pomanjkanje naročil za kavlje ter že kronično pomanjkanje verig za bremenske verige. Od ostalih tozdov je vrednostni plan presegla le Orodjarna, TIO pa v primeru, da ne upoštevamo dopolnilnega, temveč le osnovni program, kar je tudi razvidno iz tabele o vrednostni proizvodnji. Čeprav smo v maju začeli delati šele šesti koledarski dan, imamo vse možnosti, da vsaj ponovimo, če že ne izboljšamo proizvodnjo iz aprila, saj bomo ta mesec morali 21-krat »-na šiht«. A. K. namreč dobro vedo, da je najenostavneje pridobiti bodočega kupca, če ga naučiš uporabljati lastne elemente. To je tista dolgoročna marketinško opredeljena reklama in istočasno obdelava tržišča, ki v perspektivi daje zanesljivo zelo dobre rezultate. Ker je bil v Ljubljani sejem učil in ker je v veljavi novi zakon, ki zahteva poučevanje tudi tega predmeta, smo imeli za potrebno, da naredimo ta korak. Ko smo predlagali akcijo za realizacijo tega kompleta, je bila zadeva z določenih strani okarakterizirana v zelo negativnem smislu, vendar je prevladala tendenca ZA. Zelo agresivno smo se lotili naloge, ker je bilo časa zelo malo. Angažiran je bil skoraj ves naš potencial, da je bila izdelana konstrukcija, pripravljena literatura in tekst s shemami za vaje. Posamezni nosilci nalog ob dobrem teamskem delu in dobrem sodelovanju OPD TOZD ter prototipno delavnico smo končno tudi s fizičnim delom uspeli realizirati mizo z delovnim okvirjem, vitrino, kompresor in skripto z osnovami pnevmatike in vajami. O kakih rekordih je težko govoriti, vendar smo za realizacijo imeli natanko 25 delovnih dni. Ob 100 straneh tipkanega besedila s shemami in risbami, ob kompletni realizaciji mehanike mize in pnevmatike z vsemi vezavami menim, da je vendarle jasno, da lahko motiviramo velik krog ljudi: od vzdrževalcev, ki so iz že davno odpisanega kompresorja naredili lep in funkcionalen kompresorček za lokalno uporabo, prototipne, kjer so izdelali vse potrebne dele, OPD, kjer so ažurno razpisali nujno potrebne dokumente in organizirali kooperacijo in na koncu nas konstrukterjev, projektantov, oblikovalcev, teksto-piscev in končno monterjev. Tako smo lahko pravočasno in dokaj uspešno ob veliki podpori Zavoda za šolstvo prezen-tirali tudi ta del naše dejavnosti. Večini tistih, ki so si zadevo ogledali in vedo čemu to služi, je naš sistem zelo ugajal in seveda so se že javili interesenti za uporabo in plasma. Iz fotografij je razvidno, kako ta zadeva izgleda, vendar je celota vendar najbolj vidna v neposrednem stiku. Sedaj je določen segment dela opravljen. Pred nami še vedno stoji odprto vprašanje ŠOLA PNEVMATIKE. To, kar smo sedaj naredili, še zdaleč ni dovolj. Obstaja bojazen, da bodo takšne komplete imeli v srednjih šolah, na zavodu za tehnično izobraževanje itd., mi kot proizvajalci pa bomo brez, kakor smo tudi brez avtomatizacije v proizvodnji. Prvo, kar moramo šolati, je naš lasten kader od informativnega izobraževanja za vse delavce do specialističnega za monterje in vzdrževalce. To je potrebno narediti čim-prej in potrebno je vzgojiti tudi kader, ki bo usposdbljen izvajati to šolanje ob tem, da je potrebno še pripraviti celo vrsto gradiva, od folij do skript in končno tisto utopično učilnico tudi opremiti poleg tega kompleta vsaj še z grafoskopom. Vinko Faladore Finalizacija z vezavo za konkretne vaje Delovni okvir na mizi Komplet z elementi in gradivom za pouk Monterja pri delu; v ozadju moralna podpora Prodajalna Merkur — Veriga Tri leta je že, kar se je odprla industrijska prodajalna v Verigi, zato mislim, da bi bilo dobro povedati nekaj besed o dosedanjem našem skupnem poslovanju, kajti imam občutek, da delovni ljudje v tovarni še ne vedo, kako poteka naše poslovanje s tovarno in mogoče v sedanji situaciji koga zanima samo poslovanje maloprodajne trgovine. Na podlagi določb Samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka predvsem pa za nemoteno nadaljnje poslovanje so delavci SŽ Veriga Lesce določili z delavci Merkur Tozd Maloprodaja proizvodno-prodajni načrt, v katerem se navaja: 1. Izdelke, ki jih proizvaja proizvodnja DO je maloprodaja dolžna v določeni količini in vrednosti odkupiti in prodati v svoji trgovini za domače tržišče. 2. Trgovina naroča blago s specifikacijo, katero da v prodajo pred tekočim kvartalom v potrditev. Kar pa ni potrjeno, se lahko prenese v naslednji kvartal, seveda s soglasjem obeh DO in končnim potrošnikom. 3. Izdelki, ki so naročeni za izdelavo po naročilu se ne morejo stornirati, če so le-ti že v fazi priprave proizvodnje ali se že proizvajajo. 4. Cene za proizvode standardnega programa so po ceniku, veljavnem na dan dobave. Cene proizvodov izvenstan-dardnega blaga pa so dogovorjene na osnovi ponudbe. Odvisne stroške in maržo obračunava naša DO po svojem samoupravnem aktu v skladu s pozitivnimi predpisi o oblikovanju cen. 5. Obe DO poslujeta s svojimi obratnimi sredstvi. Udeležba v skupnem prihodku med DO je 40 odst. za proizvajalca in 60 odst. za Maloprodajo. V trgovskem jeziku je to delitev marže, katero si od prodanega blaga skozi maloprodajo delita obe DO v navedenem odstotku. 28,9 % davek --- 2,5 % grosistična marža --- 15 % maloprodajna marža --- 2 % manipulativni stroški ---- tovarniška cena Še nekaj besed o sami trgovini in delavcih zaposlenih v njej: V prodajalni je zaposlenih 5 delavcev, od tega eden v administraciji, ostali pa za pultom, kakor se pravi v trgovskem žargonu. Prodaja je v teh treh letih močno narasla, saj smo začeli s 300 mili j. na mesec, sedaj v letu 1985 pa je planirano že 2,5 mrd. mesečne prodaje, kar zahteva veliko vloženega truda pri nabavi in prodaji blaga, saj je narava naše prodaje taka, da skoraj 80 odst. prodanega blaga pošiljamo po pošti ali železnici in le okoli 20 odst. preko prodajnega pulta. Mnogi člani kolektiva Veriga večkrat sprašujejo, kako formiramo našo maloprodajno ceno, zato sem se odločil, da vam prikažem shematično in računsko formiranje cene na enem od vaših izdelkov. Struktura cene izdelka TIO Povpraševanje je tudi po nekurantnem blagu, kakor je odpadno železo, verige in vijaki. Moram povedati, da se je tudi tu nekaj premaknilo, saj smo v lanskem poslovnem letu imeli na zalogi nekaj znižanih verig (žlajdre, avto verige), kakor tudi vijake raznih vrst in dimenzij. Novost v letošnjem letu je nakup odpadnega železa v naši prodajalni. Na zalogi imamo več vrst odpadnega železa (betonskega), ki ga lahko vsak zaposleni v tovarni kupi direktno iz našega skladišča po zelo ugodni ceni. Že vnaprej se vam zahvaljujem za nakup v naši prodajalni in vam želim veliko poslovnega uspeha v tekočem letu. Veselko Piškur TnnjniL SSS55SSB Sestav godbe na pihala DPD Svoboda Lesce DIRIGENT Branko Lacko FLAVTE Jože Povšin st. Janja Zupan Lea Prašiček Darja Korošec KLARINETI Danilo Starič Marko Legat Jure Valjavec Jože Povšin ml. Matjaž Ferjan Milan Avsenik Jure Erman Janez Jeram Janez Kirin Goran Bric Jože Pungeršek Borut Korošec Jernej Žnidar SAKSOFONI Jože Mrgole Franci Valant Vinko Rupar Ferdo Kikelj Dejan Prašiček KRILNICE — TROBENTE Edi Cilenšek Viljem Felicijan Janez Zupan Janez Kosmač Miha Štalec Marko Povšin