Z3Z. Stroilta. v Llnhllanf, w soboto, 9. oktobra 1915. XLVI1I. leto. LOflSNSKI .Slovenski Narod* velja v LJubljani na dom dostavljen: celo Icio naprej .... K 24*— pol leta „ ..... 12'— četrt leta „ • • • • . 6'— na mesec „ • . . • _ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . 9 • . K 22-— Pol leta.....9 11-— četrt leta m ..... 5-50 na mesec - c ■ • • . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Enafiova ulica št 5 (v pritličju levo,) teletoa it 54. Ishafa vsak dan zvačer lxvxemii nedelje in prs*nlke. Inscrati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati i. t d, to je administrativne stvari. — Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine sc ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 89. .Slovenski "Narod* velga pO požtls za Avsiro-Ogrsko: . za Keindijo-: celo leto naprej -i • • . J\ 33*-* za Ameriko in vse druge dežele zv celo leto naprej 35.— celo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta „ „ na mesec m K 25-— . 6-50 . 2-30 Vprašanjem glede inseratov se naj prilbži za odgovor dopisnica ali znamka* UpravzdStvo (spodaj, dvorišče levo), KnaHova uliza št. 5, tclsfon št.C5* LJUTI, ZA ITALIJANE NEUSPEŠNI BOJI V TIROLSKIH GORAH. JUNAŠTVO NAŠEGA CELJSKEGA PESPOLKA. Dunaj, 8. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razgiašajo: Italijansko bojišče. Italijani so včeraj popoldne na celi fronti z močnimi silami napadli visoko planoto Folgarija; napad je l)ii, kakor vsi prejšnji, krvavo odbit. Liut boj je divjal za neko naše oporišče, severo - vzhodno od hriba Maronia. Tu so jurišaii trije italijanski bataljoni v gostih vrstah, vdrli so skozi razbite ovire, oddelki go-renjeavstrijskega pespolka št. 14 pa so jih z bajonetom zopet ven vrgli. Vss napad se je končal z begom Italijanov v njihove prvotne pozicije. V severnem delu doberdobske-ga odseka je sovražnik zopet brezuspešno napadal. Pri Selcah so pregnali oddelki pešpo!ka št. 87 Italijane iz nekega, v njihovi bojni crti se nahajajočega kamnoloma, odbili protinapad ter razstrelili sovražne pozicije. Namestnik načelnika generalnega * štaba p'. H o f e r, fml. » BOJI ZA DOBERDOBSKO PLANOTO. Uradni komunike poroča, da so bili Italijani zopet odbiti v bojevanju za Doberdobsko planoto, in sicer to pet v severnem delu doberdobskega odseka, pri Selcah so pregnali oddelki 87. pespolka Italijane iz. kamnoloma, ki se nahaja v njihovi bojni črti; Italijani so izvršili protinapad, a bili so odbiti in vrli vojaki 87. pespolka so Še razstrelili sovražne pozicije. Selce spadajo v občino Ronki, davčna občina je Vermeljan - Selce, oba kraja se pogostoma navajata v bojih z Doberdobsko višino. V težkem boju pri Selcah se je odlikoval, kakor razvidno iz komunikeja, 87. pešpolk, to je naš spod-nještajerski polk, ki je v mirnih časih štacijoniran v Pnlju. BOJI NA PLANOTI FOLGARIA. Boji na visoki planoti Folgaria trajajo dalje. Italijani delujejo tam z močnimi, števinimi Četami, ofenziva e bila dobro pripravljena, ali popolnoma se je izjalovila. Obramba Tirolske, položena v roke kavaierijskega generala plem. Dankla, zajamčuje, da se bodo razbili vsi, še morebitni poskusi Italijanov, da bi prodrli čez obmejni plot, kateri je postavljen proti njim. TRSTA ITALIJANI NE NAMERAVAJO UNlClTL Gorica in okoliš najmočnejša utrdba na svetu. Amsterdam, 8. oktobra. Reuter-jev urad poroča iz Vidma: Navada Avstrijcev, da uničijo vse kraje, katerih ne morejo držati, celo takrat, ako niso imeli niti najmanjšega upanja, da bi obdržali kak kraj, je spravila italijansko vojno vodstvo do sklepa, da je spremenilo svoj načrt glede Trsta, da ne naperi na to mesto svojih uničevalnih topov. Italijani puste, kadar zavzamejo utrjeno mesto Gorico in veliko skalnato taborišče okoli mesta. Trst na desni strani in bo mesto odrezano od ostale Avstrije. (To poročilo spominja močno na basen o »kislem grozdju«.) Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Profesor L o v r i ć piše z dne 28. septembra: Dne 19. septembra je naša obhodna straža vjela štiri Italijane, ki so stražili južno od X. Naša artiljerija je drugi dan z izredno točnostjo obsipala cesto pri G. in sovražne okope pri S. P. in D. Sovražnik je bil prisiljen, da z velikimi izgubami izprazni okope pri D. Sovražna težka artiljerija je besnela v odseku K. Naša je odgovarjala z isto Iju-tostjo in prisilila Italijane, da so izpraznili eno postojanko. Sovražnik je pustil za seboj nekoliko mrtvih in ranjenih. Tudi pri D. je sovražni ogenj silno divjal. Poskusi Italijanov, da bi se približali našim pozicijam, so bili junaško odbiti. Na dan 21. septembra so razora-li naši italijanska tehnična dela pri P. Vrnili so se srečno k svojim in poleg raznega vojnega materijala, so prinesli s seboj še deset sovražnih pušk. Isto noc so naši junaški Dalmatinci izvršili jako delikatno in nevarno nalogo. Velike važnosti je bila ta naloga in uspela je sijajno na veliko zadovoljstvo naših predstojnikov. Naša patrulja se je priplazila do G., razorala od sovražnika zapuščene okope in našla v bližini 20 mrtvih, še nepokopanih Italijanov, nato se je vrnila z bogatim vojnim plenom. Ko se je isti dan izvedelo, da se sovražnik zbira v kraju C, je naše topovje vzbesnelo in prisililo Italijane, da so morali z velikimi izgubami nemudoma zapustiti ta kraj. Dne 22. septembra je sovražen ogenj obsipal P. V. in ostale višine. Rezultat ničev. Ta dan se je oglasilo prostovoljno 40 vojakov, da uničijo tehniške utrdbe, ki so jih bili Italijani izdelali nasproti našim pozicijam. Podjetje je uspelo. Utrdbe so bile uničene, padlo je 12 Italijanov, trije so bili težko ranjeni, 20 je bilo vjetih. Vjetniki so rekli, da so italijanske izgube še mnogo večje. Od naših je padel eden, trije so bili lahko ranjeni. Sovražni topovi so dne 23. septembra, kakor navadno, obsipavali razne kraje z ognjem, naše patrulje pa so v odseku S. M. iznenadile sovražnika, pregnale oddelke in prinesle s seboj 155 italijanskih pušk. Drugi dan so naši Ttaiianom na drugem mestu vplenili 37 pušk, naša artiljerija pa je uničila sovražniku eno strojno puško. Dne 25. septembra je nas ogenj prisilil Italijane, da so zapustili dela okoli okopov, vzeli smo jim 22 pušk. Pri P., ko se je izmenjaval sovražnik, ga je naš ogenj primoral k begu, brez ozira na to, da je moral pustiti za seboj mnogo pušk in drugega vojnega materijala. Sovražni ogenj se je zaman vsipal na prostor P., naša artiljerija je zopet razbila italijansko strojno puško in spravila v molk eno sovražno baterijo . . . ITALIJANSKO URADNO POROĆILO. Dunaj, 8. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: o. oktobra. V tonalskem odseku se je povzpel neki naš gorski oddelek na strmi vrh Torriona (pričetek doline Strino), je pregnal od tam neke sovražne oddelke, ki so se tam vgnezdili in je razrušil pričeta obrambna dela. Pred ljutim ognjem sovražne artiljerije se je umaknil v svoje črte nazaj. Naše baterije so streljale na dohode na Torrione in so ovirale s tem, da bi ga sovražnik zopet zasedel. V dolini Fella je bil odbit neki sovražni napad v noči na 4. oktober na naše pozicije ob Pon-tebanskem potoku. Na Kraški planoti navadna artiljerijska delavnost. Na tržaški progi, med Nabrežino in Sv. Ivanom, se vrši, kakor sporočeno, živahen promet vlakov. 6. oktobra. V dolini Terragnolo je zasedla ena naših kolon na cesti v Rovereto dne 5. oktobra kraje Camperi, Alla in Volta ob Rosso del Sommo (visoka planota Folgarije). Sovražnik je izpraznil urno tudi sosednji kraj Piazza in se je umaknil proti Potrichu, preganjal ga je učinkovit ogenj naše artiljerije. Do malih spopadov je došlo pri Filonu des Šolaš na sedlu med Fello in Dogno, južno - zapadno od Leopoidskirchna, kakor tudi proti Petovljam na severnih obronkih goriškega Krasa. Sovražnik je bil odbit; pustil Je nekaj vjetnikov v naših rokah. Italijanski vojni stroški. Rim, 8. oktobra. V račun izdatkov vojnega ministrstva je postavljenih vsled kraljevske odredbe zopet 400 milijonov lir. Italijanski parlament bo sklican koncem novembra ali začetkom decembra. Rim, 8. oktobra. Listi naznanjajo kratko zasedanje italijanskega parlamenta, ker so bila dovoljena izredna pooblastila vladi in izredne pravice glede budgeta in v državni upravi samo do konca 1915 in jih bo treba najbrže podaljšati. Predno pa bo sklican parlament, si zagotovi vlada, da bo zasedanje brez posebnih incidentov, da bodo nasprotniki vojne molčali. Zato pa se jim vlada v zadnjem času tako laska in zato vabi Giolittija v kabinet. _ 0 SofKko-srnffllžanskem zfiszđgneni ozemlju. Več poročil smo čuli iz ozemlja, ki so je zasedli Italijani na Goriško-Gradiščanskem. Nekatera se glase ugodno, večina pa zatrjuje, da Italijan ne prihaja, kakor je tolikokrat naznanjal izza meje, kot odrešitelj, marveč kot krut tiran. Italijane posebno jezi, da se jim niso Furlani vdali kar z vriskom in prijateljskim objemom, da niso na ves glas zaklicali »Evviva F Italia!«, ko je prido-nela preko črno - žoltih mejnikov italijanska himna in ko je zavihrala na furlanskih tleh italijanska zastava. Skoro bolj mirno se je izvršilo zasedenje na slovenskih tleh, kolikor so sploh vdrli v slovensko zemljo. Slovenec je pač miren in potrpežljiv in prepričanje ima, da nastalo novo stanje v njegovih krajih bo trajalo nekaj časa, pa premine in vrnejo se prejšnji časi. Med Slovence so prišli Italijani najprvo v Brdih in gori na Kobariškem. V treh sloven- skih občinah v zapadnih Brdih imajo že svoje »sindake«, kar prejšnji župani so se spremenili v sindake, bolj divje je bilo v veliki koiščanski županiji in Števerjanu. Kako je v Kobaridu, o tem je naša javnost že zadostno podučena, istotako je v kobariškem Kotu, čuli pa smo tudi od tam grozovitosti. Italijani so obljubljali sem čez mejp samo dobroto, ko so pa prišli, so pograbili vso dobroto, ki so jo našli, in niso držali svoje besede, kakor je sploh še niso nikoli . . . Včeraj smo priobčili poročila raznih furlanskih internirancev, k| pa so se mogli vrniti preko Švice na avstrijska tla, ker, kakor znano, so Italijani spočetka v Furlaniji pobrali vse, mlado in staro, potem pa so spustili vse one, ki niso dosegli še 18. leta in ki so presegli 50. leto. In1 ti pripovedujejo! Med drugim tudi to, kako porabljajo Italijani svoje ljudi, ki so poprej živeli v Avstriji, ki se jim je tukaj dobro godilo, v to svrho, da jih informirajo o razmerah in jim pokažejo ljudi, katere treba prijeti, ker da niso prijatelji Italijanov. Imajo pa s seboj seveda tudi irredentiste iz Primorja, ki so sedai že odrešeni, in ti jim kažejo in raz-lagajo, kaj in kako naj store, da bo večja glorija Italije in sladkejše njihovo maščevanje. Pa tudi doma so še ostali elemeti, ki so se vžgali ob prihodu italijanskih čet, jim šli na« sproti in jim sedaj izborno služijo, Ta Furlanija! Koliko bojev ja bilo v njej zadnje desetletje za av* strijsko in za italijansko misel! Goriškega deželnega glavarja dr. FaU duttija imajo zapisanega za vzdržc-vatelja in goiitelja avstrijske misli med Furlani in vendar se je rodil vi Benečiji in bil goreč mladenič v, Vidmu. Bile so pogostoma velike patrijotične slavnosti, pogostoma ja bil navzoč tržaški namestnik, z lepimi, iz srca prihajajočimi čustvi so odhajale na Dunaj na najvišje mesto brzojavke, ki so pričale o stalni lojalnosti in vdanosti furlanskega ljudstva. Ali ob takih prilikah je si-kala kača irredentizma v Trstu i rt Gorici in kmalu smo čuli, da bo na' primer v Červinjanu velika slavnost v prid »Lege«. Kar je moglo oditi iz Gorice in Trsta irredentistov, vsi so prišli, prišli so posamezni njihovi privrženci, raztrošeni po deželi, inj vršilo se je veliko slavje z namenom: ubiti patrijotične prireditve vtiske med ljudstvom. In Červinjan je ob meji! Kar tja čez se skoči, pa se zakriči: »Evviva P Italia!« Tako je bilo. Mi samo zabeležimo, kar se je godilo. To pa treba v razumeva- LISTEK. Gdgsrašfeosa skrivnost. Angleški spisal J. K. Leys. (Dalje.) »Sedite, lady Boldonova^ je strogo zaukazal sodni predsednik. »Ne dvomim sicer, da so Vam velikodušni razlogi narekovali izrečene besede, toda, Vam ni dovoljeno, posegati na tak način v razpravo. Če se še enkrat oglasite, ne da bi Vas bil kaj vprašal, se boste morali odstraniti iz dvorane. Vi, obtoženec Thesiger, torej pravite, da niste krivi umora . . .« Nadaljnje razpravljanje Je bilo kratko in zastopnik obtožilne oblasti je skrčil prvi del obtožnice na to, kar je Thesiger sam priznal. »Dalje,« se je predsednik vnovič obrnil do Thesigerja, »ste obdol-ženi, da ste dne 14. septembra umrlemu odvetniku Feliksu vzeli listino. I namreč oporoko pokojnega Rikarda | Bol dona in to oporoko skrili. Ali se čutite krivega?« »Kriv sem,« je mirno odgovoril Thesiger. »Obeh dejanj ste torej krivi?« »Da!