Niko Podgornik Niko Podobnik Stane Praprotnik Niko Legat Toni Kirin Zdravko Iskra TENOR — BARITON Janez Legat Toni Iskra Ivo Šmon Jože Kocjančič Bogo Malavašič POZAVNE Franc Habjan Slavko Rauh Jože Humerca BASI Jože Cernilec Franc Slakonja Jože Podgornik TOLKALA Iztok Sorli Bojan Onič Franci Dolžan Jože Avsenik Dobitniki Gallusovih priznanj Zlate Gallusove značke: Branko Lacko Jože Mrgole Janez Kosmač Vinko Rupar Viljem Felicijan Edi Cilenšek Jože Crnilec Marjan Klöckl Miha Štalec Niko Podobnik Jože Povšin Franc Slakonja Danilo Starič Janez Legat Jože Avsenik Franci Dolžan Franc Prešeren Niko Podgornik Srebrne Gallusove značke: Ni razlike med odgovornostjo ljubitelja in poklicnega glasbenika Ob vašem jubileju bi se rad dotaknil nekaj točk neposredno povezanih z našim amaterskim delom. Redko komu zadostuje v življenju njegovo poklicno delo. Večina si izbere konjička, ki mu poleg rednega dela mnogo pomeni. Naš konjiček je glasba. Včasih je težko razumeti, kaj je pravzaprav tisto, kar mladino pa tudi starejše toliko privlači, da se podredijo skupnemu delu. V naše vrste prihajajo zaradi veselja do muziciranja, potem pa spoznajo, da jih ne čakajo le zadovoljstva, uspeh in priznanje. Kdor tega spoznanja noče ali ne more sprejeti, odpade. Drugi osta- Martin Gorenčič Jože Humerca Jože Kocjančič Janez Zupan Ante Vukovič Jože Podgornik Bronaste Gallusove značke; Franci Beguš Iztok Sorli Janez Medja Ivo Šmon Franc Habjan Stanko Pogačnik Jože Povšin ml. Viktor Mrak Franci Valant Milan Avsenik Drago Zupanc Marko Legat Slavko Rauh Jože Terek ČESTITAMO! nejo in delajo in po takih in podobnih koncertih ali jubilejih ugotovijo, da so storili prav. Do pomembnih uspehov prihaja le družina, v kateri notranja disciplina ni na zadnjem mestu. Neredno obiskovanje vaj zavira delo in ustvarja nerazpoloženje med rednimi obiskovalci. Kar jih dvajset ali trideset zgradi, lahko eden pokvari. So pa še zunanji činitelji, brez katerih bo zelo težko doseči pomembnejši uspeh. Kvalitetni instrumenti, primeren vadbeni prostor, širok izbor notnega materiala in še marsikaj, znatno pripomore k zadanemu cilju. Orkester rabi vrsto dolgih let, da ima kaj pokazati, pa tudi prav kratko dobo, da vse izniči. Od nas samih — godbenikov — od naše vztrajnosti, trdne volje in zagnanosti je v glavnem odvisen tudi končni rezultat. Iskrene čestitke in želje, da bi s samopremagovanjem tlakovana tla vodila k nadaljnjim uspehom. Program slavnostnega koncerta 1. N. Kalodjera BITKA NA NERETVI koračnica 2. G. Učakar PARTIZANKA uvertura 3. G. Učakar PO GORAH IN DALINAH potpuri 4. Arban — Štrucel BENEŠKI KARNEVAL solo trobenta 5. J. Gotovac (j. J. Brams 7. E. Štole 8. James Last Stane Praprotnik FINALE IZ OPERE ERO IZ ONEGA SVETA MADŽARSKI PLES ŠT. 5 KITICE HIACINT valček VESELA GLASBA potpuri Dirigent Branko Lacko Koncert bo v soboto, 25. maja ob 19,30 v festivalni dvorani na Bledu. in danes V mesecu oktobru in novembru 1923. leta je bilo po vseh izvršnih pripravah ustanovljeno »Delavsko-prosvetno društvo Svoboda« podružnica Lesce. Takoj po ustanovitvi »Svobode« so bili utrjeni posamezni odséki, ki so bili vsestransko aktivni. Dramski je deloval s pomočjo jeseniških kovinarjev. Pevski zbor je vodil Ivan Mencinger, tambura-ški zbor pa Julij Veber, oba z Jesenic. Poslovala je tudi knjižnica. Ob razvitju prapora sindikalne podružnice Lesce 9. maja 1926. leta, sta poleg Kovinarske godbe z Jesenic sodelovala tudi pevski in tamburaški zbor »Svobode« Lesce. V avgustu 1928. leta je bil v Lescah prvi večji festival gorenjskih Svobod. Bil je oblastveno odobren, vendar je v dopoldanskih urah istega dne nastopila žandarmerija in ga skušala preprečiti. Opoldan po prihodu vedno večjega števila članstva Svobod Gorenjske in ostalega prebivalstva, so se morali žandarji klavrno umakniti, festival pa je bil v celoti izveden. Vseslovenski celjski zlet Svobod 7. julija 1935. leta je po oceni takratnega režima imel komunistični prizvok in zaradi tega je banska uprava v Ljubljani dala nalog o razpustitvi vseh Svobod v Sloveniji, med njimi tudii leske. Po tem razpustu je bilo v kratkem času namesto prejšnje Svobode ustanovljeno »Delavsko-prosvetno društvo Vzajemnost« podružnica Lesce z istim programom in dejavnostjo. V letih 1939/40 je takratna vlada Cvetkovič-Ma-ček stalno preganjala in zapirala revolucionarje. V ta namen so pričeli ustanavljati koncentracijska taborišča. Eno od teh je bilo v Bileči, v katerem so bili zaprti komunisti že nekaj časa brez vsakega procesa ali sodbe. Dne 9. julija 1940. leta sta za izpustitev teh internirancev obe organizaciji: sindikat Tovarne verig in Vzajemnost poslali protestne peticije na Bansko upravo v Ljubljano in na Sresko načelstvo v Bileči ter na Naš dirigent Pihalni orkestri predstavljajo danes pomemben delež v slovenski glasbeni kulturi. Godba na pihala ima na Slovenskem več kot stoletne tradicije. Njej posveti množica entuziastov nešteto ur prostega časa in veliko odrekanj. Iz tega raste kvaliteta, ta zvrst glasbe živi med nami in z nami. Kaj druži godbenike pri njihovem delu? Veselje do glasbe, potreba po izpovedovanju, tovarištvo in družabnost. Tovariši godbeniki! Tri desetletja ste vzdržali. To je obdobje, ki je vredno upoštevanja, zato se vam prisrčno zahvaljujemo. V 30 letih ste odigrali pomembno vlogo na ljubiteljskem kulturno glasbenem področju. Globoko ste zakoreninili ljubezen do glasbe in kulture. Zato še enkrat zahvala Lacku, Janezu, Franciju, Niku, Jožu, Danilu, Janezu, Niku, Jožu, Viljemu, Edu, Vinku in še enemu Jožetu. Letošnjim proslavam 40-let-niice zmage nad fašizmom in osvoboditvi naše domovine vključujemo tudi Obletnice, ki »Delavsko kulturno-prosvetne-mu društvu SVOBODA« in tovarni »Verig« dajejo slavnostno obeležje. Ob tej priliki je prav, da obudimo spomine na dogodke prehojene borbene poti in bojev, ki so z velikimi žrtvami politični pripadnosti so bili delavci opredeljeni komunistični socialno-demokratski stranki in nekaj slovenski ljudski stranki, vendar v celoti organizirani v sindikatu. Vodstvo Tovarne verig je nerado, vendar moralo priznati sindikalno organizacijo. V mesecu juliju 1923. leta so bili s posredovanjem sindikalne organizacije izvoljeni prvi delav- Tovariš Branko Lacko se je rodil 20.11. 1926 v Zagrebu. Izhaja iz glasbene družine, saj je že oče 30 let deloval v vojaški godbi. Do leta 1953 je bil v različnih pihalnih orkestrih JLA. Medtem je opravil tudi izpit za dirigenta. V letih 1952/53 se je Lacko kot zrel glasbenik in dirigent vključil v delavsko prosvetno društvo Svoboda Lesce, kjer je bil član salonskega in zabavnega orkestra. V teh letih je z dramsko skupino prepotoval skoraj vso bližnjo okolico in uspešno deloval tudi na področju glasbene dejavnosti. Tako se je Branko vključil v življenje Slovencev, pa čeprav je po narodnosti Hrvat. V letih 1954/55 so se pri Svobodi Lesce začele priprave za ustanovitev nove sekcije — godbe na pihala. Organizatorju, takratnemu predsedniku upravnega odbora leške Svobode Jaku Erženu je Lacko pomagal s strokovnimi nasveti. 2e v zimi 1954/55. leta je poučeval bodoče godbenike teorijo glasbe. Začetek je bil težak, kajti večina bodočih godbenikov je bila glasbeno »nepismenih«, vendar se je z vztrajnostjo tov. Lacka začelo premikati. V juniju in juliju so bili nabavljeni stari rabljeni inštrumenti. Skoraj vsi so bili potrebni popravila. Kdo drug kot tov. Branko je vse inštrumente usposobil, popravil tako, da so godbeniki lahko pričeli s praktičnimi vajami. Uspeh ni izostal, saj je novo ustanovljena godba imela prvi nastop že 28.11. 1955. Zato je tov. Branko prejel številne čestitke. Led je bil prebit in težak začetek je bil premagan po zaslugi neumornega tov. dirigenta, ki je z veseljem nadaljeval začeto lo in trikrat tedensko vodil vaje. Branku truda in prostega časa ni škoda, saj z začetim delom nadaljuje in še vztraja, vztraja več kot 30 let. Tovariš Branko, bil si naš vodja v lepih trenutkih in v krizah, za kar se ti iskreno zahvaljujemo, ves 50-članski kolektiv naše godbe pa si želi, da še vztrajaš in nas tudi v bodoče tako uspešno vodiš ! Slavljenci ! dosegli veličastno zmago ter izbojevali našim narodom nacionalno in socialno svobodo. S tem v zvezi dovolite, da se na kratko dotaknem doprinosa prebivalsta k tem dogodkom. V začetku gradnje tovarne »Verig« v letu 1920 in pričetek obratovanja v letu 1922 je v večji meri spremenila strukturo kraja, zlasti pa prebivalstva. V začetku so se v tovarni zaposlili delavci in delavke, ki so bili zaposleni pri gradnji tovarne, nekaj strokovnega kadra in delavcev pa je prišlo iz Bele peči in Krope. Priliva delovne sile, zlasti iz družin malih kmetov, ni manjkalo in prav to je vodstvo tovarne »Verig« skušalo obrniti sebi v prid z dodelitvijo nizkih plač. Ker je bila politična pripadnost nekaterih delavcev socialistično usmerjena, je bila že v mesecu decembru 1922. leta ustanovljena sindikalna organizacija z imenom »Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok«, podružnica Lesce. Po ski zaupniki in oblastveno priznani. Vzporedno s tem je bila pripravljena prva kolektivna pogodba in v začetku 1924. leta obojestransko priznana in podpisana. Leska Svoboda nekoč Ministrstvo za notranje zadeve v Beograd. Dne 27. julija 1940. leta sta bili po nalogu Banske uprave v Ljubljani razpuščeni Sindikalna organizacija — Savez metalnih radnika Jugoslavije podružnica Lesce in Vzajemnost —■ podružnica Lesce. Podpisnike peticij za izpustitev internirancev v Bileči je Sresko načelstvo v Radovljici. kaznovalo po 400 din. Ker je bila ta akcija izpeljana po vsej državi, so pričeli kmalu po tem izpuščati internirance iz taborišča v Bileči. Res, da smo izgubili obe legalni organizaciji, imeli smo pa za tiste čase razmeroma močno ilegalno partijsko organizacijo, ki je znala usmerjati tok revolucionarne dejavnosti predvsem glede na bližajočo se vojno nevarnost. Prav ta usmeritev članstva obeh organizacij se je izkazala takoj po okupaciji 1941. leta, ko je večina članstva in tudi ostalega prebivalstva vedela, kje je njihovo mesto v času narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Po osvoboditvi je kulturna dejavnost kraja doživela pravi razmah s ponovno ustanovitvijo »Svobode«, predvsem pa s tem, ko je v njej aktivno delovalo enajst sekcij. V letu 1955 je bila ustanovljena še dvanajsta sekcija, to je godba na pihala. Po izgubi potrebnih prostorov je to danes edini aktivni predstavnik nekoč bogate kulturne dejavnosti leske Svobode. Tov. Strgovšek je opisal dejavnost Svobode do leta 1955. V tem letu je pričela s svojo dejavnostjo današnja godba na pihala Delavsko-prosvetne-ga društva Svoboda Lesce. Godba na pihala je bila ustanovljena 16. februarja 1955 Glasbena družina na pobudo takratnega predsednika Svobode tov. Jaka Eržena. Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih 52 bodočih godbenikov. Izvolili so petčlanski odbor in tako se je začelo. Strokovno vodstvo je prevzel Branko Lacko, organizacijsko pa Jože Mrgole. Po petih mesecih »suhih« vaj smo končno dobili inštrumente. Poslej so se godbeniki udeleževali vaj še z večjo zavzetostjo. Vaje so bile dvakrat tedensko v osnovni šoli, nato smo vadili na Žagi in kasneje v Družbenem centru Lesce, kjer delujemo še danes. Prvi javni nastop je bil v osnovni šoli ob Dnevu republike 28. novembra 1955. Od prvotnih 52 godbenikov jih je nastopalo le 22, ostali pa so čakali na inštrumente. Zabeležili smo desetletnico, dvajsetletnico in 25-1 etnico, ki smo jo praznovali v Radovljici. V zadnjih petih letih je bila dejavnost leskih godbenikov zelo pestra. Kljub vsem težavam in prerokbam, da v Lescah podobne dejavnosti nimajo obstoja, smo vzdržali vseh 30 let. Trideset let amaterskega dela je tretjina našega življenja, to je doba delovanja, ko se človek pripravlja na upokojitev. Mi smo vztrajali in bomo še nadaljevali z delom. 30 let amaterskega dela, ki smo ga vložili v glasbo, je doba, ki ima svojo kulturno in glasbeno ceno tako v Lescah kot v občini Radovljica. O tem nenazadnje priča tudi več kot 1000 nastopov. Bilanca zadnjih let: 1980 — 37 nastopov, 18 pogrebov, 85 rednih vaj ; 1981 — 43 nastopov, 26 pogrebov, 76 rednih vaj; 1982 — 42 nastopov, 27 pogrebov, 83 rednih vaj ; 1983 — 42 nastopov, 23 pogrebov, 101 redna vaja; 1984 — 33 nastopov, 22 pogrebov, 96 rednih vaj. V petih letih skupno 754 nastopov, pogrebov in rednih vaj, kar je povprečno 2 — 3-krat tedensko. Takšna je obremenitev našega godbenika. Pa še nekaj je k temu treba dodati: vse delo je popolnoma amatersko. Naše amatersko delo se torej bliža zlatemu jubileju. Taki smo le-ški godbeniki in taki nameravamo ostati, če bomo tudi vnaprej deležni take pomoči kot v zadnjih letih. Prav pomoč širše družbe pa nam godbenikom pomeni tisto priznanje, ki nas spodbuja za delo vnaprej. Strgovšek-Avsenik Kraji pomembnejših gostovanj Crikvenica — Selca Ljubljana Mengeš Domžale Šentvid pri Stični Štore Jesenice Dobrča Čatež Bohinjska Bela Kumrovec Ravne na Koroškem Bohinj Kropa Domžale — Moravče Postojna Buj e—Umag—B abiči Št. Jakob v Rožu — Avstrija Bled Apatin — Sombor Novigrad Roblekov dom Pliberk —• Avstrija in kraji širom po Gorenjski Kdo bo koga? Še trta ob glasbi bolje rodi FOTO KRONIKA !(****+*-*-**+***++****+-********************************************************************************************************** Prosti so le ob nedeljah Naši pobratimi iz Babičev Bili smo mladi Pozor... Nad 1090 metrov uniforma ni potrebna Klapa 6 — VERIGA Poročilo iz obiska v Prvomajske Hannovru igre V 16. tednu smo v ožjem sestavu obiskali našega poslovnega partnerja Liebfried, matična firma Herion, sejem tehnike v Hannovru in firmo Mayer & Pastor. Vtisi in spoznanja, ki smo jih ob tej priliki dobili, so izredna in nam bodo v veliko korist pri odločitvah, istočasno pa so določene predpostavke, plani, aktivnosti in predvsem razvojna prizadevanja dobila celo vrsto potrditev, da so pravilna. Ce si najprej ogledamo proizvajalce pnevmatike, lahko ugotovimo vrsto skupnih značilnosti : 1. Celotna svetovna tendenca je delovanje pnevmatičnih sestavin brez dodatnega mazanja z oljno meglo, torej suho delovanje. 2. ISO sistem imajo vsi, vendar zaradi cene predvidevajo skorajšnje spremembe. 