« Lady Boldonova je s solznimi očmi pogledala na Hugha. Nagnila se je k njemu in mu hotela nekaj reči, a Hugh se je delal, kakor da tega ne vidi in je nepremično zrl predse. »Lahko sedete,« je dejal sodnik, a je pri tem Thesigerja gledal tako vprašujoče in prodirajoče, kakor bi mu hotel povedati, da mu ni verjel nobene besede. Začelo se je potem zasliševanje ladv Boldonove, ki ni bilo dolgo, ker je obtoženka s komaj slišnim glasom izjavila, da ni kriva in ni vedela nič posebnega povedati. Zastopnik obtožne oblasti, ki Je sedaj dobil besedo, je govoril mirno in stvarno. Pojasnil je najprej, oporoko pokojnega Rikarda Boldona, popisal, kako presenečen je bil ves svet, čuvši, da je Boldon svoji ženi zapustil ves užitek posestva Roby Chase, in pojasnil razmerje med Ado Boldonovo in fiughom Thesigerjem. Lady Boldonova in Hugh Thesiger sta imela največji interes na tem, da izgine druga oporoka, vsled katere izgubi lady Boldonova bogato posestvo, če se drugič poroči. Nadalje se je govornik skliceval na Thesiger-jevo priznanje, češ, pokojni Feliks je hranil drugo Boldonovo oporoko, Thesiger je zato spravil Feliksa s kokainom v nezavest in odnesel oporoko. Proti lady Boldonovi sicer ni nobenega dokaza, a to je očitno, da je bilo prav nji najbolj na tem, da izgine druga oporoka. Iz tega pa se da sklepati, da je lady Boldonova v tej ali oni zvezi s smrtjo odvetnika Feliksa, najbrž celo provzročiteljica. Sicer je lady Boldonova hotela nase prevzeti vso krivdo, vendar je bilo očitno, da je to hotela le zato, da bi pomagala obtoženemu Thesigerju. Ta je pač priznal svojo krivdo, a stvar s tem še ni popolnoma pojasnjena. Treba je torej zaslišati priče, zlasti tudi z ozirom na to, da je policija v pisalni mizi lady Boldonove našla drugo oporoko pokojnega Rikarda Boldona. Zasliševanje prič je bik> dolgo i in tudi dolgočasno. Odvetnik So-ames je s spretnimi vprašanji pripravil starega pisarja Faneja do tega, da je rekel: »Ko sem prišel ob polpetih popoldne v pisarno, se mi je zdelo, videč odvetnika Feliksa, da je živ in da le spi.« »Ali bi bili Vi takoj poklicali na pomoč, če bi se. Vam kaj sumljivo zdelo?« »Prav gotovo; to se vendar ob sebi razume!« »Vi pa niste nikake pomoči poklicali . . .« »Seveda ne. Še na misel mi ni prišlo, saj nisem videl nobenega povoda, da bi klical na pomoč.« »Prav! Sedaj pa še nekaj. Ali Vam je kaj znano o kaki oporoki Rikarda Boldona in ali bi jo Vi spoznali?« »Seveda bi jo spoznal, če bi jo videl,« je odgovoril Fane in ko mu je bila predložena druga oporoka, je dostavil: »To je moj rokopis!« »Ali Vam je znano, zakaj po smrti Rikarda Boldona ni bila ta oporoka razglašena?« >Ne.« j »Ali Vam je znano, kdo jo je imel shranjeno?« »Ne.« »Ali sploh veste, kaj se je ž njo zgodilo, ko ste jo dali iz rok?« »Tudi tega ne vem.« »Še tega ne, če je ostala v rokah pokojnega odvetnika Feliksa, ali če jo je komu drugemu izročil?« »Še tega ne vem.« »Ali je Iady Boldonova vedela za to drugo oporoko?« »Morda je kaj vedela, morda ne — meni to ni znano.« »Kdaj ste to listino zadnjikrat videli?« »Ko sem jo prepisal in prepis izročil gospodu Feliksu, predno je bilai podpisana.« »Vi torej nič ne slutite, kdo je imel po smrti Rikarda Boldona to oporoko v rokah?« »Ne.« S tem je bilo končano zaslišanja pisarja Faneja in na vrsto so prišle druge priče in različni izvedenci ter policijski funkcijonarji. Po njih zaslišanju je sodnik za pol ure pretrgal obravnavo. JDalJe prttiodaJl€.j nje, zakaj Italijani z nekaterimi Furlani tako kruto postopajo in zakaj give drugi v miru. Zakaj so ogromno večino duhovnikov odgnali, pustili pa nekatere čisto v miru. Zakaj, je po tem, kar smo povedali, čisto jasno . . . Tisti informatorji italijanske armade, tisti bivši irredentisti, imajo le še eno željo, .da bi že skoro prišli y Gorico in Trst iti se tam maščevali nad raznimi Slovenci. V Milanu so hudi poseben politični urad. kjer SO bfli čisto natančno opisani vsi slovenski politiki in narodni delavci iz Primorja. In kako lepo bi bilo v Gorici m Trstu! Kar odprli bi svoje zapiske is »odrešenec« bi kazal osebe, katere naj zadenejo italijanske svin-Ičenke, ali pa se jih obesi na najbolj Vidnem kraju v mestu! . . . Najvažnejši kraji, katere so zasedli Italijani v Furlaniji, so: K r -min, Gradišče, Červinjan, {Tržič. Ubogi Gradež doli ob mor-|u trpi, morda so se kopali letos tam Italijanski oficirji in kralj. Slovenske občine v gradiščanskem političnem okraju so: Medan a, Biljana, Kožbanav Brdih in Doberdob in Devin v tržiškem političnem okraju. M e d a n a šteje okoli 1000 prebivalcev, Biljana okoli 1400. Kožba-na okoii 1300, Doberdob okoli 700, Devin okoli 700; torej bi bilo skupno 5200 oseb. Ali iz vseh teh vasije polno vojakov, mnogo jih je odšlo poprej, Doberdob je prazen,ostalo je prebivalstva največ v zapadnih Brdih, to je v občinah Medana, Biljana, Kožbana. Na zasedenem ozemlju so dalje: Kojsko, Števerjan. Ročinj, Ajba, kos tolminskega okraja, bovški okraj, kobariški okraj, prizadete so po vojni posebno hudo občine: Št. Andrež, Sovodnje, Miren, Podgora, Solkan, Deskle, Kanal, Kal, Sv. Lucija, del komenskega okraja, Opatjesek>, Gorica, tako . le okoli 90.000 friških Slovencev trpi seda) posebno vsled vojne s strani veroJotnnega bivšega zaveznika. • . ■ Krmin je lep, prijeten kraj. milo podnebje. Tam je županoval baron Locatelli, v dvornih krogih znan, Čislan plemenitaš. Rajnki nadvojvoda - prestolonaslednik je večkrat pohitel iz Miramara, kadar je bival tam, v Krmin, posetit Locatel-lijevo družino. V Krminu smo imeli slovensko šolo Ciril - Metodove družbe. Krmin je važen izvozni trg. Briško sadje se je izvažalo od tam v Galicijo in Rusijo. — Sedaj ima Krmin »sindaca«. »Sindaco« je neki Perisini, znan irredentist. Krmin šteje okoli 6000 prebivalcev. V Krminu je okrajna sodnija. Predstojnik sodnije je bil Slovenec, predstojnik poštnega in brzojavnega urada tudi Slovenec. Krmin je tik ob meji! Gradišče ob Soči je sedež okrajnega glavarstva. Gradišče j? znano v glavnem zbog kaznilnice. Slovenskega življa je bilo v Gradišču vedno nekaj, imeli smo tam zadnja leta tudi slovensko bralno društvo. Gradišče šteje okoli 4000 prebivalcev. Červinjan je važna obmejna železniška postaja. Ima nekaj nad 3000 prebivalcev. Tržič, velik industrijalen kraj ob morju, mesto bodočnosti v Goriško - Gradiščanski, pomožna luka tržaške. Tržič je zadnja leta rapidno rasel. Tam je bila lepa velika ladjedelnica, tvornice Adrije, tovarne bombaževine, kož, usnja, olja, smole, bičevnikov, sveč, barv, barvnih ekstraktov, kavnih surogatov itd. Tudi slovenski živelj se je tam že močno udejstvoval, bili smo na tem, da mu damo trden temelj . . . Prvi boji na srbskih tleh. SRBSKI POSKUSI, PREPREČITI PREHOD NAŠIH ČET, SO SE PONESREČILI. Dunaj, 8. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: jugovzhodno bojišče. Prehod avstro - ogrskih in nemških vojnih sli čez dolenjo Drino, Savo in Donavo se je nadaljeval. — Poskusi Srbov, motiti naša podjetja, aH jih preprečiti, so se na vseh točkah ponesrečil!. Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hofer, fml. USPEHI NEMŠKIH ČET JUGOZAPADNO OD BELGRADA IN PRI RAMU. Beroiin, 8. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. oktobra: Balkansko bojišče. Prehod preko Drine, Save In Donave poteka ugodno. Jugozapadno od Belgrada smo vjeli 4 častnike ter 296 mož In ugrabili 2 strojni puški. Nasproti Ramu so prišli po boju trije topovi v naše roke. Vrhovno armadno vodstvo * POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Vojaški strokovnjaki sodijo, da le prehod naših in nemških čet preko ogromnih barijer Save in Donave pravi vzor temeljito premišljene ter tehnično kar najsijajneje izvršene vojaške operacije, kateri se more v sedanji vojni primerjati le slavno predretje ruske fronte pri Gorlicah-Tarnovu. Na desnem bregu Drine, Save m Donave se pričenjajo sedaj večji boji. Prehod zavezniških čet se medtem nemoteno nadaljuje. Na katerih točkah se ta prehod vrši, je zaenkrat še neznano. Izvedeli bomo to pač šele takrat, kadar bodo tozadevne operacije končane. Nemško poročilo javlja prvi uspeh nemških čet na srbskih tleh, in sicer jugozapadno od Belgrada. Pogled na zemljevid nam kaže, da se je vršil ta boj, v katerem so ugrabili Nemci že tudi precej vjetnikov, na desnem bregu Save, prilično med Obrenov-cem in Ostružnico. Kraj Ram, ki ga navaja nemško poročilo, se nahaja ob Donavi, severo - vzhodno od Po-žarevca, nasproti izlivu sedmogra-Ške Nere. Belgrad popolnoma prazen. Budimpeštanski listi javljajo preko Bukarešte: Belgrajski trdnjav-ski poveljnik je že koncem septembra odredil, da mora vse civilno prebivalstvo do 3. oktobra Belgrad zapustiti, in sicer tudi oni, ki so imeli posebno dovoljenje, ostati pri eventualni evakuaciji v glavnem mestu. Ali more ententa Srbom resno pomagati? Iz vojaške strani se poroča: En-tentni krogi računajo, da se bo v Solunu izkrcala armada, broječa 150.000 mož. Za prevoz v Srbijo ima ta armada na razpolago enotirno železnico Solun-Skoplje. Če računamo, da je treba za transport teh Čet 300 do 400 vlakov in ako vzamemo, da je mogoče spraviti na dan 15 do 20 vlakov naprej, potem bi trajalo tri tedne, predno bi se mogla ententina pomožna armada razviti rm primer v prostoru Kruševac-Niš. Poleg tega pa se nahaja v poštev prihajajoča železnica v preveliki bližini bolgarske meje, da bi bila popolnoma varna pred napadi z boka. Ze iz tega kratkega računa sledi, da bodo prišli zavezniki, Če res gredo Srbiji na pomoč — prepozno. Vesnlč ostane v Parizu. Pariz. 6. oktobra. Z ozirom na sedanji položaj ostane Vesnič tudi še nadalje srbski poslanfk v Parizu. Bazileja, 7. oktobra. Pariške vesti poročajo, da se selijo srbska vlada, skupština, banke in vsi važnejši srbski uradi v Prištino. ? LJUTI RUSKI NAVALI NA CELI VZHODNO - GALIŠKI IN VOLINJ-SKI FRONTI SO SE RAZBILI OB JUNAŠKEM ODPORU NAŠIH ČET. Dunaj, 8. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Sovražnik je napadel včeraj na celi vzhodno . gallškl in vollnjskl fronti. Njegov, z veliko silo In uporabo velike množine municije izvršeni napad je ostal brezuspešen. Ob besarabski meji, na višinah severno od Dnjestra in ob Stripi, so se ruske jurišajoče kolone razbile, predno so dospele do naših ovir. Severo . zapadno od Tarnopoia so Rusi vdrli na dveh krajih v naše strelske jarke, prihitele pa so avstrijske in nemške čete na pomoč ter so danes zjutraj sovražnika zopet odbile. Podobna usoda je doletela sovražni napad na severo - vzhodno Kre-menjca ležečo vas Sapaoov, ki je bila včeraj središče srditih bojev ter je večkrat menjala posestajjka. Se- daj se nahaja zopet trdno v naših rokah. Takisto smo jugo . zapadno Ollte v bližin, boju vrgli nadmoćne ruske sile nazaj, pri čemer sta se posebno odlikovala pešpolk št 89 in tešlnskl domobranski pešpolk št 31. Jako ljut bo) se le vršil tudi severno Olite. Severno in severovzhodno Kokila je pridobil naš protinapad znova na prostoru. Iztrgali smo sovražniku vasi Lfsovo In Ga-locija. V celem je bilo v včerajšnjih in predvčerajšnji bojih na voiinjskih tleh vjetih kakih 4000 Rusov. Sovražnik je imel zelo velike izgube. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. fml. RUSKI NAPADI NA HINDENBUR-GA ODBITI. — NAPREDOVANJE LINSINGENOVTH ČET. Beroiin, 8. oktobra. (Kor. urad.) Wch?i"av nrad poroča: Veliki slavni stan, 8. oktobra: Vzhodno bojišče. Annadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Ruski napadi severno od Kozja-nov in južno Višnjevskega jezera so odbiti. Armadna skupina generala feldmar-Šala princa Leopolda Bavarskega. Položaj je neizpremenjen. Armadna skupina generala von Lin-singena. Pri Nevelu in Omitu, Jugozapadno od Pinska) smo pregnali ruske posadke. Nas napad v okolici se-verozapadno Čartorijska napreduje. Nemške čete armade generala grofa Bothmerja so odbile več ruskih napadov. Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo z dne 8. t. m.: Armade generala Ivanova so začele včeraj na vzhodnogališki in volinjski fronti enoten napad, ki se je ob naših linijah po ljutih bojih popolnoma razbil. Na gališki fronti so Rusi najbolj pritiskali na severozapadno ozemlje Tarnopoia. Tu stoječe čete so Ruse odbile. V Volinju so bili večji boji severozapadno Kremjenjca in Olvke. Ruski napadi v prostoru Tarnopol-Kremje-njec so bili obrnjeni na zvezo med fronto ob Strypi in med fronto ob Ikvi. Tod je že minoli mesec ruska ofenziva poskušala svojo srečo. Boji pri 01yki so veljali jedru naših pozicij ob Putilovski, a so se zopet izjalovili. Armadna skupina Linsingen dela med spodnjo Putilovko in Jaz-joldo in izganja sovražnika sistematično iz notranjega dela Polezije. Do zadnjega so tod na naši strani delali samo konjeniki in legijonarji, a ker so nastopila močna ruska ojacenia, je armadna skupina Linsingena dobila nalogo, da prežene Ruse iz Polezije in jo vzlic velikim težavam dobro in hitro izvršuje. Na bukovinski in besarabski fronti. Iz Černovic javljajo, da postajajo boji severovzhodno Černovic in na besarabski fronti čedalje hujši. Sovražnik zapravlja mnogo municije, a njegovi napori so povsem brezuspešni. Naša artiljerija je prisilila Ruse, da zo se umaknili. Tekom boja se je konstatiralo, da ]e na ruski strani mnogo japonskih lopm carjev. Ruski letalci so vrgli na Černovice pet bomb, ki pa so le malo Škode pro-vzročile. ZAPADNO BOJIŠČE. FRANCOSKI NAVALI V CHAM-PAGNI SO V ČETRTEK PONEHALI. Beroiin, 8. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. oktobra: Zapadno bojišče. Po brezuspešnih dne 5. In 6. oktobra izvršenih poskusih predreti našo fronto, je bil včerajšnji dan v Champagni razmeroma miren. Del jarka vzhodno od pristave Navarin, ki so ga imeli Francozi še zasedenega, smo Izčistili dopoldan s protinapadom, pri čemer so nam prišli v roke vojni vjetniki In dve strojni puški. Ponoči nas je na posameznih mestih napadla pehota, ki pa je bila povsod odbita. Pri nekem uspešnem sunku na eksponirano sovražno pozicijo južno od St. Marie a Py, smo vjell šest sovražnih častnikov in 250 mož. Vzhodno od Argon pri Malm-conrtu smo z razstrelitvijo podrti več sovražnih rovov za mine. Vrhovno armadno vodstvo. Položaj na Balkanu. Privatne vesti hočejo vedeti, da je Bolgarija že izročila Srbiji 24urni ultimatum. Na Dunaju se označujejo te vesti za preuranjene. Treba je počakati, da pride oficijalno poročilo o korakih, ki jih misli Bolgarija sedaj najprej storiti. Zdi se, da mobilizacija še ni popolnoma gotova in da se želi Bolgarija pred odločilnim korakom še pomeniti s svojima sosedama, Grško in Romunijo. Od-nošaji Bolgarije napram tema dvema državama niso prijateljski. Romunija in Grška dobro čutita grehe buka-reškega miru in vprašanje Dobrudže terKavale inSeresa se ne dado spraviti tako gladko s sveta. Bolgarija bi si naravno rada zasigurala nevtralnost obeh sosed — ali se ji to posreči, ali ne, se še ne da spoznati. Na Grškem so sedaj vsekakor ustvarjeni ugodnejši predpogoji. — Novi kabinet Zaimis je ministrstvo odkrite in zanesljive nevtralnosti, vsaj v tem smislu, da se Grška ne bo dala zapeljati od četverozveze k nepremišljenim korakom in da se ne čuti že a priori vezano po svoji pogodbi s Srbijo. Ali bo imel nastop bolgarskih čet v Makedoniji kak vpliv na to principijabio stališče, ali ne, se bo še pokazalo. Ne smemo prezreti, da so Grki glede nekaterih makedonskih zadev (Gjevgjeli, Doi-ran, Bitolj) jako rahločutni. Preobrat na Grškem je sicer entento silno razburil. Angleški listi vale vso krivdo na kraljico Sofijo, sestro cesarja Viljema, češ, da hoče spraviti Grško pod »hohenzollernski klobuk« ter ponujajo grškemu narodu svoje čete — proti grškemu kralju. In vendar ima ententa dovolj povoda, biti Grški, navzlic vsem dogodkom zadnjih dni, jako hvaležna. Izkrcanje njenih čet v Solunu se nemoteno nadaljuje in tudi nova grška vlada se očividno ne upa zopersta-viti temu podjetju. Poročila o številu izkrcanih čet si nasprotujejo in nazori o vrednosti in pomenu cele ekspedicije so jako različni. Višje zapovedništvo nad bolgarsko armado je prevzel vojni minister Žekov, eden najmlajših in najsposobnejših generalov. Poroča se, da šteje bolgarska armada okrog 400.000 mož in da sme računati na podporo Turkov, ki pripravljajo za Balkan četrtmilijonsko vojsko. ODHOD ČETVEROZVEZNIfI ZASTOPNIKOV IZ SOFIJE. Sofija, 7. oktobra. Zastopniki če-tverozveznih sil so z osobjem poslaništev in drugimi pripadniki njihovih držav odpotovali zvečer s posebnim vlakom. Rusi so šli Čez Ruščuk, ostali čez Dedeagač. Na kolodvor so se prišli poslovit: generalni tajnik v ministrstvu zunanjih del v imenu vlade, šef političnega kabineta in v kraljevem imenu generalni adjutant Savov. Dva uradnika ministrstva zunanjih del sta do meje, to je do Ruščuka in Dedeagača spremila odhajajoče poslanike. Bolgarski poslanik v Nišu. Sofija, 8. oktobra. Bolgarski poslanik v Nišu, Čaprašikov. je zapustil Niš in danes dopoldne v Cari-brodu stopil na bolgarska tla. Srbija in Bolgarija. Geneva, 8. oktobra. »Temps« javlja, da je srbski poslanik v Sofiji ministrskemu predsedniku utemeljil svoj odhod s tem, da je še v času, ko so se vršila v Sofiji diplomatična pogajanja, prišlo nad Niš bolgarsko letalo in metalo bombe na mesto. General Žekov, zapovednlk bolgarske armade. Sofija, 8. oktobra. Kralj je poslal ministrskemu predsedniku dopis, v katerem mu kot najvišji poveljnik vse oborožene sile naznanja, da je za višjega poveljnika armade imenoval vojnega ministra generala Zekova. »Ura četverozveze«. Lugano, 8. oktobra. »Secclo« prijavlja pod naslovom »Ura četverozveze« članek, v katerem pravi: »Nobena zaveznic se ne sme umakniti dolžnosti, da poseže v vojno na korist Srbije. Rušila in Balkan. Kodanj, 8. oktobra. »Reč« piše, da bo Rusija še ta mesec zahtevala od vseh balkanskih držav, naj se končno odločijo ali za ali proti Rusiji. Skrbi v Londonu in Parizu. Nemški listi javljajo, da vlada v Parizu in v Londonu pesimistično na-ziranje glede Balkana. Grškemu kralju ne zaupajo in imenovanje ministrstva Zaimis se smatra za zmago centralnih vlad« &ar±oo$ta časopisje iz- javlja, da ni pričakovalo takega razvoja razmer na Grškem. Pravi vzroki odstranitvi Venizelosa še iiiso znani in posledice tega odstopa še nedogledne. Izključeno pa je, da bi Grška stopila na stran četverozveze. Ekspedicija četverozveze v Mace-doniji se vzlic temu izvrši, seveda bi bila grška pomoč vso stvar olajšala. Sodelovanje Grške bi bilo morda tudi Romunsko pripravilo do tega, da bi bila vmes posegla, kar je zdaj izključeno. Dvomljivo pa je, če bi moglo katerokoli grško ministrstvo dogovorno s parlamentom, delati drugačno politiko, kakor jo je Venizelos v parlamentu označil in jo je tudi parlament odobril. — »Times« piše: Četverozveza mora odločno nastopiti. Za polovičarstvo ni več časa. — »Morningpost« pravi: Morda ni odveč, če se Greva vpraša, kdaj bo že vlada pokazala odločnost. S Turčijo in z balkanskimi državami se je od začetka vojne nerodno postopalo. Borba ob Dardanelah je draga, a to ni edina napaka, ki se je zgodila. Grey in njegovi tovariši si menda niso na jasnem, da obstoji vsa diplomatična umetnost v vojni v umni vporabi sile. — »Dailv Mail« piše: Zopet enkrat je podlegla angleška diplomacija. Angleška vlada mora s tem računati, da bo v malo urah 400.000 mož bolgarske armade pripravljenih za boj. Računala bo lahko na pomoč 250.000 Turkov, ki jih ob Dardanelah ne bo treba. Grška ostane morda nevtralna, mogoče je pa tudi, da stopi na stran Nemčije. Položaj je tako resen, kakor le more biti. Središče viharja je preloženo na jugovzhod. — »Morningpost« pravi tudi sledeče: Venizelosova politika je politika neodvisnosti balkanskih držav in zavezniške zvestobe Srbiji, kraljica pa smatra Grško za malo nemško državo, ki mora služiti fioh-enzollernski politiki. Najbrž ima Nemčija namen, narediti Grško z razdorom onemoglo, dočim goni Bolgarijo v izdajstvo balkanskih držav. Pravico imamo vprašati te dežele, Če hočejo biti naši prijatelji ali naši sovražniki. Če je Grška naša prijateljica, naj jo naša mornarica in naša armada podpirata. Če je izročena politični stranki, ki ne zna varovati narodnih interesov, moramo dežc!' pomagati, da se te stranke iznebi in ji dati na razpolaganje mornarico in armado. Mi verjetno, da bi Grška £0-popolnoma pozabila, da brez morja ne more živeti in da vladata na morju Angleška in Francija. Izkrcanja v Solunu. Beroiin, 8. oktobra. Iz Kodanj a javljajo: Po pariških poročilih iz Soluna je bilo do včeraj izkrcanih 30 tisoč mož. Izkrcanje se nadaljuje, četudi to druga poročila prerekajo. Neprestano prihajajo novi transportni parniki. Pariški dopisnik lista »Ber-lingske Tidende« javlja: Prvi del v Solunu izkrcanih angleških in francoskih čet je že na potu v srbsko Ma-cedonijo. Chiasso, 8. oktobra. O izkrcanju francoskih in angleških čet v Solunu 5. t. m. noroča »Secolo«: Izkrcanje se je začelo ob 9. dopoldne v zapadnem pristanu, ki so ga zapustile vse druge ladje. Prvi je prišel na kopno za-povednik francoskih čet. Pozdravila sta ga zapovednik solunske trdnjave, polkovnik Messakas, in vojaški ataše francoskega poslaništva v Atenah. Izkrcano vojaštvo je na vojaškem vežbališču defiliralo pred generalom Hamiltonom. Popoldne se je vojaštvo svobodno gibalo po mestu; prebivalstvo mu ni kazalo ne naklonjenosti, ne nenaklonjenosti. En del vojaštva je bil takoi poslan v Srbijo, da čuva železnico. Vojaštvo je izvrstno opremljeno. Tudi se je izkrcalo mnogo materijala, 75 topov, vozove in konje in velikansko množino municije in živil. Berna, 8. oktobra. V Solunu izkrcana armada generala d* Amade šteje 110.000 mož. Med temi je dve tretini Francozov. Na Angleškem pripravljajo nove ekspedicije. • Novo grško ministrstvo. V novo ministrstvo }e vstopilo pet bivših ministrskih predsednikov. Reuterjev urad javlja, da je novo ministrstvo že priseglo in da bo Venizelosova stranka podpirala novo vlado, da prepreči večje zmešnjave, ker bi razpust parlamenta v času mobilizacije provzročil kaotične razmere. Tudi Zaimis se ne bo ustavljal iz krcanju. Hag, 8. oktobra. Londonski uradni krogi so mnenja, da se tudi ministrstvo Zaimis ne bo z vojaško silo ustavilo izkrcevanju četverozveznih čet v Solunu, smatra se pa za izključeno, da bi Grška šla ob strani 7T 8135 Četverozveza In grški kralj. London, 8. oktobra. »Morning-post« javlja: Angleški poslanik sir Elliot je imel včeraj v imenu četve-rozveznih sil dolg in važen pogovor s kraljem Konstantinom. Venizelos In kralj. Atene, 8. oktobra. Reuter javlja: Venizelos je poslancem in prijateljem svoje stranke rekel, da med njim in med kraljem ni bilo nikdar pravega sporazumljenja, odkar je zopet prevzel vodstvo vlade. Samo glede mobilizacije zaradi nedoločenega stališča Bolgarske sta bila s kraljem enih misli. Romunske priprave. Reuter javlja preko Aten: Romunija izvršuje ob bolgarski meji izredne vojaške priprave. Ob Donavi in v Dobrudži se koncentrirajo čete in Romuni naglo utrjujejo kraj Piva-geoz nasproti Ruščuku. »Romunija mora ostati hladnokrvna.« Bukarešta, S. oktobra. (Kor. u.) »Independance Roumaine« piše: Prerušenje diplomatičnih stikov med Bolgarijo in četverozvezo je gotovo uvod k najogromnejšemu poglavju svetovne vojne. Romunija mora ostati popolnoma hladnokrvna. Čim mirnejši in treznejši smo, čim bolj podpiramo vlado pri čuvanju narodnih interesov, tem bolje za Romunijo. Zdi se, da federalistična unija v svojem manifestu, v katerem zahteva, da se naj pridruži Romunija boju četverozveze, ne spoznava nevarnosti, ki so združene z uresničenjem stavljenega cilja. Lastnosti in mišljenje nove federacije pa upravi-čujejo upanje, da namerava nova unionistična Filipescova stranka postati vladna stranka, seveda pod pogojem, da pokaže dovolj razumevanja dejanskega položaja. Rusija in Bolgarija. Kdor bi bil pred izbruhom svetovne vojne trdil, da bo prišlo v velikem evropskem metežu tudi do vojne med Rusijo in Bolgarijo, tega bi bili poznavalci razmer proglašali za fantasta. Saj je bila stara resnica, da je bolgarskemu narodu še vedno ruski car prvi, lastni kralj pa šele drugi za Bogom. V bolgarski politiki sta se od Stambulova sem menjavali ' vedno dve struji, »liberalna« proti-ruska in »narodna« rusofilska, in Bolgarija se je nagibala enkrat bolj proti Petrogradu, drugič bolj na evropski zapad — toda to je bila vlada, to je bila oficijalna politika, narod sam pa ni nikdar prenehal častiti svojega »velikega brata« in najpopularnejše ime je bilo vedno le ime »carja Osvoboditelja«. V zgodovini mlade Bolgarske je igrala Rusija od vsega začetka mnogo večjo vlogo, kakor v zgodovini kateregakoli drugega balkanskega naroda, ki se je tekom 19. stoletja oslobodil izpod turškega jarma. Rusija je izposlo-vala Bolgarom lastno cerkveno organizacijo, eksarhat. še ko je bil ves bolgarski narod podanik turškega sultana, ruske armade so osvobodile bolgarsko rajo v krvavi vojni s Turki, Rusija je ustvarila v sanšte-' fanskem miru prvo Veliko Bolgarijo, ki je segala od Črnega morja pa do Kavale in Bitolja. ruski državniki in generali so organizirali ustanovljeno bolgarsko državo in njeno armado, skratka, cela mladost bolgarskega naroda je polna ruskih spominov. Priprosto ljudstvo se takih spominov ne otrese in tradicija se vkore-nini v narodovi duši tako globoko, da jo izrujejo le katastrofalni mora-h'čni potresi. Ne smemo tudi pozabiti na velevažno vlogo, ki jo je igrala cerkev — bolgarska eksar-histična cerkev se je smatrala od svojega postanka za hčerko in varovanko ruskega pravoslavja in bolgarski duhovnik je vse do danes najvernejši služabnik in agitator svete Rusije. Tudi kulturno življenje bolgarskega naroda po osvoboditvi se je razvijalo popolnoma pod ruskim vplivom — ruska šola, ruska knjiga sta vzgojili največji del starejše bolgarske inteligence. Ni se torej čuditi, če so tudi naj-objektivnejši poznavalci bolgarskega naroda pritrjali izreku, da bi »en sam ruski polk premagal vso bolgarsko armado«. Še preteklo soboto je napisal znani berlinski slavi°t, profesor Briickner, v »N. Fr. Pr.« članek, v katerem zatrjuje: Proti Rusiji bi Bolgarija pač nikdar ne zagrabila za orožje. Pregloboko je vkoreninjen v bolgarskem narodu čut hvaležnosti do carja Osvoboditelja, katerega spomenik se dviga pred Aleksandrovo katedralo v So-fiii. Saj je bila Bolgarija res popolnoma od Rusije ustvarjena ... Ko SO bolgarski opozicijonalci nedavno Svarili kralja Ferdinanda pred akcijami, ki bi bile v nasprotstvu z na- rodnim čustvovanjem, so mislih seveda le na protirusko politiko.