3. Napovedujejo povečan trend uporabe in prodaje cilindrov brez batni ce. Zaradi patentiranih izvedb imajo velike probleme. 4. Vsi večji proizvajalci imajo svoje šolske komplete za didaktike in seveda tudi svoje šole. 5. Vsi večji proizvajalci imajo že komponente proporcionalne pnevmatske regulacije, za kar napovedujejo veliko prihodnost. 6. Vsi proizvajalci napovedujejo neekonomičnost produkcije komponent in se usmerjajo v prodajo znanja. 7. Vsi večji proizvajalci pnevmatike vključujejo v svoje programe del komponent logike za preprostejše sisteme in elektroniko za zahtevnejše sisteme. 8. Proizvajalci komponent in priključnega materiala so dokaj strogo ločeni, tako da specialne firme za armature nudijo izredno širok spekter ar- QJL pGótaia kmetica Ti postala boš kmetica, jaz bom poet ostal; polje boš ljubila; vas ti bo družica, orne lehe mož ti bo oral. Ti zemljo boš ljubila, jaz poezije tihih muz šepet, ti boš pšenico žela, žar sonca pila, jaz koval spomine svoje bom v skelet. Naj minulost me vsa objame, naj pokrije prah minule dni, naj misel nate, me vsega prevzame kot moč omame težkih vin! Iščoč spomine, ostal sem brez moči, kot orel, ki strmoglavil je z višin. Franci Anrenšek Železarna Store matur in cevi, ki jih proizvajalci komponent kupujejo. Naše pozicije v tej celotni paleti skupnih značilnosti ob izjemnih dosežkih firme Numa-ties, ki ima kovinsko tesnenje na zračnem filmu pri razvod-nikih in 300.000.000 preklopov brez mazanja do našega TOZD niso rožnate. Tehnološke možnosti so izredno majhne in sama organiziranost ter delovne navade za takšno proizvodnjo pri takšni konkurenci neznatne. Na sejmu smo videli in doživeli izredno agresivne, poslovne in marketinško dovršene prijeme ob izredno smelih razvojnih dosežkih. Iz kompleksa programov lahko vidimo, da smo lahko v določeni prednosti samo pri par komponentah, če nam uspe realizirati: 1. Nov razvojni koncept podaj ne enote in pozicioniranega cilindra kvalitetno in estetsko v celotni paleti, 2. nov razvojni koncept udarnega cilindra v celoti paleti, 3. vrtalno enoto (izdelati bi morali še eno manjšo), 4. modul za rotacije (levo-desno). Izredno hitro pa moramo realizirati kompletno vse raz-vodnike in cilindre za delovanje brez mazanja. Poleg tega pa je nujno forsirati skupino za elektroniko, ki bo pokrila celoten spekter potreb elektronskih sklopov za dopolnitev programa pnevmatike. Poleg pnevmatike smo si ogledali tudi robotiko. Robot sam za sebe ne predstavlja nobenega problema, saj jih reno-mirane firme delajo tekorekoč na tekočem traku (ASEA 20 tisoč prodanih). Predstavljena je bila zato predvsem tehnologija dela z rdboti za različne uporabe in različna dela. Imeli smo priložnost videti tudi celo vrsto manipulatorjev in izvedbe transfer montažnih linij z njihovo pomočjo. Paleta proizvajalcev je izredno široka. V tem programu še krepko zaostajamo, čeprav imamo na papirju rešene module za vpenjanje, rotacijski modul, translacijski modul itd. Seveda je do komplet manipulatorja še dolga pot, vendar nemogoča brez osnovnih testov in kvalitetno izdelanih osnovnih modulov. Se daljša pa je naša pot do realizacije kompletnih ustrojev. V samih tovarnah Liebfried, Herion, MRP smo prav tako zasledili nekaj skupnih značilnosti, ki nam žal niso lastne. 1. Proizvodnja je izredno korektno organizirana in zaposleni izredno disciplinirani ob tem, da kvalitetno delajo. 2. Krmiljenje proizvodnje, planske funkcije in ves informacijski sistem je preko računalnika. 3. Celotna značilnost delovnega okolja je izredna čistoča in urejenost, umirjeno delo z določenim tempom, nobene histerije in nobenih »mojstrov«, ki bi vpili, krilili z rokami ali s hitrimi koraki merili razdaljo od enega do drugega konca. 4. Dokumentacija na delovnem mestu je izredno skromna. Tehnološki postopek zajema samo spisek operacij in osnovne podatke. Evidenco vodijo verjetno različno (v Herionu imajo kartico, ki jo delavec vtakne v poseben terminal, odtipka število kosov in uro izgotovitve, kar se takoj prenese v centralni računalnik, ki izvrši vse potrebne operacije od plana do obračuna mezde). 5. Na vsakem delovnem mestu, posebno pa v montaži, je prisotna samokontrola. Kontrola v procesu je samo občasna in medfazna, 100 odst. pa je vključena v delovne faze (delavec, ki razigluje, vrši še kontrolo). Monter z žigom označi svoj izdelek in ga izdela kvalitetno, kljub temu pa je še 100 odst. končna kontrola. 6. Izredno cenijo svoje delo in se trudijo, da zadržijo kvaliteto in s tem tuddugled (nismo videli niti enega primera, da bi kdo svoj ali drugega izdelek vrgel v zaboj). 7. Izredno veliko vlaganje v razvojino-projektivno dejavnost in razvojne oddelke opremljajo s CAD sistemi, medtem ko terminale od operativnega računalnika že imajo. Tendenco imajo izključno v prodajo znanja. Ob vsem tem ni potrebno analizirati našo stvarnost, ker jo zelo dobro poznamo. Filozofiranje o zavesti ob vsem tem lahko pridobi samo grenak priokus. Marsikaj bi morali storiti, da ne bo prepad dobil takšne dimenzije, da ne bomo niti videli na nasprotno stran. Vinko Faladore Kot vsako leto smo mladinci in mladinke OOZSMS Lesce tudi letos 1. maja priredili tradicionalne zabavne igre na Šob-cu. Kljub lepemu sončnemu vremenu se je tekmovanja udeležilo malo mladinskih organizacij. Prišli so predstavniki Begunj, Mošenj, Dobrave, ekonomske šole v Radovljici in mladinci iz Lesc. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz petih članov; dve dekleti in trije fantje. Začeli smo pol ure kasneje kot smo napovedali, čakati smo namreč morali nekatere člane ekip. Začetek je oviralo tudi pomanjkanje pripomočkov za izvedbo igre. Ekipe so bile nestrpne in napovedovale so odstop, zato smo se potrudili in čimprej začeli s prvo izmed petih iger, katerih rezultate smo vpisovali v razpredelnico, ki je narisana na listu visela na kozolcu v bližini. Zaradi pomanjkanja Žakljev smo improvizirali in za smeh so prav tako dobro (brez vreč) poskrbeli tekmovalci, ki so tvegali in brez čelad z zvezanimi nogami in rokami na hrbtu ko-hkortoliko srečno priskakljali skozi cilj. Tekmovalec ekonomske šole pa je tik pred ciljem iz neznanega razloga padel in obležal. Druga igra je pokazala, kako se naši mladinci znajdejo v mračnih situacijah. Zavezanih oči so hodili slalom okrog palic in ob nadaljnjih navodilih mladink iz njihove ekipe so le našli tobogan ter se spustili po njem v cilj. Iz dveh zračnic in nekaj desk smo sestavili splav, s katerim so si morali tekmovalci cVin&ka bcaica O, poglej ga, vinski bratec! Kako rdeč, ves smejoč požegnan, iz brhkih trt pobran te vabi v daljni sanj. O, pijva vinski bratec! Da pozabiva gorje in vrziva skrbi v ta vsakdanji dan. O, pijva vinski bratec! Mnogo kapljic naj spolzi po žejnem grlu. Naj sonce sije v najinih srcih. O, pijva vinski bratec! Mladost se bliža koncu, pozabi, da postala bova stara nikoli več užila pomlad ■—■ ljubezni dan. O, pijva vinski bratec! Saj naju tam v ranem jutru pomagati do tobogana, eden od dveh fantov je splezal po njem do vrha, udaril po zvoncu in se po lestvi spustil nazaj k splavu. Preval na njem pa ni bil najbolje