« Razvoj dogodkov je pokazal, da so se poznavalci Bolgarije zmotili. Res je bolgarski narod tudi še danes po svoji veČini morda rusofilski in napačno bi bilo, trditi, da bo vojna proti Rusiji pri ljudstvu popularna, toda na drugi strani je dejstvo, da je večina bolgarske inteligence, torej večina voditeljev naroda, protiruska in da se rusofilija priprostega ljudstva umika splošnemu srdu in želji po maščevanju nad Srbijo ter naravnost strastni težnji po osvojitvi Makedonije. To razpoloženje je znala vlada kralja Ferdinanda jako spretno uporabiti, da dokaže bolgarskemu narodu, da je Rusija sicer res ustanoviteljica Bolgarije, toda, da je prijateljica le take Bolgarije, ki bi hotela podrejevati svojo samostojnost in neodvisnost velikim ruskim političnim načrtom in vršiti nalogo ruskega eksponenta proti ostalim evropskim državam. Vdanosti bolgarskega naroda Rusiji je odgovarjala do najnovejšega časa simpatija ruskega naroda za Bolgare. Ruski narod je smatral Bolgare dolga desetletja za svoje najbližje slovanske brate. Toda ruska diplomacija se je ravnala po docela drugih načelih in takoj po ustanovitvi Bolgarije je pokazala, da hoče biti v Bolgariji absoluten gospodar in da ji je bolgarski narod le sredstvo za njene lastne cilje. Ruska diplomacija ni bila sposobna, razumeti razvoja osvobojenega, liberalno - parlamentarično konstituiranega naroda, katerega inteligenca je s čim dalje večjim nezadovoljstvom prenašala vsemogočni vpliv ruskih organizatorjev mlade države. Tako je ruska politika sama izzvala protirusko strujo v deželi ter se spozabila tako daleč, da je ostro nastopila proti združenju vzhodnje Rumelije z Bolgarijo in organizirala proti knezu Aleksandru Batenbergu revolucijo, ker si je upal v rumeljski aferi samostojno postopati. Spor Rusije z Aleksandrom Batenbergom je rodil prvo veliko protirusko reakcijo — Stambulovo protirevolu-cijo. Med oficijalno Bolgarijo in Rusijo je nastala napetost, tekom katere je prišlo do prerušenja diplomatičnih stikov in blokiranja Varne; s trdno brezobzirno roko je držal Stambulov državno krmilo in je kronal svojo politiko z izvolitvijo ko-burškega princa Ferdinanda. Po svoji novi dinastiji se je Bolgarija nagnila na evropski zapad in navzlic temu, da se je pozneje ruski dvor s Ferdinandom pobotal, navzlic temu, da so stambulovističnim politikom sledili skoro zopet rusofilski krmarji države, se Rusija nikdar ni oprostila onega notranjega nezaupanja proti Bolgariji kralja Ferdinanda, ki je značilno za vso rusko balkansko politiko zadnjih desetletij. Čim je nastal v Srbiji državni preobrat in so prestol Obrenovičev, vdanih prijateljev Avstrije, zasedli Karagjorgje-viči, so se simpatije oficijalne Rusije kar ostentativno obračale na srbsko stran in Srbija je postala prva varovanka ruske politike na Balkanu. Še enkrat se je zazdelo, da zašije ruska milost v polni meri nad Bolgarijo. Leta 1912. se je ustanovila balkanska zveza, katere protektorat je prevzela Rusija. Nikdo ni dvomil, da pripade Bolgariji hegemonija med oslobodenimi balkanskimi narodi in simpatije za »rusko mater« za »očeta carja« niso bile ob izbruhu prve balkanske vojne nikjer tako glasne in velike, kakor med bolgarskim narodom. Toda bolgarski načrti glede Carigrada so se križali s historičnimi aspiracijami Rusije in ko je Bolgarija še v makedonskem sporu zahtevala, da se izpolni pogodba o razdelitvi Makedonije, ki bi ji bila zasigurala nedvomno hegemonijo na Balkanu, se je Rusija postavila zopet na stran Srbije in je pripustila ponižanje premagane Bolgarije v bukareškem miru, dolžeČ jo še povrhu bratomorstva. V Bukarešti je zazijal prepad med Srbijo in Bolgarijo, pa tudi med Bolgarijo in Rusijo. Šele sedanja vojna je pokazala ruskim in srbskim državnikom vso dalekosežnost v Bukarešti storjenega državniškega pogreška. Ako bi se bil v Bukarešti uveljavil pri nasprotnikih Bolgarije državnik, kakršen je bil Bismarck po Kraljevem gradcu, potem bi ne bila morala Rusija izročiti Bolgariji ultimatuma in ji očitati, da se je vrgla »Nemčiji v naročje«. Usodepolni po-grešek srbske in ruske diplomacije po drugi balkanski vojni je diskredi-tiral rusofil. stranke v Bolgariji ter pripravil diplomaciji centralnih držav najugodnejša tla. Večina inteligence in zlasti tudi častniki, je prešla v stambulovističen tabor, v narodu pa je mržnja do Srbije zmagala nad vsemi drugimi čustvi. Kralj Ferdinand kot izboren in dalekovi-den politik je dobro vedel, da zastopa protiruska politika nele interese sajnosfcojne Bolgarije, temveč tudi njegove dinastije. Zaman se je trudila Rusija od izbruha svetovne vojne sem, pridobiti bolgarsko vlado za sebe, zaman je počastil car Nikolaj bolgarsko armado, povabivši njene odlične generale v ruski glavni stan in izročivši Radku Dimitrije-vu zapovedništvo nad veliko rusko armado. Kralj Ferdinand in njegovi državniki so vedeli, kakšne obljube je dobila Srbija m so spoznah, da naj po ruski volji pripade hegemonija na Balkanu Srbiji. Videli so tudi, da je glavni cilj Rusije, osvojitev Carigrada in da bi se Bolgarija v slučaju rusko - srbske, oziroma če-tverozvezne zmage nahajala v mnogo slabejši politični situaciji, kakor kdaj poprej. 2e v starem stambulovističnem programu se je nahajala zahteva po sporazumu s Turčijo. Za entento ter zlasti za Rusijo neugodni razvoj vojnih dogodkov se je zdel stambulovističnim na državnem krmilu se na-hajajočim politikom edina prilika, da krene Bolgarija na pot popolne- en-odvisnosti od Rusije. Neokretno postopanje ententne diplomacije v makedonskem vprašanju je znatno olajšalo taktiko bolgarskih državnikov, ki so se mogli zanesti na trdno oporo svojega kralja in prijateljsko podporo diplomacije centralnih držav. Tako je prišlo do sporazuma s Turčijo, ki pomeni definitivni obrat bolgarske politike v zmislu stambuio-vističnega programa. Vsi poznejši dogodki so le povsem naravne posledice tega kardinalnega dejstva. Pač je bila bolgarska politika zadnjih mesecev bolj politika razuma vodilnih bolgarskih državnikov, kakor pa politika, ki bi se ozirala na čustva narodove duše. Gotovo Rusi še danes računajo na to, da se bo bolgarski narod uprl vojni z Rusijo in brezdvomno bodo skušali vplivati na ljudstvo ter izzvati reakcijo proti sedanjemu sistemu. Toda misli bolgarskega naroda so obrnjene drugam — proti Srbiji, in v ideji revan-že za Bregalnico bodo pač utonili pomisleki rusofilske tradicije. Boj za Carigrad. Izgube Angležev in Francozov v Dardanelah. V turški zbornici je izjavil vojni minister Enver paša: Sovražnik je poslal na Galipoliju povprečno 500 tisoč mož v boj. Polovica te armade leži pokopane na Galipoliju, ostali so se vrnili ranjeni. Enver paša je nadalje povedal, da so zavezniki del svojih čet z Gali-polija že odpoklicali. Turčija je poslala dosedaj dva milijona vojakov na bojišča. NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI V SREDOZEMSKEM MORJU. Beroiin, 8. oktobra. Zadnje tedne so nemški podmorski čolni dosegli posebne uspehe v Sredozemskem morju. Potopili so kak tucat tujih parnikov, med njimi več večjih transportnih ladij, vozečih vojaštvo. Med potopljenimi ladjami je tudi velika transportna ladja »Arabia«, ki je b.Ia potopljena pri kapu Matapanu, in transportna ladja »Ramazan«, ki je bila potopljena 18. septembra s 50 možmi indijskega vojaštva. Mi iz primorskih dežel. Umrla begunka. V deželni blaz-nici na Studencu je dne 7. t. m. dopoldne umrla Frančiška B e n s a, 44 let stara gospodinja pri bratu Antonu Šviligoju, posestniku v Pevmi št. 146. Nazadnje je stanovala kot begunka v Dravljah (občina Št. Vid nad Ljubljano). Pogreb se je vršil danes popoldne iz deželne blaznice. V Lokavcu pri Ajdovščini učite-Ijuje g. V. Koršič, učitelj Šolskega doma v Gorici. Goriško slovensko m ozko učiteljišče se najbrže preseli v Trst. Vprašanje slovenskega učiteljišča v Trstu je baje le še vprašanje prostorov.Teh pa menda tudi ne bo tako težko dobiti. Tudi za brivce v Gorici je postavljen maksimalni tarif. Brivcev je sedaj 16, razdeljeni so v tri vrste: pri prvih treh se plača za striženje las ali brade 60 v, za oboje 1 K, pri drugih treh je cena 40, oziroma 70 v, pri ostalih 30, oziroma 50 v. To se je odredilo, ker se nekateri mnogo preveč zahtevali za svoje delo. Avče zgorele. Avče, mirna gorska vasica na Kanalskem, na levem bregu Soče, se nahaja sedaj v ognjeni črti. Italijani streljajo čez Sočo na Kanalsko neprestano in uničujejo posamezne kraje. Prebivalci v Av-čah se niso dali oplašiti vsled italijanskega ognja, marveč so skoro vsi ostali doma. Dne 2. t, m. so Italijani zopet močno obstreljevali Avče, cele ure so grmeli nad Avče izstrelki iz feSA jbojKjR, Avče. £o začele goreti, i Stanovalci niso bežali, marveč so vstrajali sredi italijanskega besnila in so krepko pomagali našim vojakom, ko so prihiteli gasit. — Avče štejejo prebivalstva okoli 600. Tam je vikarijat, enorazredna ljudska Šola, pošta, izobraževalno društvo, zavarovalnica goveje živine. Pod Av-čami je železniška postaja: Auzza-Avče. Laška spaka Auzza! Ko se je otvarjala nova planinska železnica, se je bil na Goriškem hud boj za napise na postajah. Hoteli smo krajevna imena na postajah samo v slovenskem jeziku, ker so vsi kraji čisto slovenski, ali zmagale so italijanske spake: Plava, Canale, Auzza! Avče so zgorele, naj zgori še spaka Auzza! Za goriške begunce so darovale sledeče osebe: Gregorij Presečnik, župnik v Petrovicah, 6 K, Franc Gu-stin, kaplan. Trst, 10 K, Ivan Slavec, kanonik, Trst, 20 K, Nikolaj Stazin-ski, Primskovo, 5 K, A. O. v Št. Lo-rencu 100 K, dr. Josip Marinko, Stra-žišče, 20 K, Milko Sašelj, župnik, Klanec, 10 K, K. A. Brezovnik v Celju 5 K, Franc Zbašnik, Kranj, 10 K, župni urad Kranj. 70 K, iz cerkvenega nabiralnika v uršulinski cerkvi 14 kron, neimenovana 6 K, Ivan Lovšin, župnik, Planina, 4 K, Ivan Rojic, dekan. Tolmin, 25 K, Hranilnica in posojilnica na Trebelnem 20 K, župni urad v Podragi 16 K, župni urad v Tržiču na Gorenjskem 30 K, Josip Ditter, c. kr. profesor v Celovcu, 20 kron,, župni urad Bukovščica 17 K, Hresteli, arhitiiiakon. Konjice, ?0 K. Huderle v Ljubljani 3 K, Ivan Vuga, Vikarij, Gabrovica, 20 K, župnija Horjul, po knezoškofiiskem ordinarijatu, 7 K, župnija Poljane 14 K, Ljubno 10 K, župnija Lučine 10 kron 18 v, župnija Zalog 45 K, župnija Dovje 42 K. žunniia Kamna gorica 25 kron, župnija Draga 18 K, župnija Lovica, 26 K. župni urad v Drazgov-šah 15 K, »Slovenski Narod« v Ljub-liani 6 K, Avgust Šinkovec, župnik, Škofja Loka, 10 K, upravništvo »Ilu-strovanega Glasnika. 100 K. Josip Kravos, duhovnik v Dragi pri Trstu, 20 K, Josip Plemelj. Cerkno, 10 kron, dr. Franc Grivec, begunec, 20 kron, dr. Debevec. c. kr. profesor, Ljubljana, 20 K, Žabnice, župni urad, 3 K, Radovljica, župni urad 17 kron, Župančič, ravnatelj, Ljubljana, 20 K, Valentin Oblak, župnik, 10 K, Ivan Lovrenčič, mesto nagrobnega venca msgr. Župančiču, 50 K, »Hrvatski Dnevnik« 165 K, Komen, župnijski urad, 25 K, Selo, žirnni urad, 20 K, Selca, župni urad, 70 K. Kolera na Goriškem. Uradno poročilo notranjega ministrstva z dne 29. septembra navaja slučaje kolere na Goriškem: Gorica 5, Bate 1, Biije 2, Trnovo 6, Grgar 1, Sv. Križ 1, Kamnje 2, Prvačina 2, Šempas 1, Ozeljan-Šempas 8, Vogrsko 2, VolČja-draga L Vrtovin 1, Gorjansko 3, Temenica 1, Veliki' dol 1 in Voj-ščica 1. Poroka. Poročil se je gospod Ciril V a 1 e n t i č, vodja šole na Kati-nari, z gospico Marijo Godina, učiteljico v Skednju. V Trstu je umrlo v tednu od 26. septembra do 2. oktobra 84 oseb, 37 možkih, 47 ženskih, porodov je bilo v istem času 68, rodilo se je 32 mo-žkega in 36 ženskega spola. Zagoneten slučaj smrti. V Kjadi-nu pri Trstu so našli na tleh ležečega mrtvega človeka, starega okoli 60 let. Nihče ne vč, kdo je. Pravijo, da je v Kjadinu nekdo umrl, mrliča je prišel kropit tudi neki neznan človek. Navada je tam, da vsakemu kropilcu ponudijo kozarček žganja ali kake druge pijače. Tako so dali kozarček tudi temu neznancu. Pravijo, da je bil mož videti povsem zdrav, ali ko je odšel iz hiše, je padel na cesti in umrl. — Pozneje se je dognalo, da je neznanec 661etni težak Alojzij Pan-tin. Namesto ž&anja so mu dali piti — karbolno kislino. Vžigalice »Lege« še vedno prodajajo po tobakarnah in trgovinah, samo z drugimi napisnimi listki, tako so vžigalice »Lege« one z napisom »ExceIsior« in »Troppauer Tanid-sticksfabriks Paraffinerade Saker-hets Tandsticker Trade Mark Prima« in z znamko pištolo. S takim napisom so prelepljene zlasti male škatljice. Slovensko občinstvo, pozor, Dolžnost oblasti pa je, poskrbeti, da izgine vse, kar spominja na »Lego«! Dnevne vesti. — Redna javna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v torek, dne 12. oktobra 1915 ob šestih popoldne v mestni dvorani* s sledečim dnevnim redom: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Finančnega odseka poročila: 1. Poročilo o nenadnej skontraciji mestne blagajne; 2. o dopisu magistrata glede določitve odškodnine za mestni svet ob* dirkališču za železniško zvezo med južno in državno železnico; 3. o prošnji Marije Šibic za odpis davščine od vrednostnega prirastka; 4. o prošnji Franca Pocka za odstop prednosti zastavne pravice pri nekem posojilu na zemljišče vlož. št. 100 kat. obč. Trnovsko predmestje; 5. o dopisu magistrata glede dovolitve nagrade za revizijo psov. IV. Šolskega odseka poročilo o izvolitvi namestnika člana c. kr. mestnega šolskega sveta. V. Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročilo o končni odobritvi cenika in ceremonijela ter pravii mestnega pogrebnega zavoda. — V tajni seji se bo razpravljalo: Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu ravnateljstva Mestne hranilnice glede imenovanja nekega uradnika; direktorija mestne klavnice poročilo o dopisu klavničnega ravnateljstva glede dovolitve miloščine nekemu bivšemu klav-ničnemu uslužbencu, in obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu je bila dne 8. oktobra deputacija plemenitaških veleposestnikov z Goriškega in Gradiščanske-ga pod vodstvom tajnega svetnika in člana gosposke zbornice, barona Jurja Locatellija, kateri deputaciji se je pridružil tudi deželni glavar dr. Faidutti. Deputacija je izročila ministrskemu predsedniku vdanost-no adreso na cesarja. — Za invalidne oficirje, vojaške uradnike in oficirske aspirante pomembna ministrska naredba je izšla danes. S to naredbo se jim omogoči obiskovanje visokih šol, da se pripravijo za nov poklic. — Odlikovan je bil za hrabrost pred sovražnikom dne 1. oktobra t. L na jugozapadnem bojišču praporščak Drago Č e s n i k iz Knežaka na Notranjskem s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Praporščak Čes-nik je od izbruha vojne z Italijo na jugozapadnem bojišču ter se je odlikoval v hudih bojih ob gorenji Soči. — Odlikovanje novomeškega prosta. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil novomeškemu proštu, gospodu dr. E1 b e r t u, častno znamenje »Rdečega križa« II. vrste z vojno dekoracijo. — Za zasluge za »Rdeči križ« je nadvojvoda Franc Salvator podelil častni znak »Rdečega križa« II. vrste z vojno dekoracijo gospe Berti dr. G r e g o r i č e v i, delujoči v bolnišnici »Rdečega križa« v Ilirski Bistrici. — Padel je na severnem bbjiŠču finančni uslužbenec Leopold Erjavec kot nadomestni rezervist 17. pespolka. — Imenovanje. Za kadeta je imenovan enoletni prostovoljec Stanislav D e b e u c pri topničarskem polku Št. 7. — Odpust učiteljev iz vojaške službe. Vojno ministrstvo je na prošnjo nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta odredilo, da se naj oni učitelji - črnovojniki, ki opravljajo le vojaške pomožne služb e in so torej za službo na bojišču ali pri straži (Kriegs- oder Wach-dienst) nesposobni začasno odpuste, da prevzamejo zopet p odu če van je. Ta ukrep vojnega ministrstva ima pač principijelen značaj in bo veljal najbrže tudi za druge dežele. — Denarne zbirke za oslepele vojake. Deželna komisija za skrb za vračajoče se bojevnike želi, da se tudi morebitne zbirke za vojne slepce po možnosti ne razdrobe na nesistematičen način, marveč da se denar poveri deželni komisiji, ali pa s slednjo vsaj stopi v stik in sporazum. Če ima kaka zbirka posebno naklonitev (n. pr. le za Ljubljančane, Kranjce itd.), se bo deželna komisija na to popolnoma ozirala. — Dobrodelni koncert. Kakor smo že poročali, je združena bolniška- in avto - godba priredila dne 3. oktobra v dvorani hotela »Union« dobrodelni koncert, katerega čisti dohodek je namenjen podpornemu skladu za vdove in sirote padlih vojakov s Kranjske. Dohodek tega dobrodelnega koncerta, v znesku 500 kron, je bil v ta namen izročen mestnemu magistratu. Poveljništvu rezervne bolnišnice v obrtni šoli in poveljništvu avto - delavnice se izreka za tako lepo uspelo dobrodelno prireditev iskrena zahvala. — Pri dobrodelni predstavi v kinogledališču »Central« se je nabrala svota 337 K 50 v, za kar se »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« vsem obiskovalcem predstave iskreno zahvaljuje. — Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz je izročila tvrdka R. Miklauc v Ljubljani darilo 100 K za okrepčevalno postajo. — Povodom godu Njegovega Veličanstva cesarja so dospela filiali garnizijske bolnice št. 2 v II. državni * gimnaziji po gospe Hermini del Cott in gospodični Asti Mattanovich sledeča darila: Komite za oskrbo ranjen- • cev: 2 steklenici konjaka, 2 steklenid ruma. Gospa Minka Sarabon: čokolada, 20 parov nogavic, 14 parov flanelastih ovijalk. Gospa Hermina plem. Maversbach: rjavo volno za nogavice. Gospa dr. Paichel: 500 cigaret in 10 kron. Gospod Alojzij Gorjup: 4 pare nogavic. Gospa dr. Eger: 800 cigaret in ilustrirane Časopise. Gospod Alojzij Klebel: 40 vinskih steklenic. Gospa ravnatelj Marout: molitvene knjige. Gospa Ivana Kušar: 300 cigaret. Gdč. Blanka Nemetz: robce. Gdč. Drofenig: prevleke za 24 vzglavnikov. Gospod profesor Mlakar: 6 kron. Gospa Hedy Trenkler: volneno suknjo. Gdč. Cenka Ajstriž: 300 cigaret. Gospa Iva Der-masta: 100 cigaret in 3 steklenice ma-linovca. Poleg tega so bili vojaki te bolnišnice obdarovani s pisemskim papirjem in razglednicami. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša zahvala. — Zahvala. Neimenovani veleposestniki z Vrhnike so blagovolili po posredovanju gospodične Roth iz Ljubljane podariti c. in kr. zasilni rezervni bolnišnici št. 2, objektu IV. (gluhonemnica) 300 kilogramov jabolk. Za ta velikodušni dar izreka vodstvo najtoplejšo zahvalo gospodom darovateljem, posebej se pa še zahvaljuje gospodični Roth za njeno marljivo skrb in obilne darove, s katerimi je mnogo pripomogla blagohotnemu namenu. — Gospodarske težave, ki jih je provzrocila sedanja vojna postajajo čedalje občutljivejše in zlasti jih čuti vse prebivalstvo, ki samo ne živi od kmetijstva. Ne samo, da je zavladala velika draginja živil, tudi tako daleč smo že prišli, da živil časih spioh ni dobiti. V vojnem času, ko gre za obstanek vseh, bi moralo veljati načelo: vse za enega, eden za vse. Samo če bodo ljudje drug drugemu pomagali, se bomo rešili gospodarske krize. 2al, da zadušuje hrepenenje po čim večjem dobičku dostikrat vse pomisleke, žal, da vidimo skoro vsak dan, kako ta in oni izkorišča stisko svojega bližnjega, da bi čim več pobasal v svoj žep. V človeški naturi leži hrepenenje po dobičku; vsak želi, da bi kaj več zaslužil in ni tega nikomur zameriti. Ali v sedanji vojni vidimo dostikrat prav rafinirano, brezsrčno izkoriščanje. Pravica nas sili pripoznati, da sedanja draginja živil ni samo izraz hrepenenja po pridobitvi kar mogoče velikega dobička, ampak tudi posledica kmetijskih razmer sploh. Način kmetovanja je v večjem delu naše države še prav starokopiten. Na Nemškem je zemlja večinoma dosti manj rodovitna, kakor v Avstriji, a vendar pridela nemški kmet na vsakem oralu zemlje dosti več, kakor avstrijski. Vzrok temu je, da zna nemški poljedelec in živinorejec dobro kmetovati, naš pa ne. V sedanjimi časih moramo, če hočemo biti pravični, uvaževati še drugo stvar. Kmečki možje so večinoma v vojni, doma delajo največ ženske, tudi manjka konj in volov. To vse otežuje kmetijsko delo in je vzrok, da so nastale težave glede preskrbovanja z živili. Toda vse to ne premeni dejstva, da je Nemčija, ki je vendar v prvi vrsti industrijama država, z živili bolje preskrbljena, kakor Avstrija, dasi je ta v prvi vrsti kmetijska država. Težave pa, ki izvirajo iz zaostalosti našega kmetovanja in iz pomanjkanja delavnih moči in živine, vendar še ne opravičujejo, da se to blago, kar ga je v državi, še umetno draži. Oblasti imajo brez dvoma dobro voljo, da bi zabranile neopravičeno draženje in neopravičljivo izkoriščanje. Toda zdi se, da se učinki sodnih obsodb sistematično paralizi-rajo z zapeljevanjem ljudstva na po-draženje. Človek bi mish'1, da naj vsi sloji po svojih razmerah enako do-prinašajo žrtve v sedanji vojni. Krvni davek zadeva vse sloje, denarna bremena so že različno razdeljena, a vse druge žrtve morajo prenašati konsumentje. Od srca privoščimo vsakemu lepe denarne podpore, ki jih dobiva od države, toda resnica je tudi, da se kmetijski pridelki in živina v sedanjih časih plačuje dosti čez pravo vrednost. Producentje delajo v sedanjih časih izredno velike dobičke. To pričajo cene, to se vidi, koliko starih dolgov je bilo že med vojno poplačanih in koliko denarja naloženega v raznih zavodih. Tisti ljudje, ki žive od gotove plače, od gotovih zaslužkov, danes vsled vladajoče draginje že komaj izhajajo. Ti ljudje občutijo vojno najhuje, posebno ker je očividno, da producentje tudi nalašč zadržujejo blago in se jih nagovarja na draženje. Tako čitamo na primer v zadnjem »Domoljubu« gospodarski članek, ki je sicer pisan v obliki poduka in informacije, pa ima prav očitno tendenco, podražiti živi- la. Kam naj nas to pripelje? Že zdaj žive mestni prebivalci tako mizerno, da slabše ni mogoče. — Novo popisovanje živil. Ministrstvo notranjih del je odredilo popis vseh zalog žita, moke, koruze, fižola, graha in leče in sicer se bo vršil ta popis z dnem 15. oktobra. Popisale se bodo zaloge pri kmetovalcih, pri tistih obrtnikih in trgovcih, ki rabijo ali kupujejo in prodajajo izdelke in sočivje, pri aprovizacijskih mestih, zadrugah ter drugih javnih korporarijah. Oglasiti bo pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, moko vseh vrst, fižol, grah in lečo. Oglasiti bo moral vsak ne samo svoje lastne zaloge tega blaga, ampak tudi vse, kar ima shranjenega blaga, četudi je to last drugih oseb. Popisalo se bo vse kar kdo ima, tudi kar rabi za dom ali za setev. Ministrstvo je tudi poskrbelo, da se bodo napovedi kontrolirale, da ne bodo gotovi ljudje cele vagone blaga poskrili, kakor se je to zgodilo pri zadnjem popisovanju in vsled česar je moralo na milijone ljudi dolgo časa uživati kruh, ki bi ga v normalnih časih še berač ne vzel. — Prodaja sočivja (fižola, graha, leče). Glasom ministrske naredbe z dne 23. julija 1915 je vse sočivje letošnje letine (fižol vseh vrst, grah, leča), v kolikor se ne vporablja kot zelenjava, zaseženo v prid države. Kmetovalci in posestniki si smejo pridržati zase le toliko, kolikor potrebujejo za seme ter za hrano svoje družine in poslov. Po dosedaj veljavnih predpisih sme vsakdo porabiti za seme in prehrano svojcev eno četrtino vsega pridelka, med tem ko je tri četrtine dolžan prodati »Zavodu za promet z žitom«, ki nakupuje fižol potom svojih komisijonarjev. Razven komisijonarjev »Žitnega zavoda« ni nihče upravičen kupovati fižola od kmetovalcev, tudi vojaštvo ne, in kdor bi prodal fižol komu drugemu kot komisijonarjem Žitnega zavoda, se glasom zakona kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta inz globo do 20 tisoč kron. Prevzemne cene, po katerih kupuje »Žitni zavod«, so sledeče: za grah ali lečo 55 K, za fižol vseh vrst, ki je namenjen za človeško hrano, 40 K, za fižol in bob za krmo 30 kron za 100 kg netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. »Žitni zavod« oddaja za enkrat še ves nakupljeni fižol vojaškemu erarju, ki ga prevzame v vrečah po 70 kg netto. Ko se zadosti vojaškim potrebam, se prične oddaja fižola okrajnim apro-vizacijskim odsekom za preskrbo civilnega prebivalstva. — Cene za nadrobno prodajo krompirja, pridelka leta 1915., v mesecih oktobru in novembru 191 S. Kranjska deželna vlada razglaša, da se pri nadrobni prodaji krompirja, pridelka leta 1915.. izvzemši roglji-čarje, v mesecih oktobru in novembru t. I. naslednje cene ne smejo prekoračiti, in sicer: a) za prebrani jedilni krompir za 1 kg 12 v, za neprebrani krompir (krompir za industrijo in za krmljenje) za 1 kg 11 v. Za nadrobno prodajo se smatra, kadar se prodaja porabnikom in sicer v množinah do 10 meterskih stotov. — Cena za ajdo. Rot prevzemna cena za ajdo se je določila 28 K za 100 kg netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. Glasom cesarske naredbe z dne 21. junija 1915 je tudi a)da zasežena v prid države in se sme prodajati samo »Zavodu za promet z žitom«, ki jo nakupuje potom svojih komisijonarjev. — Ureditev prodale krompirja pri mestni aprovizaciji. V prihodnje se bodo izdajale zaporedne številke dan preje, predno se bo za dotične številke oddajal krompir. To je bilo treba uvesti, da se prepreči naval. Da ne bo treba strankam na krompir čakati cel dan, se bodo zaporedne številke vrstile v tem času: Št. 1 do 15 od 8. do 9., št. 16 do 30 od 9. do 10., štev. 31 do 45 od 10. do 11., štev. 46 do 60 od 2. do 3. popoldne, št. 61 do 75 od 3. do 4. in od št. 76 naprej od 4. do 5. popoldne. Vreče se jemljejo nazaj le od 11. do 12. dopoldne in 5. do 6. popoldne. Krompir se bo oddajal še najmanj 14 dni, vsled česar se ni bati, da bi vsi naročniki ne prišli na vrsto. Za one, ki so radi krompirja že v stiski, je mestna aprovizacija uvedla nadrobno razprodajo krompirja na mestni stojnici (Pogačarjev trg). — Oddaja krompirja po mestni aprovizaciji za Šiško. Da se ustreže želji prebivalcev Spodnje Šiške, se bo oddajal krompir za tamkajšnje naročnike iz prostora gasilnega društva v občinski hiši. Šiškarji naj radi tega ne hodijo po krompir v Ljubljano. Več se objavi pravočasno. . — Špeh m mast. V vojnem ministrstvu je bilo te d*Princ Evgen«; nadporočnik Poka pri c. kr. etap. det. v Sinju, 26 K 40 vin., zbrali slovenski fantje, nahajajoči se tam pod orožjem, z željo, da hrabra in neustrašena gospodična kmalu okreva. — Bog naj jo poživi! Franc Štefanič, c. kr. oskrb. v Gradcu, 5 K; osobje tvrdke Perdan v Ljubljani, 10 K; Marija Kokalj iz Trsta, 31 K 20 vin., nabrala med rodoljubi in v gostilni »Mikuž« v Ljubljani v Kolodvorski ulici darovali gostje 51 K 04 vin. Skupaj 175 kron 64 vin. Srčna hvala! Današnji list obsega 12 steni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. s Mgavonom /iajvecja dobrot?, £i jo morete i^kaz&ti svojim la-em. Stelčlenica K 2.50, dosti za vet mesecev. Meteorologijo poročilo. ViSina nad morjem 305*2 Sreda 1 zratn! tlak 730 mu 2 j Čas o lOpazo-S vanja Stanje barometra v mm Temperatura v C° Veti ovi Nebo 8. 2. pop. „ I 9.zv. 9. 7. zj. 7321 7320 7318 13-2 81 71 brezvetr. jpol.oblač. s), szah. del. obiač. si. jvzh. megla Srednja včerajšna temperatura 9'5°« norm. 117°. Padavina v 24 urah mm 0 3- Dva mornariška podčastnica Selita radi boljše i^obra^be dopisovanja 3 inteligentnimi gospodičnami. Dopisi vod naslovom : ljubomir, Uefasiav, J. J%. S. „Wien", Jfastet-nuovoj Jirjna Dalmacija. 2588 STANOVANJE z 2 ah 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami v mestu ali okolici 80 iSCe za tako J ali BObember. Ponudbe na upra-cn. »Slovenskega Naroda« no d ,,6edno stanovali je/2581". 2561 se spregano pri terd&l 2535 A. KUNC, Ljubljana. Iščem poštenega trgovca, ki bi ——— mi poslal —-— krompirja, zelja, jabolk i. t. d. to je vsake vrste zelenjadi in sadja. Ponudbe na £2. Tossa, Se!:a - Fiiime. v trgovino mešanega blnga S^f" sprejme takoj f. Skakk, Metlika, Solen]. 2586 Več dobrih • o * v 2596 MT sprejme tvrdka 3*3 Aiidref C@rae9 stavbeno podjetje Sv. Petra cesta št. 23. Zidarji 5—6 K težaki 3—4. E5i 2u92A*i, kovač in izdelovalec raznih voz, v DragOEielfu pri Dem« žalah sprejme takof 2537 kovaškega in kolarskega pomočnika ter 2 vajenca^ Podpisani se najtopleje zahvaljujemo si. mestnemu magistratu, ki nam je blagovoljno brezplačno prepustil prostor za klavnico za nasaditev poljskih pridelkov. Ta pomoč narn je v tem hudem času mnogo odlegla. Prosimo g. župana in gg. obč. svetovalce še nadaljne naklonjenosti. V Ljubljani 9. okt. 1915. Ivan Kavčič, paznik v mestni klavnici; J05I9 Sa'ovic, mizarski pomočnik; Fuks-Jager, tobačna delavka; Pečnlk Marija, vdova. 2590 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoijubljeni, dobri soprog, oziroma oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod ■■■j: -'' • posestnik in gostilničar danes ob 1. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 10. oktobra ob 4. uri popoldne, iz hiSe žalosti Tržaška cesta štev. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1915. Katarina Bizjak, soproga. Franc, Viktor, Stmmko, sinovi. Vlana Cerar roj. Bizjak, Mlaka Bnnc roj. Bizjak, hčeri. Franc Ctrar, Baioll Bane, zeta. Tli vnuki ki vnukinje. 2575 Atesta! pogrebni zavod v LjablJanL Krasna salonsko oprava, spalna soba s 4 oaarudp patentni spalni dhran, trajaogorna peč, spalna soba k 2 omarama, fralsna garnitura, vso prav elegantno so proda samo resnim kupcem. 2572 Naslov v uprav. »Slovensk. Naroda«. 