izveden, tekmovalci so se neprostovoljno kopali, to pa rezgetajočih gledalcev ni niti najmanj motilo. Modro, kakor za koga, sta se odločili dve ekipi, in v tej igri nista sodelovali. Veliko več poguma in zdravja v rezervi je imel mladinec, ki je šel po zvonec in nato zaplul v mrzle vode Šobca. Vse to pa nadebudnim tekmovalcem ni preprečilo, da se tudi v naslednji igri ne bi ukvarjali z vodo. V preluknjani pločevinki so iz Šobca poskusili v steklenico, oddaljeno od brega kakih 10 m, prenesti čimveč vode. Če bi vedeli, kaj jih čaka v naslednji disciplini, bi si z vodo napolnili vse žepe. Prijetno bi jih osvežila, medtem ko so v parih z zavezanimi rokami tekli okrog jezera. Najbolj se je zafrknil naš tekmovalec, ki je svoji sotekačici pozabil namestiti kolesca. Brez teh ji res ni uspelo igrati vozička, katerega je, čeprav prevrnjenega, njen tovariš pri teku trmasto vlekel dalje še kakih 15 m. Sešteli smo točke, razglasili mesta ter povedali, da bo podelitev pokalov in nagrad 25. maja na Linhartovem trgu v Radovljici. Na koncu je treba pohvaliti vse, ki so pripomogli in se potrudili za uspešno izvedbo teh zabavnih iger. Čeprav so se nekateri pritoževali nad nepravilnim tekmovanjem, je treba vseeno povedati, da so bile dobro pripravljene in izvedene. Dare čaka bela kosa zavita v rdeči pajčolan. O, pijva vinski bratec! N ozdraviva mladosti, brhkim mladenkam in njihovim mladenčem. O, pijva vinski bratec! V ranem jutru buteljka bo brez dna v glavo stopi moč vesela, kri postane Kristusova. O, pijva vinski bratec! Saj naju kmalu vrag pobere, a najin zadnji dan bo morda pijanska celica. Zato poglej v oči mi bratec al’ vidiš v njih sijaj veseli, a brez kup’ce polne ta sijaj je izgubljen, potrt, brezup ... Mojca p\v\\\\\\\\\\\vv\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w^ ! Beseda mladih ( ^\\\\\\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ SPOROČILO ŠTAFETE MLADOSTI 1985 Naj lepše je začeti s Titovo besedo — o sebi in o vsem, ikar je drugačno od običajnega, mirnega življenja. Teh besed se zavedamo bolj kot kdaj prej, kajti čašo so preresni. Samoupravljanje se nam je ustavilo. Grozijo nam neenotnost in prepiri. Standard je začel padati, tega pa smo se bili odvadili. Še malo, pa bo milijon brezposelnih! Izpostavljeni smo. Marsikdo brusi ob pogledu na nas zobe. Neuvrščenost je mnogim trn v peti. V svetu — mnogo vojn, lakote in brezpravja. Morda nam bo kdo zameril, ker smo to sporočilo tako začeli. Vendar nismo površni niti zaletavi, nismo pozabili »45«, nismo pozabili niti enega boja zmage niti ne molčimo o njih. Ponosni smo nanje! Toda med vsemi zmagami nam je najljubša — naslednja. Boj, ki ga sedaj bijemo, osvešča in krepi na nov način. Težko je, toda ali je prvič?! Naša mladost je za kakšno stvar tud; prikrajšana, pa vendar ima tisti nujno potrebni žar in lepoto, prinaša izziv ustvarjalnosti in požrtvovalnosti. Dobro je, da boja za socializem nikoli nismo idealizirali in da nas nikoli ni razvajal. Kakorkoli je danes težko biti mlad, ni druge izbire, kot da živimo in se bojujemo. To so Titove besede in zgled, pa tudi naše prepričanje. Tito je naš navdih. Zaupal nam je, mi pa smo mu vračali z ljubeznijo in delom. Titov odnos do mladine je bila njegova skrb za prihodnost naše revolucije. Naš odnos do Tita je odgovornost za lastno prihodnost. Vemo, tudi mi nismo brez napak. Očitajo nam, da smo generacija brez idealov, ki raje umolkne, kot da bi se bojevala. Ni čisto tako. Molčimo, zares, bolj, kot bi smeli. Pa tudi delali hi lahko bolje. Toda tudi podcenjujejo nas. Imamo ideale, vendar ne pristanemo na to, da bi bila poslušnost merilo privrženosti ciljem revolucije. J ugoslovanska socialistična revolucija zahteva boj. V tem boju, bodimo realni, zahtevajmo tudi »nemogoče«! Bodimo hrabri, pa tudi modri! Bodimo demokratični, pa tudi brezkompromisni ! Le takšen boj nam zagotavlja, da bomo nosilci sedanjosti, in ne pripravniki prihodnosti. Zmaga samoupravljanja, bratstva in enotnosti — z Zvezo 'komunistov Jugoslavije na čelu — vodi iz življenjske utesnjenosti v varno življenjsko perspektivo. Po človekovi meri! Ce je tako, zahtevamo, da se revolucionarni cilji hitreje in dosledneje uresničujejo, da bomo tudi mi graditelji! Da bo delavski razred vladajoči razred, kamor mu zgodovinsko in po naših opredelitvah pripada. Z vsem srcem smo na strani teh opredelitev in zato, tako smo prepričani, imamo pravico, da to zahtevamo tudi od drugih. Sporočamo še, da se bomo bojevali. Kakor Tito. MLADINA IN PIONIRJI JUGOSLAVIJE LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD ALI ODGOVOR NA — OH, TA MLADINA Kadar slišim govoriti, zlasti starejše ljudi o naši mladini, mi vedno pride na misel moja mladost. Naša sodobna mladina je na »grmadi«, kjer ji sodijo za njeno početje. Odrasli ljudje imajo otroke. Ali niso prav ti ljudje vzgojili mladino, ki jo sedaj obsojajo? Ce je sedaj taka, kakršna je, je pač zasluga in volja odraslih. Ti odrasli nimajo nikake pravice obsojati današnje mladine. Lahko samo rečejo, to in to smo storili napak in sedaj se to kaže na naši mladini. Ne morejo pa mladini pripisovati odgovornosti in krivde za njeno početje. Ce bi bili pošteni, bi pravzaprav moralo biti prav ravno narobe. Mladina bi imela pravico, da bi obsodila svoje vzgojitelje, ki so iz nje naredili ljudi, ki niso za nobeno rabo. Edino to bi bil pravilni postopek. Mladina verjetno tega ne bi naredila, ker ji je vseeno, kaj odrasli mislijo o njej. Sedaj, ko so jo naredili tako, kot je, gre svojo pot. In verjetno je prav, da gre svojo pot. Kar odrasle pri današnji mladini najbolj odbija, je njena samozavest in predrznost. Toda poglejmo malo, kako so te mladostnike vzgajali, ko so bili otroci. Ali jih je sploh kdo vzgajal? Ali večina staršev ne prepušča svojih otrok televiziji in kinu? Televizija in kino nista za otroke, temveč za odrasle. Toda ali ni istočasno na svetu toliko in toliko lepih, plemenitih, junaških, človeško popolnih dejanj? O tem nihče ne piše, o tem nihče ne govori. . . Pravijo, da je tako početje vzgojno. Naši otroci, ki se hranijo s televizijo in kinom, vidijo povsod samo krivico, nasilje, hudobijo in grdobijo. Nikjer pa ne vidijo lepote, plemenitosti, človeške topline in dobrote. Tako si oblikujejo gledanje na sodobni svet, ki ga zara- di take hudobije in grdobije res morajo prezirati. In odrasli so del tega sveta. Se več, odrasli so nosilci in stvaritelji tega sveta. Mladim je treba biti le malo nečlovek, da čutijo, da to ne more biti prav in dobro. Zato prezirajo ljudi, ki so ta svet naredili in si samo želijo, da bi prišli iz tega sveta in začeli neko drugo življenje. Tudi naša informacijska sredstva, kot so časopisi, revije in drugo čtivo, samo prikrivajo to, kar ni prav. Človek, ki bere naše časopise, dobi vtis, da je na svetu in naši družbi skoraj vse prav in dobro. Ali potem zares moremo resno pričakovati, da bodo naši mladi zadovoljni s tem svetom, ki je poln krivic in nasilja? Tako sodniki naše mladine najprej poskrbijo, da je mladina tako vzgojena, kakor pač je, potem pa kričijo, da to ni prav in da s tako mladino ne moremo iti v boljšo prihodnost. In končno mladina sama: tudi naša mladina čuti v sebi, kdo so pravi sovražniki resnice in od kod preti nevarnost našemu rodu. Naša mladina je veliko bolj izobražena od odraslih. To je ogromen kapital, ki ga pred kakimi tridesetimi leti nismo imeli. Naša mladina je usposobljena za delo: vedno več jih je strokovno izobraženih, drugi pa so obupali in jim je fizično delo v breme, ki jiih odvzema čas za uživanje brezdelja in melanholije. Našo mladino je ustvarila starejša generacija. Sami smo vedeli, kaj vzgajamo in čemu vzgajamo. Sedaj, ko se tolč.emo po glavi in tarnamo : »Oh, kakšna je naša mladina!