28 let star, vajen špecerijske stroke ter deželnih pridelkov, z večletno prakso, teli slnina v kaki večji špecerijski trgovini, v mestu ali na deželi. Sprejme tudi kako drugo primerno službo. Spričevala na razpolago. Nastopi lahko s 1. novembrom. — Naslov pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 2591 Službo oskrbnika graščino ali večjega kmetskega posestva želi nastopiti v vsem gospodarstva Izurjen moi. Ponudbe pod »OSKRBNIK« na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2582 2565 2579 i šestošolec se sprefme takoj v lekaral v Krškem, ica Dolenjske* fant-sodar kateri bi opravljal tudi vsa domača dela dobi službo. Ponudbe pod 9lsodar/ 256511 na uprav. »Slovensk. Naroda«. Prodajalka z dobrimi referencami Išče službe za me« sec november v tobakarni aii pa v trgovini, najrajše na Štajerskem, Cenjene po^ nudbe na upravništvo »Slovensk. Naroda« pod „Štajersko 2569*'. 2569 ali soba in kabinet s porabo kuhinje. Ponudbe na upr »Slov. Naroda« pod „SSeistorasa* soM". 254# izurjeno v manufakturni trgovini, j sprslme večja trgovina v LJubljani- j Ponudbe pod ,,F« M.11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2583 v perilu teli vezenfa monogramov In gumbnic na dom, po zelo nizki ceni. Pride tudi na dom iskat dela. Cenjeni naročniki naj se zglase pri g. FANTU SfARIČ, Selo štev. 39, Moste pri LInblj[an|, 2573 ■mn—s—sms—b— WtBT Sprejme se takoj 1P Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 2580 dalje vse kmetijske in gozdne pridelke kupuje z vsake postaje trgov, s semeni A. GritaOTald, Wiener Neustadt Odala se v galanterijsko trgovino Priča & Kramar, Celje. aru a 2589 ▼ mesta. 2529 Naslov pri uprav. »Sloven. Naroda«. 2117 vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK. CESTNI TRG št. 22. Men o Uitiimi feo imi večer, jutri v Mji cIol je mo v dežela entra i z vprizoritvijo 99 Usodna zapuščina 44 " prekosil vsa svoja dosedanja predvajanja. To je najnovejša senzacijska drama v 4 dejanjih. Dosedaj edino v tem filmu uprizorjena prava katastrofa parnika na odprtem morju. Napetost dejanja se veča od prizora do prizora — lepota tega filma brez konkurence 1 Tedensko kinematografično vojno poročilo prinaša slike z italijanskega bojišča. JfajnovejŠa varijetetna točka: Domišljavi borilec. Proizvaja znani klovn 01šensky, Trije sonci Veseloigra treh samcev, ki ne marajo Žensk, a se jim vkljub temu nasedejo. Ljubke male mačlce. SrČkan naravni posnetek. Predstave kakor navadno. V U nadstropju je otvorjen hifet n cenenimi okrepčilj. 9522 Tople volne uniforme zgotovljene in po meri JOSIP ROJINA, uniformiranje, == Ljubljana, Franca Jožefa cesta št. 3. == Največia izbera žaSmii klobukov. Priporoča se solidna tvrdka dubini specialno damskih in otroških klobnkov »OXUll ter svilenih čepic v najnovejših oblikah. MARIJA GOTZL, Židovska ulica šiew. 8. 533 Vnanja naročila obratom pošte in na izbero. C. in kr. dvorni z; A. Zanki sinovi tovarne barv, lakov in firnežev LJUBLJANA. Centrale i Gradeo. Centrala i Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gdstingu, Trstu, —— Ljubljani, Ljubnem in v .Leitendorffu. ■ »orodafo a zmožna vseh opravil v posojilnicah, išče primernega mesta v kaki posojilnici. Vešča je popolnoma slovenščine in nemščine. Prijazne ponudbe se prosi pod nS. V. 2524" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ▼se vrste oljnate, šahe, emaflne in fasadne barve, Ilrnei, pristal hranlski, mavec (Oyps), olje za pod in stroje, karbo-liae|i čopiče, steklarski in mizarski kle] in drage v to stroko spadajoče stvari. Ceniki aa razpolago i Ceniki na razpolago I iPeV Največja izbira Srebrn prsten z •tu. {Uran Srebrn prsten, top. nVIrfkn. Brfhrn pnten, lepo Sv« tovna kritem Srebrn 2ele&M prnu b H kar. Ktetom pnoklitea te alattml r..m btt preobleo vttb. te Najboljše ure ^^^^= najfinejše svetovne znamke, kakor tudi zlatnina, srebrnim in namizna oprava. Cene nizke. Cene nizke. Za obilni obisk se vljudno priporoča Ljubljani. Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami, ar, zlatnine in srebrnine, glasbil, orožja i. t d. i. t d. n Prva tvornica ur u JAN KONRAD, L kr. dvor. dobavitelj. Most 884. (Češko). Nikljasta ankerica K 380, boljše kakovosti K4'20, v starosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K480,s Švicar.kolesjem na sidro K 5*— Vojne spominske ure K 5*50, 6"—, radtjeve žepne ure K 850, nikljasta budilka K 2-90. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. ulica št. 1 Lastna tovarna ur v Svicl. mmmmm - Cenik tudi po posti gratis« tTa i- I Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar Ljubljana 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. :: Izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesce cvetlice, kakor tudi najti« ne|se dekoracijske cvetlice za dvorane in balkone. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno, brzojavke: I. Bizovičar, vrtnar, Llubliana. :: vseb dežela izpostujc inženir 362 S, oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI.f Mariahllferstrasse št. 37. ^ aaaaBBa^aaaaaaaaaaaaaaaaafcsaaattaaaaaaaaaa~ Nad 50 let obstoječa -«| parna barvanj a in kemično snaženje oble == apretura sukna Anton Boc LJubljana, Selenborgova nI. G. Postrežba vestna in točna. GUace, Burska ulica 46. Najnižje cene. A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalna trgovino pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke« Gumijevi plašči, nahrbtniki i« t. d. Na debelo in drobno. — Rezervnega zaklada........M 1,330.000*— 41/ o/ / / brez odbitka. Hranilnilnica je papllarno varna in /2 /° stoji pod kotrolo c. kis deželne vlade* Hranilnica posoja na zemljišta in poslopja proti 5 V«V, obrestim in najmanj '/«% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Oton Zupančič: Sto ugank. Švigaj, smuči, misel suči, um nam moti, prav nas poti! (Ugankar). O. Zupančič (Sto ugank, 54. uganka.) Oton Zupančič je ljubljenec naše mladine. Hej, kako vam to ožive dijaki nižjih razredov, kadar pride na vrsto Župančičeva pesem: V razredu je, kakor zunaj v naravi, kadar po mar-čevem, topečem deževju posije svetel solnčni žarek. Vsak hoče brati Župančiča, vsak ga deklamirati, v< razred se veseli njegovih nežnih, lepih pesmic, hlastno jih uživa in se hoče pošteno napiti te bistre pesniške studenčnice. In v višjih razredih! Fantje najraje razmišljajo o Župančiču, najraje predavajo o njem, najraje prepletajo svoje domače in šolske naloge ž njegovimi klasičnimi citati in verzi. Mladina te nosi v svojem srcu. In kaj bi te ne. Saj ni tako pomladanski, tako mlad v svojih pesmih. Res, fant od fare, poln zdravja in veselja, pa postrani klobuk. Hudir naj vzame vse skrbi in tožbe in obup. Tvoja pesem zveni kakor mogočni velikonočni zvon, ki se razlega po zeleneči pomladni trati in kliče k veselju, k delu, k življenju. In dobro znamenje je za nas in tolažbepolno. da Župančičev zvon glasno in veselo odmeva v srcih naše mladine in navdušuje mlade duše za delo in življenje. Pred nekai dnevi se ie zopet oglasil Oton Zupančič z zanimivo zbarko: »Sto ugank.« Sto ugank — tristo zadrg — tristo zank. V Ljubljani. 1915. Izdala in založila »Omladina«. Tiskala »Učiteljska Tiskarna«. 39 strani. Cena 90 vinarjev. Ai naj obširneje govorim o zbirki. Ni moja namera, niti se ne čutim poklicanega v to. A eno rečem: pristno Župančičeve so te uganke, preprost, a vendar mojstrski njih jezik, bujna, smela njih domišljija, duhovita njih zasnova. Take so, kakor sam označuje uganke v 54. uganki te zbirke. Bral sem te dni Župančičeve uganke v šoli, v nižjih in višjih razredih. Stara skušnja. Ob tem čtivu se je v razred naselila pomlad, učenci so napeto poslušali, uživali, se čudili in smejali. In še rajši te imajo, ljubi Oton, kakor so te imeli doslej. Pa kaj bi naprej govoril. Navajam tu nekaj ugank. Berite jih, mladi in stari, in uživajte. To je pristno, izvirno pesniško blago. In ne bo mu žal, kdor si nabavi to mično zbirko v mični zunanji obliki. 2. Biserne brez kril čebele snoči stiha priletele, noč na travi prenočile, davi v solnce se poskrile. 9. Sredi polja jasen grad: sama okna, nič ni vrat; bogatini pridejo, okna z zlatem zazidajo. 13. Bela nožica, zelena devica, glavo je sklonila, lase razpustila. 20. Pedenj — človek; laket brada z okna mu po steni pada. 25. Kakšne so to kuharice: vse so lončke prevrnile, nT* kapljice prelile. 50. Zlato solnce, v solncu luna, v luni hlebček, v hlebčku Bog. 55. Ta je v temnici podzemeljski bi!, bil je rezan, bil je vezan, svojo sladko kri ie prelil, prišel na to slavje — bratcem vsem na zdravje. 67. Leseni dvorci, dišeči zastorci, koščeni predalčki, v njih sladki malčki. 72. Iz razdrtega: korita lačna vrana sito pita. 94. Polivka, polivka čez ves svet, v polivki velikih žgancev pet. 97. Pod goro kralj z vojsko; prišel je čas — misli na nas! 100. Mavrica na tri pramence — Bog poživi vse Slovence! Ugibajte! Ako ne uganete in ako hočete brati še druge, prav tako lepe in duhovite uganke, pa res ne gre drugače, kakor da si kupite vso zbirko. Tam najdete še ostalih 88 ugank in zadaj odgovor na vseh 100 ugank. Torej! M. Pimat. SANATORIUM -EMONA ZA-NOTRANJE IN-KIRURGICNE -BOLEZNI.{ • PORODNIŠNICA. I LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 S anafori/ JAJtlertiti Sprejaie se k licejski gojenki še jedna en k a na hrano in stanovanje« 2578 Imata svojo sobo. Zglasiti se ie Tržaška cesta št. ll./I. nadstropje. AJALKA Želi dobiti mesto v trgovini. Cenj. ponudbe naj se pošljejo pod „trgovina 2571" na uprav. »Slov. Naroda«. 2J71 Lepa dvonadstropna z velikim vrtom v Ljubljani, se ugodno proda. 2023 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. prstna sloma se sprejme takoj. Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 2566 S '^^miti, ne žabi: Bolan ali zdrav, &e „FLOH1AN" rabi, Želodcu bo pravi Želodčni likćr ie pripravil tek in prebavo marsikomu, ki fe šaman kupoval draga in neprijetna zdravila I Pristal „FL05IA1V" se dobi edino od Rastlinske destilacfie .FLORIAN11 v Lfnblianš. Išče se ~^BE ve£ča me&ane stroke. Ponudbe pod „Ljubljana 2581" na upravn. »Slov. Naroda«. 2581 Sprefsne se t? trajao delo o vf e Ti J pri Antonu StefanČiČU, krojaškemu mojstru v Hrastniku ob južni železnici. 2577 m prilika! Posestvo v obsegu treh oral zenilfiSča (1 oral vinograda, takoj za obirati, 1 oral travnika z sadnim drevjem in 1 oral kolo-seka) z novo zidanim poslopjem in celo vinsko opravo, se proda Le proste roke. Četrt ure oddaljeno od kolodvora Videm-Krško na najlepši legi v okraju. Cena 7000 K. Ponudbe pod „Ugodna prilika/2576" na upravn. »Slov. Naroda«. 2576 Stanovanje 2—3 sob tiče stalna stranka za ta-sol al? L november. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. _*2560_ Zaradi odpotovanja prodam takoj ceno lep dobro ohranjen avtomobil Vpraša in ogleda se v trafiki Jczeršck. Zaloška cesta 166« 2554 in učenec se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom PAV£L KUNSTEK, Sturje pri AfdovSčlni. 2584 za traiiko B^F' želi dobiti mesto. Naslov pove upr. »Sloven. Naroda«. 2528 Gospodična z večletno prakso, zmožna samostojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, išče primernega mesta. Nastop takoj. Ponudbe pod „Samostojna/2523M na upravn. »Slov. Naroda«. 2523 3n$tralrter za realko, slovenec-tehnik, s C Sprejme takoj« Plača 150 kron in popolna oskrba. Osebno naj se predstavi: Gledališka ulica 7/1, vrata 4. 2526 Poceni se proda star asovir. Sv. Petra cesta 11., I. nadstr. Eupim takoj 2585 za spalno sobo in kuhinjo. Ponudbe pod „Fchšštv© 25S5" na upravn. »Slov. Naroda«. V smislu sklepa občnega zbora z dne 5. septembra 1915 izplačuje se kupon 1914 po za vsako delnico. 2594 Mm Ad št. 15.467. 2593 o popisovanju zaleg žita, mlinskih Izdelkov in sočlvfa. Vsled odredbe c. kr. ministrstva za notranje stvari se imajo popisati zaloge žita, mlinskih izdelkov in sočivja (fižola, graha in leče) po stanju z dne 15. oktobra 1915. V Ljubljani bodo to nalogo izvršile posebne komisije, ki bodo hodile od hiše do hiše, oziroma od obrata do obrata ter popisovale gori navedene zaloge. Ta popis bo obsegal: 1. ) vse poljedelske obrate, ki so pridelali kaj žita ali sočivja; 2. ) vse obrtne in trgovske obrate, ki vporabljajo, prodajajo ali shranjujejo žito, moko ali sočivje; 3. ) vse občine, javne korporacije ali druge aprovi-začne poslovnice, ki imajo vsled nove organizacije porabe v zalogi žito, mlinske izdelke ali sočivje. Pri zasebnih strankah se torej zaloge ne bodo popisovale. Zaloge, ki so 15. oktobra med potjo, mora prejemnik zglasiti v treh dneh po prejemu v posvetovalnici v mestnem magistratu. Patrijotična dolžnost vsakogar je, da svoje zaloge vestno napove in oblastva podpira pri njih nalogi. Prikrivanje zalog, napačne ali neresnične napovedi itd. se kaznujejo z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev, če pa presega vrednost zaloge 500 K, s strogim zaporom od 1 meseca do 1 leta. Poleg zaporne kazni se sme prisoditi denarna globa do 2000, oziroma 20.000 kron. Razen tega se zatajene zaloge zaplenijo v korist državi. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 7. oktobra 1915. Modni saion Stuchly - ft[aschke Ljubljana 2idov$kja ulica št 3 Dvorski trg t. Osebno febrane J Postavno varovano. novosti 5 Dunaja. Priporoča: največjo hbero klobukov ya dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov. Solidno blago. SEŽE* Popravila ločno in vestno. Priznano nizke cene. u Delniška gSavnaca 8,000.000 kron. u 2530 kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Rozorvni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema začenii s 6. oktobrom t. L prijave za Priporoča nakup srečk za 5. razred IV. c« kr. avstrijske razredne loterije. 