« nam ta mladina sama maha v pozdrav in kliče: »Isti ustvarjalni duh, ki ste ga nekoč pokazali vi v svoji mladosti, je na delu v nas. Prepričani smo, da bo svet, ki ga bomo mi ustvarili, boljši kot je danes!« Mislim, da imajo prav. In nam starejšim (starejši generaciji) ne preostane drugo kot to, da jim zaupamo. Verjetno nam za zaupanje ne bo žal. P. S. Prispevek je izvleček iz pogovora s političnim delavcem v KS. PODAJMO Sl ROKE MLADINA, ZAPLEŠIMO V MIRU! Mladina. Človek bi rekel, med mladino ni zaničevanja in razslojevanja. A tisti, ki to reče, ne pozna mladine, niti se ne zaveda, da je tudi med nami to. Ljudje pravijo, da obleka naredi človeka. Da, in to je med nami. Trije sloji so, če lahko tako rečem. Mladi, ki se oblačijo po najnovejši modi in zahajajo v diskoteke s popularno glasbo, glasbo, ki je plehka in večkrat nič ne pove, polni so vzvišenosti, finese, prepolni ličil. Pravimo jim šminke. Sledijo mladi, ki jim je vseeno, ali so hlače nove ali stare, ali je jopič oguljen in ponošen ali ne, ali so lasje strogo postriženi ali dolgi jn razmršeni, ki jim je načelo enakopravnost in mir. Njihova glasba govori, pripoveduje. Tem pravimo hipiji, klošarji in še kup imen je, ki označujejo le njih. Tretjega sloja ne moremo opisati, ker nikoli nisem imela priložnosti, da bi z njimi govorila. Tem pravimo pank ovci. Da, ločujemo se po oblekah. Jaz pa mislim, da obleka ni vse. Kaj pomaga obleka vsa v čipkah in volančkih iz ne vem kakšne svile, kaj pomaga ličilo na obrazu, ko je lahko tvoje srce slabo. Da, take ljudi zaničujem tudi jaz. Vse tiste, ki v glavni nimajo prav nič. To je grobo rečeno. Ampak ali kdo pravi, da so tudi vsi mirovniki dobrega srca. Tudi oni vedno ne gledajo realno na življenje, kajti drugače se ne bi predajali narkotikom. To so dejstva. A zakaj mi zaničujemo drug drugega?! Ce bi se vsi do golega slekli, bi bili vsi enaki. Goli. Naše mišljenje je različno in čudno, kar pa ne pomeni, da vsi »naduteži« mislijo slabo. Saj se lahko tudi tak človek bori za mir, razmišlja o socialnih in družbeno-ekonomiskih in družbenih razmerah in problemih, pa je ravno on napravljen v klasične hlače in širok jopič in mikico z ovratničkom, obut v »količke«, naličen in frizuro ima strogo počesano in urejeno. Lahko se tudi on bori za mir in ljubezen med narodi. A kakorkoli že, on misli dobro. Tak človek ni vreden tistih grdih, krutih besed. Tako kot to ni vreden mlad človek enakih misli, enakih želja, a je oblečen v sprane, zakrpane kavbojke in ravno tako jakno, z dol-g’m; lasmi. Ne, tudi on tega ni vreden. A morda je resnično ostal v človeku tisti vtis, ki ga srečuješ na prireditvah in zabavah. V srcu ti ostane razbijanje, razgrajanje, pretepi, ki jih povzročajo ravno hipiji. Da, in. zaradi takih posameznikov trpi družba, trpijo ostali iz tega sloja in zaradi takih zaničuješ ostale. Kako je to žalostno, boleče. Saj vsi tega ne zaslužijo. Zakaj mladina nikoli ne sede skupaj in se pogovori, išče rešitve? Jaz pa vem zakaj. Zaradi sovraštva, ki je v nas, zaradi razslojevanja. Jaz pa vem, pa ne da bi branila svoj sloj, da je marsikatera šminka po duši povsem enaka hipaži, da smo si povsem enaki. Le v drugačnih svetovih živimo. A če bi hoteli, bi lahko svetove združili in postali vsi eno. Čutim, da sem enaka Mojci in da je Mojca meni enaka. Zavedati se moramo, da je prihodnost za vse enaka. Ogromno nas bo ostalo na cesti, brez denarja in brez zaposlitve, prepuščeni staršem in družbi. Posedali bomo po gostilnah, v rokah žulili cigaretne ogorke in upali, da bo nekoč boljši jutri, da bomo dobili službo. A sloji bodo kljub temu ostali in ne vem, kdaj jih bomo odpravili, kdaj bo konec zaničevanja. PODAJMO SI ROKE, BRATJE IN SESTRE! PODAJMO SI MISEL IZ UST V USTA ZA SRECO NAS VSEH! ZAPLEŠIMO KOLO, BRATJE IN SESTRE! ŠMINKE IN HIPIJI IN PANKOVCI ! TO BO KOLO MIRU! Saj ne zamerite tem besedam, kajne, mladi?! Alenka PRVOMAJSKI KRES Na predvečer 1. maja — praznika dela smo mladinci in mladinke OOZSMS Lesce zakurili na Plani približno ob 21,00 prvomajski kres. Sodelovalo je približno 80 mladih. S tovornjakom tov. Pogačnika smo pripeljali borov-čeve veje. Zahvaliti se moramo tov. Marku Ulčarju za pomoč pri prevozu pragov, ki nam jih je odstopila železnica (Lesce), Verigi, od katere smo dobili gume, za elektriko pa gre zahvala tov. Legatu. Delo je potekalo v več skupinah. Prva skupina je delala ogrodje, druga nosila veje, tretja pa pri izdelavi »šanka«. V torek smo izobesili plakate in vse krajane povabili na kres. Tega dne zvečer je prišlo na prvomajski kres precej ljudi. Največ se jih je prav gotovo ustavilo pri »šank-baru«, kjer smo prodajali kokto, oro in pivo. Kmalu nam je piva zmanjkalo. Morali smo se opravičevati, vendar pritožbe čez pomanjkanje niso prenehale. Na srečo srno to stvar hitro uredili. Pred pričetkom kurjenja je kulturniška skupina izvedla kulturni program (prebrali so pesmi mladincev naše organizacije, ki so jih napisali sami). Čeprav je bilo slabo ozvočenje, je bilo nekaj takih, ki so bili pripravljeni poslušati. Večina je prav gotovo pričakovala z nestrpnostjo nastop ansambla domačih mladincev Prehlajene gobe. V začetku so igrali domače pesmi, s katerimi so ogreli odrasle. Kasneje so igrali glasbo predvsem za mlade in doživeli precej navdušenja. Nekaj^ njihovih pesmi je resnično vžgalo. Slišalo se je tudi skandiranje imen članov ansambla. Njihova izvedba je presenetila vse.prisotne. Igrali so do približno 23,30, potem pa so ob pomoči poslušalcev pospravili opremo. Celotno prizorišče je osvetljeval kar precej velik kres. Na koncu lahko rečem, da nam je uspelo pripraviti uspešno predpraznično vzdušje. Pohvaliti moram vse, ki so pomagali pri izvedbi prvomajskega kresa. Danile Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Vijakarna: Milorad Domazet tozd Verigama : Almir Denič tozd Orodjarna: Drago Bratuša Splošni sektor: Brigita Legat, Jožica Perger Prišli iz JLA: Tehnični sektor: Miro Prešeren Prenehali z delom: tozd Vzdrževanje: Ljubo Magdič, Vinko Dežman tozd Verigama : Mirko Hrovat, Cvetka Marčič Marko Golob tozd Kovačnica: Marjan Janežič, Zikret Kolarevič Finančni sektor: Samo Urh Splošni sektor: Lejla Kolarevič Kadrovska služba Toliko mladega zelenja, da oči zaskale, nad nami jasni se nebo. In pride tovariš in stisne roko. Naj živi naš delavski praznik! Naj plapolajo v vetru zastave! Naj se širijo srca naša! Naj zadoni pesem domača iz naših delavskih grl! Prelepa je danes jutranja zarja, v tej prvomajski lepoti vse žari. Mi nismo barka brez krmarja, mehka so naša srca, a trdne naše dlani. Franci Andrenšek Železarna Store CfekLac&ka Bliska se, bliska in hrumi v črni, nenasiti peči. Tu črni obrazi, trde daini in delo, delo. Nihče ne spregovori. Elektrode pritiskajo v jeklo, bliska se, bliska, peč ječi, kot da bi tisoč vragov čez njo steklo. Bele čelade, črni obrazi. V peči žari. Zapiska žerjavna sirena. Posoda se spušča, peč se nagiba. Jeklo je kuhano, teče iz peči. Bele čelade, črni obrazi. Kmalu prišla bo nova izmena. Franci Andrenšek Železarna Store Šport in rekreacija V mesecu aprilu je potekalo občinsko sindikalno prvenstvo za leto 1985 v dveh športnih panogah. In sicer: v kegljanju borbenih partij in v odbojki za moške in ženske ekipe. Na tekmovanju v keglanju borbenih partij, ki je bilo od 8.4. do 20. 4. 1985 na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici je nastopilo 25 ženskih in 41 moških ekip — to je 100 žensk in 246 moških ali skupno 346 članov sindikata iz 66 OOZS. Naši tekmovalci so nastopili z dvema moškima in eno žensko ekipo. Pohvaliti velja vse, še posebno pa ekipo Verige I v postavi: Ravnikar Rudi, Fister Lovro, Tonejc Peter, Vidic Miha, Gros Franc in Beravs Jaka, ki je zasedla prvo mesto. Ekipa Verige II v postavi: Zajc Stane, Kelih Zdravko, Pristavec Brane, Pungerčar Franc, Maitjaševič Mato in Berber Brane je zasedla šti- rinajsto mesto. Zelo dobra pa je bila tudi ženska ekipa v po- stavi: Tonejc Dora, Gatej Ro- mana, Tonejc Majda L in Strži- nar Cilka, ki je bila četrta. Rezultati : Ekipno moški Kegljev Točk 1. Veriga I 998 77 2. Upokojenci 949 65 3. Elan 936 55 4. Obrtniki 933 47 5. Elmont 906 40 14. Veriga II 834 10 Ekipno ženske: 1. Elan I 597 55 2. Iskra I 461 45 3. Elan II 455 37 AA Q on rt. v eriga 5. Invalidi 422 OU 24 Tako so naši kegljači v tekmovanju sindikalnih športnih iger za leto 1985 osvojili skupno 107 točk in zasedli drugo mestq. Vršni red: Ekipno skupaj : Točke 1. ELAN Begunje 110 2. VERIGA Lesce 107 3. Upokojenci 71 Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki za moške in ženske ekipe pa je bilo od 16. do 25. aprila v telovadnicah OS Begunje, Lesce, Lipnica in Gorje. V predtekmovanju je naša ekipa nastopila v telovadnici OŠ Lesce, kjer je bila nosilec skupine. Zal pa je treba povdariti, da z rezultati in pa z udeležbo ne moremo biti zadovoljni, saj smo nastopili brez ženske ekipe in s samo eno moško ekipo. Res je, da smo nastopili oslabljeni (brez Torkarja in Fabjana) toda z boljšimi pripravami, treningom in dobro voljo bi se dalo narediti več. Za v bodoče pa je treba poskrbeti, da bosta nastopila tudi ženska ekipa in pa še ena moška. Predvsem je treba zainteresirati širši krog delavcev, ki bi se radi ukvarjali z rekreacijo in tekmovanji, istočasno pa gojiti zdravo športno rivalstvo z ostalimi delovnimi organizacijami v občini za naziv najboljši športni kolektiv. V predtekmovanju smo zasedli za ELANOM II 2. mesto in se s tem uvrstili v malo finale, na katerem smo bili prav tako drugi. Končni vrstni red: 1. ISKRA Lipnica Točke 100 2. GG Bled 90 3. PLAMEN Kropa 80 4. ELAN II 70 5. HTP Bled 60 6. VERIGA 51 Vrstni red sindikalnih športnih iger za leto 1985 po štirih disciplinah — smučarskih tekih, veleslalomu, keglanju borbene partije in odbojki je: 1. ELAN Begunje 390,2 t 2. LIP Bled 360,1 1 3. VERIGA Lesce 342 t 4. GG Bled 229,41 Rekreacija Zima se je poslovila, prav tako pa tudi vsi zimski športi. Na svetlo smo privlekli vse bolj priljubljena kolesa, pa tudi sprehodi so postali aktualni. Tisti pa, ki se bolj aktivno ukvarjajo z rekreacijo, so že v polnih pripravah za tekmovanja v tekih, kolesarjenju itd. Za delavce Slovenskih železarn se bodo začeli pohodi po slovenskih gorah. Tečejo že tudi priprave za letne igre Slovenskih železarjev, ki bodo 22. junija v Štorah. Zato že sedaj vabim vse tekmovalce, ki ste do sedaj že tekmovali, še posebno pa nove, ki bi radi tekmovali, da se takrat prijavite svojim športnim poverjenikom. V katerih disciplinah se bo tekmovalo, vas bom še pravočasno obvestil. Vse ljubitelje gora obveščam, da se bodo pohodi delavcev SŽ začeli v mesecu maju in sicer 25. 5. Železarna Ravne organizira pohod na Uršljo goro. Sledijo pa: 24. avgusta Celjska koča, organizator Železarna Štore, 31. avgusta — Triglav, organizator Železarna Jesenice in pa 28. septembra — Vodice, nad Kropo, organizator Plamen Kropa. Lep športni in rekreativni pozdrav. J. Varl Zahvale Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in so-lelavcem iz Vijakarne in sindikalni organizaciji za lepo darilo. Še naprej želim vsem veliko delovnih uspehov. p)anjca Sotlar Ob upokojitvi se zahvaljujem vsem sodelavcem iz Vijakarne in sindikatu za izkazano pozornost. Presenetili so me z darilom, ki mi bo drag spomin nanje. Želim jim uspehe pri njihovem ustvarjanju v tozdu in celotnemu kolektivu OZD Verige. Alojz vidic Vsem sodelavkam in sodelavcem iz Verigarne in Vijakarne ter OOS Verigama se najlepše zahvaljujem za darila in lepe želje ob moji upokojitvi. Vsem skupaj želim mnogo delovnih aspekt- Cvet Marčič RAZPIS 37. odprto delavsko moštveno šahovsko prvenstvo SR Slovenije za leto 1985 Prvenstvo bo 11. in 12. maja 1985 — igralna dvorana v hotelu SLOBODA na Bledu (nad glavno avtobusno postajo). Otvoritev in začetek bo v soboto, 11. maja 1985, s prijavo osnovnih postav in žrebanjem ob 12.30 uri, 1. kolo bo ob 13. uri. Prvi dan bo igrano 6 kol, naslednji dan pa 5 kol. Zaključek bo v nedeljo, 12. maja 1985, predvidoma ob 14. uri. Pravico igranja imajo vsa prijavljena delavska moštva iz SR Slovenije. Pokrovitelj prvenstva je Republiški svet ZSS Ljubljana, zastopnik pokrovitelja (sopokrovitelj) pa je Občinski svet ZSS Radovljica. Organizator je Šahovsko društvo Radovljica, namen organizacije prvenstva pa je razširitev in obogatitev šahovske igre kot duhovne rekreacije delavcev-k. Prvenstvo bo igrano po moštvenem pravilniku ŠZS. Moštvo šteje 4 igralce in 2 rezervi, lahko tudi igralke. Igralei-ke v moštvu morajo biti člani in upokojenci-ke iste osnovne organizacije sindikata, npr.: DO, OZD, TOZD, Ustanove, Družbenopolitične organizacije, Zavodi, Domovi JLA itd., ne glede na šahovski naslov ali kategorijo. Pogoji igranja: igrano bo 11 kol po švicarskem sistemu, jugoslovanska krožna varianta, po pravilih FIDE in Pravilniku SZS o moštvenih tekmovanjih. Igralni čas je 15 minut na igralca-ko, kolo traja 30 minut. Športna priznanja: zmagovalno moštvo dobi naslov delavskega moštvenega prvaka SR Slovenije za leto 1985, prehodni pokal in v trajno last pokal pokrovitelja. Drugouvrščeno moštvo prejme pokal OS ZSS Radovljca in tretjeuvrščeno moštvo pokal ŠZS Ljubljana v trajno last. Prvih 10 moštev dobi diplome in knjižne nagrade. Vsako moštvo dobi ob žrebanju spominsko darilce. Sodniki: glavnega sodnika, namestnika in pomočnika delegira ŠD Radovljica v soglasju s ŠZS. Turnirski odbor bo izvoljen ob žrebanju in ga sestavljajo 3 člani in 2 namestnika. Vsako moštvo mora imeti ob nastopu 3 (tri) brezhibne šahovske ure, vse ostale igralne pripomočke zagotovi organizator. Prijavnina je 1200 din za vsako moštvo, za