'SB»^a»-5isće svetilk, zrcaL 9 m šip, kozarcev? vrčkov i. t. d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po nafnižfiii cesiah. Dstar.nslj«o 1845. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženfe oblek. P Api*e$iss*a s&ekna. Peljal n - Ozka ulita št. 4. Sprejemališče Selaibnrnova n!Sca št. 3. mm Postrežba točna. Solidne cene. 72 i ynmimimimimmic . MM Mi hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašeljj, zaslize-nost. tat prehlaleajje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva f|Ada". Vtdno snu piijne fpetiaDtefe Oddajajo se tudi zdravila sa člane vseh bolnišEsUi blagajn. Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani. )^""»»*» ****** t;« »ii«aii»ij Pharm. Mag. Vinko Mftfei lekarna pri zlatem orlu LJubljana, Jurčiče? trg St 2. 1 aH Z tapetniška valenca B8F" sprejme "Ufl Mu Naglas u Uufillanl. 2505 v o i i poni za veliko trajno delo ter 2495 6 en c a iz dobre nlše^ sprejme takoj Josip Heeevai?, krojaški mojster v Celin« špecerijske stroke sprejme za takoj s popolno prebrano 2551 IS Rai»2ns!z!n o Llutemeru. Zele se nemško pisane ponudbe. Orehe, suhe slive, suhe hrušk® in krompir kupuje tvrdka naslednik A. T0MAZIČ, Ljubljana, v vsaki množini po solidnih naj vi š, i h cenah. 2538 1 v največji izberi priporoča M INKA HORVAT, modistka 1"" LJUBLJANA, Stavi trg štev. 21. Popravila najceneje. 2465 —aaw>— — C Popravila najceneje J C. kr. priv. tovarna za cement Trbovsijsfee presnogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nsdkrlljnjoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 1403 raznih uradov in naj si ovi t e j šth tvrdtr so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. !tl|gS5^ Odilko m: na razstavi v Radovljici 1.1904 s sa3 so diplomo in liclaino I. vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri HI mmmjEUM eržehu Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za pristnost se fasačl. 1277 Gene zmerne. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo u-oznij} kele$. sa rodbino in obrt. BrezpeM korzi za vezenje v iiiSi. Pisalni stroji „ADLER", pietilni stroji vseh velikosti Priporočamo žtpeciialno *" ii o zelo solidne tvrdke Krištof ič-Bu6ar Ljubljana. Stari trg štev- 9. — Najnovejše KOSTIME i PlaS6e, jope ■ Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete. Lastna hiša. Nafnovelia Hite m obleke Eigieničao perilo ln drage potrebičlne za novorojenčke. aasF" Pošilja na izbiro tudi na dežeSo. ~wm MDCC 54 TE 43U 49 ć&Z. stcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 9. oktobra 1915. Stran 9. Rmetiisba stroKovna šola. (Iz deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob južni železnici.) Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici namerava se začeti z rednim podukom, ako se bode oglasilo dovoljno število učencev. Z ozirom na posebno v sedajnih razmerah dokazano važnost umnega kmetijstva se pričakuje, da bode zanimanje za izobrazbo v kmetijski stroki še mnogo večje kakor do-sedaj. Številni dopisi bivših učencev kažejo, kako jim koristi če tudi le 10 mesečna izobrazba ne samo v njih stroki, celo tudi v vojaški službi in drugod. lOmesečno večinoma brezplačno bivanje na zavodu nese marljivemu mladeniču, ki z zanimanjem vse zasleduje prav oderuške obresti v marsikaterem oziru. Ker pa niso še vsi predpogoji za zopeten početek poduka v redu, ne gre, da bi se tečaj že sedaj pravilno razpisal. Vendar je pa treba že naprej znati, kako udeležbo je pričakovati. Pozivliejo se torej mladeniči nad 15 let, ki imajo voljo vstopiti kot učenci in so dovršili vsaj ljudsko šolo z dobrim uspehem, oziroma njih starši, da se zasedaj, če ni mogoče osebno, kar z dopisnico oglasijo ravnateljstvu. Pripomniti se pa še mora, da je višja predizobrazba, kakor samo ljudska šola, še bolj všeč, ker omogoči toliko boljše učne uspehe. Kmetijska šola je strokovna šola, ki stremi po tem, da vcepi v razmeroma kratkem času učencem isto teoretično in praktično strokovno znanje, katero je dandanes praktičnim kmetovalcem potrebno. Organizacija šole in nje obsežno posestvo nudi za to obilo prilike. Čim inteligentneji pridejo učenci na zavod, toliko lažje in popolneje se doseže namen. Strokovna šola naj izobražuje v stroki, vse drugo naj bi že učenci iz drugih šol seboj prinesli. V enem letu se vedar ne zamore človeka vsestranski izobraziti. Sicer se mora učencem s slabejo izobrazbo tudi v tem oziru nekoliko pomoči, to pa ne sme iti predaleč proti smislu specijalnega namena strokovne šole. V tem oziru vladajo zelo krivi pojmi. Kmetijske šole z več letniki se smatrajo za višje nego one z enoletnim tečajem, ker se trudijo nekako tekmovati z meščanskimi in drugimi šolami, glede splošne izobrazbe. S stroko samo pa vendar nima to nič opraviti. — Kdor hoče doseči višje javne službe, ta le naj gre na visoke šole, kdor se pa hoče posvetiti domačemu gospodarstvu, to doseže čim — inteligentneji je toliko boljše — tudi v 10 mesečn. tečaju potrebno podlago. Umno kmetijstvo ni nikakor tako nehvaležna stroka za marljivega inteligentnega človeka, kakor se prevečkrat sodi. Gotovo bi bilo za narodno gospodarstvo kaj dobro, če bi imeli več kmetovalcev z boljšo splošno in temelji-tejo strokovno izobrazbo. Sedaj so pri nas vsakojake državne službe najvišji smoter naše učeče se mladine. Za samostalno pridelovanje, katero je in bode zlasti v sledečem času državi gotovo več, naj pa ostanejo neuke moči. Nove razmere zahtevale bodo gotovo temeljito preobrazbo v tem oziru. In zakaj naj ne bi naš kmetijski stan ne predstavljal ne le isto strokovno zmožnost temveč tudi isto splošno inteligenco, kakor drugod, kjer je zelo ugleden in visoko cenjen činitelj. Jfajbcljšo uslugo storite svojim togim na bojišča, če jih naročite na „Slovenski jtarod", ker le na ta način redno dobivajo poročila iz domovine. in vseh Mafitonliapreiskušeno od- vračalno sredstvo iesshiiKer slatina. Za dve osebi se liče Iščejo se konjski hlapec oženjen, dobra plača ; stanovanje, kurjava, vrt brezplačno ; nt močnih delavcev plača 3. K, napolriorasli fantje 2 50K na dan. Preprosta, dostojna deklica z dobro pisavo in dobra računanca za zapisovalko. 2511 Ponudbe na uprav »Sloven. Naroda«. Scirabert preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nI. 5. priporoča veliko zalogo tkanin in glace - rokavic, modno blago za gospode in dame, raznovrstne fine parfume, ročna dela in materijal, kirurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. I zdelo vani e preoblečenih gumbov. Proti 1 pil izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odsiranjuie neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v LJubljani, Reslfeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostn. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-ustna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190& Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in odstrani a neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar prazno stanovanje z 2 sobama in kuhinjo za takoj ari pozneje. Pon pod „2 Osebi 2520" na upravn. »Slov. Naroda«. 2520 Sveže cešplje == = hruške (tepke) kupuje vsako množino in po najboljših cenah 2014 veležganjarna sadja M. Rosner & CoM Ljubljana. Z a b o j e že rabljene za vsebino do 150 kg jabolk kupi vsako množino« in blagajno že rabljeno št 2, 3 ali 4 kupi Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji. 2523 ovčjo p oprano ln neoprano, kupim vsako množino po najvišji coni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzet 2031 Veletrgovina R. Stermecki Celje št. 15, Štajersko. O o c a rt o tj £9 B o • * o Najeenej$o dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Gospa v srednjih letih, dobra kuharica, izvedena v gospodinjstvu, tudi pedagogično izobražena, liče slnibe gospodinje pri samskem gospodu ali vdovcu z otroki tu ali na deželi. Ponudbe pod »Gospodinja 2546" na upravn. »Slov. Naroda«. -546 Proda se dobroohranjena : p e c s (Phčbus) 2529 Vpraša se: R0JG, Dunajska cesta štev. 29, II. nadstropje. Smrekroo lubje 2568 kupuje in prosi ponudeb s c2no tvornica usnja F EIG E L Drošau pri Plznji, Češko. Prosi se nemška korespondenca. 2547 fggjF* se takoj sprejme. Služba stalna. Plača po dogovoru. Marija Gotzl LJubljana, Židovska ulica 8. i n Mladenič ki si išče idealne, značajne in duhovite prijateljice, pozivlje mladenke teh lastnosti naj blagovolijo pod šifro : ,Načiketas/2545* na upr. »Slov. Nar.« do 20. 10.1.1. odkritosrčno odgovoriti sledača vprašanja : 1) Katere knjige oz. pisatelji in pesniki so Vam najljubši? 2) Kaj je po Vašem cilj Življenja? 3) Kaj je po Vašem v življenju najlepše? si m m BO m O. Flux Gosposka ulica 4, I nadstropje, levo 2563 Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska zopet v udobnost cenj. občinstva središču mesia. : Priporoča in namešča le boljše n kakor privatno trgovsko in gostilniško osobfo Izbira različnih služeb, zlasti za iensie Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. Pri vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka: 2570 motorno kolo llh HP (Lichtbogenziindung). Vzamem tudi v račun loto grafični aparat. — Vprašanja naj se naslove na upravn. »Slov. Naroda« pod „P. C. J./255511. 2555 5«be gobe Vsako množino suhih gob so kupi proti takojšnjemu plačilu in prevzetju. Ponudbe z vzorcem, navedbo cene in množine naj se pošlje na hotel ,UNION' Ljubljana pod šifro ,Export' dO 20. obt. ivnic v Laškem trgu se odda takoj v najem. dr. Eolšek, Laške. Iščem mesarskega vajenca Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 2567 Slovensko - nemško italijanska korespadsntlnja in Strojepiska z dveinpolletno pisarniško prakso, išče službe pri kakšni tvrdki ali banki. 2564 Ponudbe pod Pridna" na upravn. »Slov. Naroda«. 17 let stara, ki je dovršila 3 razrede meščanske šole z dobrim izpričevalom, želi priti v kak urad, najraje k poštnemu uradu za pomočnico, ali v prodajalno v svrho nadaljne izobrazbe. Ponudbe pod „St. 2548" na upravn. »Slov. Narodac. 2548 francoska konverzacija se išče v svrho obojestranske izpopolnitve. Event. proti ogrski ali nemški konverzaciji. Ponudbe pod ,,G. L« 7./ 2559" as upravništvo »Slov. Naroda«. 2559 Modni salon P. fjarborič Ji. Mltldner nasl. ■ Ljubljana, Jtfestm trg štev. T = priporoča svojo velijo zalogo fančanih klobukov, pralnih oblik peres, cveflic i t d. Vedno velika izbera žalnih klobukov. Popravila točno in ceno* Popravita točno in ceno. o o- 8 m NSKA BANKA podružnica v Ljubljani? Centrala v Trstu, podružnice na Dunaju, v Dubrovniku, Kotoru, JUetkovičn, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. Delniška glavnica K 8f000.000. 60 Živahna zveza z Amerika, a Nakazila v Ameriko ln akredlttvL Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno razpolagati, brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih 77 WE9 54 Krtafc gte ilkw, nahrbtnikov, torbic za na g ter vojaških potrebščin dobavlja ti ovcem najceneje in hitro Gradec, Ai 42. T«l*fon SS04. Na že i i se dopošlje ilustrovani cenik. Nf aovejša izbera = ui letniških in drugih = razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA sabijana Prešernova ulica štev. 7. tirioglaže strojne žične pletenine j surove aH na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti pentelj posebno pripravne ra oprajevanie CfOZđOV« travnikov, VI*tOV, «« VOli6P0» Ofcenik« mro*0 ter mreže za pesek in grsmoz, dalje materijal za ograjevaiije, različnih dAdom Jeklena bodeča iica za nlotove, večkrat s ukana, Sestercoglata, w ognju pocinkana strojna zičasta pletsnšna za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerije, voliere, lawn-tennfse, ^abitzeve stene, monirske stavbe, zičaste in ograje, iz kovanega Železa, stopniške ograja, okenske mreže, ograje za grobe, probmce, pročelja in balkona trr vsa sadevne fabrikate dobavljajo po najnižjih cenah po primano najboljši kakovosti Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhig. 26/42 tvornica sitarskega in klobnčevinasfega blaga. Vzorci in vsa pojasnila gratis tn franko. Dobiva se pri vseh večjih trgovinah z železnino. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. - Jrfizarstvo. Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 Ji omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik z mar m. ploščo in ogledalom 1 Jamči se za solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte naj-novejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik. £1 - Otrošfa vostčfo. J. Pogačnik. JLjubljana, Manje Jeremije cesta št. IS—18. \ Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr, državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec % orožjem v Ljubljani. vseh vrst za urade, društva,trgovce itd. #iton Černe, graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Selenburgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. Svež krompir in čebule najboljše kakovosti ponujata najceneje Karel Steiner a vi . «»» kponaplpfa Dunaj XXI1, poštni predal 35. Telefon 08148. Anton Đona] Schindler in sin XII, Bendlgasso 11- Telefon 33 4 56. 2236 epe prsi dobe dekiice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. dobe lepe, polne telesne oblike z mojo rediino moko »KSthe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja cra Kame Menzel, Dunaj VI, snnnpergasse 49 K, 2. StocK. za snežne čepice, moške nogavice, zapestnlke i. t. 9. Teni Ja§er LJlfBLJA&A Židovska ulica št. 5. Ustanovljena L 1642L Tovarna olinai barv, ii li f Hi Telefon številka 151 H H w M , S H H 41 n p n B Teodor JCorn (poprej Senrik Som) PQhriva!ec streli in klepar, vpeljalec strelovodov, ter instalater vodovodov LjaiiiloE Poljanska nista It. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-cementnim škriljem (Elsmit) patent Datsciiek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške : uniforme: po meri v najkrajšem času. LMIKliSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno Prodajalnica: Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". li Delavnica s Igriška ulica štev. 6. Električna sila. - Priporo£a se ivndka ASBEROE Sodna ulica št, 5. Največja trgovina z gramofoni ln godbenimi avtomati, ploščami ln z' vsemi sem spadaiočlmi predmeti. 253? Blago In cene brez konkurence. Ceniki brezplačno. Pazite na naslov. Brez konkurence! 4 F. L. Popper čevlji fj » gospode in gospe so nogam B najbolj priležni, lični in najboljše g kakovosti. Naprodaj samo pri * JULIJI STOR, Ljubljana Prešernovi etika št 5. ^ Govsserski čevlji a turiste, higijenični čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji. Specialni oddelek platna v trgovini A. ŠARC m*. JADVIGA ŠARC Ljubljana Selenburgova ulica S LJublJ nudi še priložnost k dobremu in cenemu nakupu rjuh odejnih rjuh brisalk ,e*e" »lazin bpisačev prtov p riičev pernatih blazin pernic žepnih rut 2499 Za vojake zii hlače jopice sviterje rokavice žilogrelce šerpe za vrat isko perilo nogavice dokolenice koienogrelce gamaše snežne avbe uŠesogrelce 8056 29 232. stev .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. oktobra 1915. Stran 11. Sprejme m tako! trgovski izurjena v železnini, pri 2398 FRANCU PICEKU, trgovina z železnim in špec. blagom v Ribnici, - Kranjsko. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih komblna* kočijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. ______ _« 99 Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. fondi K 71,Me.392-2e. — IspUcano odaJ&odaino lm kaplialije K 145,150.173 29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. - Vu pojasnila daJai--- čigar pisarne so v lastni ban- Generalno zastopstvo f liuMjani čni hiši 1 Gnsoosk! m m. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi poboji. — Zahtevajte prospekte. 1 Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račnn 31. dec. 1914: s: K 202.841.494-—. :: C. fct?o Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. sept. 1915: 1 K 93,215,392-—. ss Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864. — 29 po&ružnic VOfjal MatijiS tlO/SV. Petra KSta (f M MwM Generali"). Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnegr. davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev ln posojila nanje. 15 Najkulantnejše izvrševanje Borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, i;stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opraviliače c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplsšila in nakazila v Ameriko ln Iz Amerike. Usimena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajoči!« transakcijah vsekdar brezplačno. BrzoSavke: Prometna sanka Linbliana. — Telefon štev. 41 ■mri ar: ovsa isa s dobro Idočo gestilno v mestu M s risom na državni cesti, krčmarska obrt na hiši, poleg hiše t3/4 orala stavblšče, poleg gostilne separatna hišica za stranko in prodajalnica, se pod ugodnimi pogoji radi bolezni proda. Cena 35.000 kron. 2521 Poizve se pri Jožetu Skraber, tto-stilsJcer v Št Lenarta v Slov. goricah. Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtiscacci v 3 dneh tre/ bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 S, 3 lončki K 2-59, 6 lončkov R 4,50. Kemenv, sošice (Kassa) I Postlach 12 22, Ogrsko. 1842 Pristen dober krasne novosti jesenskih in zimskih oblek in površnikov domačega izdelka W9T po izredno nizkih cenah. 'rez konkurence l Solidna postrežba! Najnižje cene! se dobi pri 8 L SEBEKISO 9 Spol. SlSKI. IldomaiG wM\ osvežujoče, slastne in iejo gaseč« si lahke vsakdo sam napravi s majhnimi ttroiki. V zalogi so ananas, iaboič- :k. grenadinec, ma'i-novec, moSkatni hrnSevec, poprovi metovec, pomarančevec prvenče-vec, vilnjevec Neuspeh isključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi radi vroča namesto ruma in žganja. Sestavine s natančnim navodilom stanejo K 4*50 franko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno sastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveši in ne opijani in ne.-ova delazmožnost ne trpi. Ja GnKck, M-Brogme Htm. Si. 639. MoTavsko. 1! Knptsfalci, zaHtevaite lakoHI eenovaik na veliko o električnih predmetih in o ecetilenskih sve-tiljkah vseh vrsi, Namizne sveiiljke, viseče svetačke, sveiflfke xa kolesa S« ročiso svetnike, žepne svetiljke itd. IfajGenc'ši naknn. ^mhs&đfan? Ogirska 1:1 sndl valetržcem In grapr-cdajalcesa dokler &aj zalege ln v kolikor dnsvae cene ne porasie]o za getov denar; 2448 K JL I&tere SBERG Oun^j II-, 2iod Donanatrasse 23'III. m to m □ i:i ff pa ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff 380— 390-— 430-— 490-— E20-— 520-— Slovensko dopisovanje. Sanfos Superior kava za ceno Santos Prima Guatema.a GA Costarika CA IvlaftsggsBffa MA Biser (Perl) PA Bibera Lampong Bibera Tellicherjf Holand. kumena (kima) Marseille milo 72% Vsniljna čokolada Olje čisto oljkovo Olje Sesam Jaffa Zdrob (greš, kašica) A/IO Prima ogrske salame Vsa cena veljajo za 1C3 kg s akSadiS&a Ssabadka v originalnih balah, omotih, zabojih in sodčkih, Sferečbo so cb poslatvl denarja caprej izvršujejo takoj. Manjša naročbe se !zvršn?eJo v poštnih savojžMh po S kg s povzetjem, toda izvržnje jih banktn ▼eleiržec s S % pribltka. Pri banalnem ^eletržca se lahko dobi tndi la glace ril po H 3-20 in la Bangon rti po B 2*80 za 1 kg. 33-3-— 145— 192-— 440-— 450-— 480-— 10S-— 1100-— lil 1 i Dr. Jožel Stanič, odvetnik v Gorici) ki je zopet odprl svojo pisarno (v poslopju velike pošte) fptfp" išče i Aga solitlfatoria C' k t! .Rili veščo slovenskega in nemškega jezika.-SBZY?fS *«3t- -sjan-sft-vZ anj stihe ćešplfe, suhe hru&ke, laneno in konopljeno seme, bučna zrna, proso« krompir, želod, etice (Knopper), orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, predivo, sveže sadje, sploh vse deželne prrrlelke ZKsajsS veletrgovina ^nton Kolesc, Celje. Istotako tudi prasne oljnate in petrolejske sode, vse vrste vreee, steklenice x zavojem za mineralno vodo. 2480 Franc Furlan naslednik Fastfeingote fiten ki 1 nč avniča r stve In zaloga štedilnikov I se nahaja: io t Ambrožev trg stev. 9. i) i m m v veliki zalogi, naffineffte kakovosti po 7, 9, 12 in 13 kron — vse vrste lasne podloge ln mrežice — barva za lase ln brado „Neri!" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln drage potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča Štefan Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo št. h (Križišče Mestnega ln Starega trga). : Postrežba tečna ln vestna, k 6607 5800 PROSPEKT Razglas. Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. t, drž. zak. št. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojaških spletk se izdaja davka prosti 5 72%ni vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo imela javna subskripcija. Vrednostni papirji vojnega zajma se glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkrat od 10000 K. Datirani so kosi dne 1. oktobra 1915 1., imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih* Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. oktobra 1930. 1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti zajem tudi pred 1. oktobrom 1930. 1. bodisi v celini ali deloma, prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni „Wiener Zeitung". Vojni zajem se obrestuje s 5!/2% na leto in sicer v polletnih obrokih 1. dne januarja in 1. dne julija vsakega leta po dospelosti. Titri imajo po 31 kuponov, kojih prvi, ki zapade 1. dne januarja 1916 1. in zadnji, ki zapade 1. dne oktobra 1930, sta četrtletna kupona, ostalih 29 kuponov pa, ki zapadejo 1. januarja in 1. julija je pa polletnih. Izplačujejo se obresti in posojilo vrača brez kakršnega odtegljaja na davkih, pristojbinah ali kakorkoli proti vrnitvi zapadlih obrestnih kuponov oziroma posojilnih titrov pri c. kr. blagajnici državnih dolgov na Dunaju. Radi zastare ugašajo terjatve iz vojnega zajma, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6 letih od dospelostnega roka, Razpečavanje 572% vojnega zajma ni podvrženo prometnemu davku od efektov. Na Dunaju, dne 5. oktobra 1915. 1. iM[ C. kr. finančni minister. Vabilo Z ozirom na predstoječi razglas Njegove Prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglasuje sledeče: Subskripcija se začne 7. dne oktobra 1815. 1. In se zaključi v soboto. 8. dne novembra 1915. L ob ob 12. nri opoldne. v* Podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih: pri c. kr. poštuohranilničnem uradu na Dunaju in vseh njegovih nabiralnicah (c. kr. poštnih uradih), vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro ogrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje pri: Anglo-Oesterr. Bank, Dunaj; Wiener Bank-Verein, Dunaj; K. k. priv. AHgem. Oesterr. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Credit-Anstalt fur Handel und Gevverbe, Dunaj; AHgemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr. Eskomptegesellschaft, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Landerbank, Dunaj; K. k. priv. Bank- u. VVechselstuben-Aktiengesellschaft „Merkur". Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj; Union-bank, Dunaj; K. k. priv. AHgem. Verkehrsbank, Dunaj; Jadranska banka, Trst, Banca Coramerciale Triestina, Trst; Bank fur Ober-Oesterr. u. Salzburg, Linz; Bank fur Tirol und Vorarlberg, Insbruk; Bielitz-Bialaer Eskompte- u. Wechs!er-Bank, Bielitz; Bohmische Eskompte-Bank, Praga; Bohmische Industrial-Bank, Praga; K. k. priv. Bohmische Union-Bank, Praga; Galizische Bank fur Handel und Industrie, Krakov; Industriebank fur das Konigreich Galizien n. Lodomerien samt dem Grossherzogtum Krakau, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana: Landesbank des Konigreiches Bohmen, Praga; Landesbank des Konigreiches Galizien u. Lodomerien mit dem Grossherzogtum Krakau; Landwirtschaftliche Creditbank fiir Bohmen, Praga; K. k. priv. Mahrische Eskompte-bank, Brno; Mahrisch-Ostrauer Handels- u. Gewerbe-Bank, Mor.-Ostrava; Oesterr. Industrie- u. Handels-Bank, Dunaj; K. k. priv. Steier-mlrkische Eskompte-Bank, Gradec; tistredni banka českych sporitelen, Praga; Wiener Lombard- und Eskompte- Bank, Dunaj; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Praga; Zivnostenska banka, Praga in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov med povsod običajnimi urami. Podpisovanja se mog6 vršiti tudi a pomočjo dragih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov ln privatnih bankirjev. Za podpisovanje veljajo naslednja določila: 1. Podpsovalna cena je določena s 93-60% dodavši 5%% obresti od kosa za čas od 1. oktobra 1915. 1. do dneva, ko se papirji prevzamejo. 2. Podpisavanje se vrši na temelju zglasilnega obrazca, ki se dobe brezplačno pri imenovanih mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno, en da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki: »Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujera na Nom. K . . . . 5V2°/onega avstrijskega vojnega zajma ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Ob enem vplačam znesek . . . Vsakemu zamenovališču je z dovoljenjem finančnega ministra pridržano, določiti visokost vsake posamezne dodelitve. 3. Dodelitev se bo naznanila čim prej po zaključeni subskripciji ter se bo ob enem podpisnik o tem obvestil. 4. Za dodeljene obveznice spadajoči iznos se mora vplačati pri dodelitvi do vštevši K 200 s celim zneskom obenem s prijavo, pri dodelitvi čez K 200 pa 10% nom. vrednosti pri prijavi, 6. dec. 1915 in 5. januarja 1916 vselej po 20%, 5. februarja 1916 25% in 6. marca 1916 pa ostanek protivrednosti. 5. Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smatra znamenovalnica, da more ustreči. 6. Oddaja se vrši ravnotam, kjer se je znamenovalo. 7. Do izgotovitve definitivnih kosov se znamenovalcem na zahtevo izroče interimni listi, ki se zamenjajo v definitivne kose brez vračunanja zamenjalne pristojbine na istem kraju, kjer so se izdali interimni listi. Za izvršitev subskripcij pri c kr. poštnoh ranilničnem uradu na Dunaju in pri od njega pooblaščenih nabiralnih (c. kr. poštnih uradih) veljajo določila, ki jih posebej razglasi c. kr. poštnohranilnični urad. % * Avstro-Ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajeta proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasnice vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za lfi procenta, namreč po vsakokratni oficijalni eskomptnl obrestni meri. Ta udobna obrestna mera ostane pa v kreposti za čas privilegija Avstro-ogrske banke, t. j. do 31. decembra 1917. Omenjena dva zavoda delita posojila po oficijelni obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega posojila. Za taka podaljšana posojila se takisto dovoljuje ugodnost znižane obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917. Na zahtevo se pri dovolitvi posojil, ki se med zgornjimi vplačilnimi termini dokazano porabijo za vplačilo subskribirane vsote, namesto vsakokrate eskomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera 5% na leto do 31. decembra 1917. Za povrnitev posojil, ki se dokazano tekom gorn ih vplačilnih terminov najamejo pri kakem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, posojilnici itd.) z namenom znamenjanja tega vojnega posojila, dajeta Avstro-ogrska banka in vojnoposojilna blagajnica nova posojila po stalni obrestni meri po 5% in jih tudi podaljšujeta po tem trdnem obrestnem merilu do 31. decembra 1917. Vojnaposojilna blagajnica je pooblaščena na podagi § 6. točka 3 ces. naredbe od 19. septembra 1914 drž. zak. št. 248 z ozirom na v navedeni cesarski naredbi predpisana ravnalna načea dovoljevati posojila tudi proti zastavi hipotekarnih terjatev! ki nudijo zakonito varnost (§ 1374. o. d. z.). Na Dunaju, meseca oktobra 1915. L