drugo moštvo iste OOS pa je 800 din, ki jo mora vplačati v gotovini ob prijavi pri žrebanju. Pismene prijave je treba poslati na naslov ŠZS do vključno petka, 10. maja 1985. Stroške potovanja, prijavnine in penzionov za igralce-ke krijejo OOS ali pa sami. Rezervacije penzionov opravite neposredno. Penzionske usluge: hotel KRIM v B kat. 1/1 — 2300 din, v 1/2 — 2000 din; C kat. 1/1 — 2000 din, 1/2 — 1500 din, tel. (064) 77-418; hotel JELOVICA B kat. 1/1 — 2300 din, v 1/2 — 2100 din, tel. 77-316; hotel LOVEC B kat. 1/1 — 2300 din, v 1/2 — 2000 din, tel. 77-692; C kat. 1/1 — 2.050 din, 1/2 — 1.800 din; hotel PARK A kat. 1/1 — 3100 din, 1/2 — 2800 din, tel. 77-945. Turistično društvo Bled — informacije za privatne sobe, tel. (064) 77-409. Zaželjene so takojšnje rezervacije, ker se predvideva v tem času večji turistični obisk Bleda. Šahovska zveza Slovenije ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta Skumavc Frica se najlepše zahvaljujemo OOZS Orodjarne za darovani venec, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem iz Vzdrževanja za pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tisk: Tiskarna Ljubljana. Sestavil M.D. privarne -sljivost napele valeč ' elektrike delavec v slrojarni . Tine Arh opra nad feoUo kotorsko ?>o let qodbe oo pihala ribje ikre reka v Anqlqi hrvaško žensko ime Pančevo napadalec na politično osebo zvito . ravnanj igralec del Vck&a središče Ugande Žrtvenik letalec Anica qledali'ski iqralec Vtolodja Listavec estonec majhen rep glavni stevnik poqnanje kbrenin narodni heroj E>ojan Polak suita A.K. Rimskep°i Edo Dolenc avstr'riška Časopisna aaenena IG SI-8 pribitek na ceno ftluiriinij Rožanc Anja kobalt mesto na Solenj^kem oblikovalec, plastik triie .. glasbeniki Osebni za imek naočniki Izžrebani reševalci nagradne križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada — Hilda Mengeš, Vijakarna 2. nagrada —■ Julka Baloh, Vijakarna, Anka Novak, DSSS 3. nagrada —• Kati Primožič, Verigama, Anica Vovk, DSSS Program kina Radovljica od 6.6, do 3.7.1985 Itali j.-holandska barvna grozljivka »PIRANA II. del« četrtek 6. 6. od 20. uri sobota 8. 6. ob 20. uri petek 14. 6. ob 20. uri Ameriški barvni film »10 MINUT DO POLNOČI« petek 7. 6. ob 20. uri torek 11. 6. ob 20. uri četrtek 13. 6. ob 20. uri Ameriški barvni film »ZA LJUBEZEN SINA« sobota 8. 6. od 18. uri sreda 12. 6. ob 20. uri Ameriški barvni film »DAN POTEM« nedelja 9. 6. ob 18. in 20. uri ponedeljek 10. 6. ob 18. in 20. Ameriški barvni risani film .»HEIDI« sobota 15. 6. ob 18. uri ponedeljek 17. 6. ob 20. uri Ameriški barvni zabavni film »BOGOVI SO PADLI NA GLAVO« sobota 15. 6. ob 20. uri nedelja 16. 6. ob 18. uri sreda 19. 6. od 20. uri Ameriški barvni film »ZELIG« nedelja 16. 6. od 20. uri torek 18. 6. ob 20. uri Ameriški barvni film »MESTECE PEJTON« četrtek 20. 6. ob 20. uri nedelja 23. 6. ob 20. uri torek 25. 6. ob 20. uri Ameriški barvni film »OSTATI ZIV — GROZNICA SOBOTNE NOCI II.« petek 21. 6. ob 20. uri sobota 22. 6. ob 18. uri ponedeljek 24. 6. ob 20. uri četrtek 27. 6. ob 20. uri Ameriški barvni film »DO ZADNJEGA DIHA« sobota 22. 6. ob 20. uri nedelja 23. 6. ob 18. uri sreda 26. 6. ob 20. uri Ameriška barvna grozljivka »ŽEJA PO KRVI« petek 28. 6. ob 20. uri ponedeljek 1. 7. ob 20. uri sreda 3. 7. ob 20. uri Amer.-japonski barvni vojni film »SREČEN BOŽIC GOSPOD LAWRENCE« sobota 29. 6. ob 18. uri nedelja 30. 6. ob 20. uri Ameriški barvni film »RAMBO« sobota 29. 6. ob 20. uri nedelja 30. 6. ob 18. uri torek 2. 7. ob 20. uri Hokejska sekcija »Veriga« Hokejska sekcija »Veriga« deluje v okviru našega sindikata, in sicer pod okriljem naše športne komisije. Že od leta 1982, ko je pričela delovati, šteje 14 članov, ki so s precej finančnih težav na eni in z mnogo dobre volje in veselja do športa na drugi strani, dosegli v lanski in letošnji sezoni mesto občinskega prvaka. Ta sekcija je ena redkih v Verigi, katere člani so vsi zaposleni v naši delovni organizaciji, razen dveh, ki pa sta bila do nedavnega prav tako člana našega kolektiva. Ideja za hokejsko sekcijo je bila prisotna že takrat, ko so pred leti vsako sezono »Verigarji« igrali hokejsko tekmo z jeseniškimi »Železničarji«. Za-manje za ta šport je z leti ponehalo, pred tremi sezonami pa se je na spodbudo delavcev iz TOZD Vzdrževanje v naši delovni organizaciji spet našlo toliko posameznikov, da so lahko ustanovili sekcijo na občinskem nivoju. Istočasno z nastankom ekipe v Verigi, je tudi Elan ustanovil tako sindikalno ekipo za hokej in to sta bili prvi hokejski ekipi v občini; danes jih je namreč že sedem. Kaj ima Elan skupnega z našo ekipo? Kar veliko, če vemo, da je hokej šport trdega treninga in dobra igra se vedno razvije prav pri medsebojnem tekmovanju. Glavni vzrok poleg prijateljstva med ekipama za tako sodelovanje pa je tista druga, neprijetna stran, to so finančna sredstva. Vemo, da se vsa društva in sekcije »otepajo« s finančnimi težavami, in tudi naša hokejska ni izjema. Lani so fantje za eno uro treninga v športni dvorani na Bledu odšteli 3.500 din, kar ob dvakratnem treningu na teden, čez celo sezono pomeni že precejšen znesek. Ker tudi ekipa Elana pokriva polovico stroškov, so le-ti s tem zmanjšani na polovico, vendar so še vedno precej večji od podpor, ki jih sekcija dobiva. Sindikat je prispeval 15.000 din, kar pomeni dobrih osem ur plačane najemnine za športno dvorano, seveda v sodelovanju z Elanom. Tudi mladina je prispevala 10.000 din, kar pa je sorazmerno veliko glede na sredstva, ki so ji na razpolago. Tako večino stroškov, od lastnih prevozov, delne najemnine za dvorano do opreme, krijejo člani sekcije iz lastnih sredstev. To pa postaja s časom obremenitev, ki jo, kljub vsemu veselju za hokej, fantje sami vedno teže obvladujejo. Tekme same so bile v začetku hokejske sekcije predvsem prijateljskega značaja, vsako sezono pa se je kvaliteta igre stopnjevala in tako je ekipa poleg že omenjenega naslova občinskega prvaka, v letu 1984 dobila tudi naslov prvaka »odprtega prvenstva Bleda«. Omeniti velja tudi tekme z ekipami s sosednje Koroške, z gorenjskimi moštvi, predvsem pa zadnji turnir na Jesenicah v sredini marca, ki je bil na dokaj visoki ravni z udeležbo štirih ekip. Sekcija namerava v prihodnji sezoni, pod vodstvom Iva Zupana in Silva Vodiška, ki sta tudi največ prispevala k razvoju in uspehu le-te, nadaljevati s svojim delom. Svetla točka za prihodnje delovanje je vsekakor oprema, ki so jo člani moštva odkupili, sicer rabljeno, od HK Jesenic in Bleda, kupili pa so si tudi nove drese. Kot vedno, pa se spet pojavlja vprašanje denarja, saj se bodo stroški tako najemnine za dvorano kot prevoza v letošnjem letu spet precej povečali. Zato hokejska sekcija apelira na našo delovno organizacijo, saj samo z veseljem članov do tega športa brez finančne pomoči, le-ta ne bo mogla izpolniti zastavljenih ciljev. Kaj članom hokej pomeni? Očitno veliko, saj — kot je dejal eden izmed le-teh, Brane Antolin — komaj čakajo na dni, ko imajo športno dvorano na Bledu zase. Mislim, da je s temi besedami povedano vse. Naši ekipi zaželimo v prihodnje obilo tekmovalne sreče. F. M.