Poštarina plačana. It ms. 23. ¥ LJubljani, v petek dneL9. junija 1922. Posamezna štev. Din 0*5©. Lete V. Oglasi: £a 1 mm X 60 irserafnega stolpiča snali Din 0'20, aradsi D 0'30, poslano, posjsrtiiiee ž. reklame DC'50-Večkratne objavo popnst. ¥sak petek. UpravniStvo Domovine" v Ljubljani, Press-nova nI. 54. Uredništvo „Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din 1'—, četrtletno Din 3'—, polletno Din •—, oeloletno Din 12.—. m k m i m Ob poroki našega kralja 1 i i i i i sil I i 1 1 I M Pozdravljen, kralj, pozdravljena družica naj bode Tvoja, ki si jo izbral, da prva naša, prva bo kraljica, odkar je narod spet k svobodi svetli vstal! O, dolg bil naroda je križev pot, stoletja sužnji bili smo trpini, podložniki sovražni vladavini in hlapci nje želja in svojih lastnih zmot; kaj čudnega tedaj, ko smo iz temne ječe na beli dan prišli, da solnce nam bleščeče slepi oči, da sega nam pogled naprej in v dalj le za ubogo ped, da marsikateremu so misli zaslepljene, da mnogega srce nazaj v temnice žene? A sužnjih časov več nazaj ne bo! Mar smo zaman, mar smo za nič trpeli? Oj, dvigni krila, dvigni, orel beli, in solnčno v temno dalj upri oko: Kot žalni plašč leži tam Kosovo; v polnočni uri mati Jugovičev nad poljem vstane in s povzdignjeno roko v neba temo po maščevanju kliče... Pomlad je spet, in glej: iz 'zemlje vzklije ti rdeče cvetje: kri junakov mučenih, ubitih tisoče v in vsak iz njih kot sapic dih, kot burje šum mogočne po osveti vpije. In završi v vrheh in zabučf dobrava, pokaže Črnega se Jurija postava in srd v očeh in blisk v njegovi dlani: pod mečem se zvali krvnikov prva glava, a okrog njih se gnetejo gavrani... Nad Črnim Jurjem orel beli plava, sokole kliče, brate Jugoviče: Vstanite, dragi, ej, vstanite sini, prižgite solnce iadni domovini! In ga prižge, in njega svetla zarja trpinov mrka čela vseh ozarja, da spomni se Slovan, kako se treba vesti: da je usoda vseh le v slogi, v trdi pesti... Prošli so časi: spita Črni Juri in sin njegov, a spet se k črni uri že zbirajo nesreče zli oblaki: Še enkrat se sovražnik v svoji zlobi na orla vrže, da ga ugonobi. — A vstali so izkušeni vojaki, v boj vodi svojo vojsko tisočero naš stari vodja, stari čika Pero. Bori se vojska, gre naprej kot lava, beže so vragi. — Zmaga! Slava! Slava!... O joj, gorje! Bolgari, bratje, bratje! zakaj postali ste sovražnika — soldatje? Ostala Srbija je velika, — pred zverjo vražjo narod se potika po gostih šumah, visokih planinah. — Odšla, odšla že nada je edina; v Albanijo armada se umika ... Pogum! Nas kraj morja prijatelj čaka, naprej, naprej! Ne bomo nič več sami!... Dospeli so... Tam čaka vrag junaka — z nasmehom na obrazu in z navskriž rokami... O, rii še konec! Brat, ki toneš v krvi, ne obupuj, le vase se obrni, v poslednji boj še trudne vrste strni in glej, da ne zastaneš, da boš prvi! In šli so, šli od vseh strani jugoslovanski polki in tolkli so se, grizli s požrešnimi se veliki. Kako? — O tem naj povedo strmine sneženih Alp in skloni gor Karpatskih, Dobrudže step, francoskih rek doline in rovi krtovi pečin Kajmakčalanskih; sovražne vse naklepe so razbili in Jugoslavijo osvobodili. Ti tam si bil, o kralj, in kot junak v okopih stal z vojaki, njim enak, in se boril in zidal si državo na slavo svojo in na našo slavo. — — — V dan radostni, v dan Vajine poroke mi radi zdaj bi Vama segli v roke, da stisnemo srčno jih in goreče, želimo Vama mnogo, mnogo sreče, ker Ti si naš, a Ona Tvoja žena, za skupno pot v življenju poročena: —---Kaj tam kraj morja žalobno ječi? Kaj izza gor obupano doni? To njih je zvon, ah, to so naši bratje, to k svatbi nepovabljeni so svatje. Ne obupaj, ubogi narod moj, železo kuj in čvrsto, moško stoj! Ker pride čas, kadar kraljica Mara iz morja krono potopljeno spet pričara, ko po svobodnih tleh razlije spet svoj don mogočni, zmagovalni Gosposvetski zvon; tedaj, tedaj, o kralj, kraljica, znaj tedaj, tedaj bo spet v deželi maj, a z vencem oljkovim Vas narod venča naj; čez tla svobodna k sreči nas peljita, pozdravljena, pozdravljena bodita! Radi vej Peterlin-Petruška. Živila kralj ISeteinier in kraljica Včeraj dne 8. t. m. sta se zave-zaala za to življenje Njegovo Veli-čaanstvo kralj Aleksander in Njeno Viisočanstvo rumunska princezinja Mlarija. Tako je dobila Jugoslavija svvojo prvo kraljico. Ta poroka se nee smatra samo za kraljevo oseb-noo zadevo, temveč je velikega f pomena tudi za našo državo, ker je brezdvomno korak naprej v konsolidaciji naše države. Poroka našega kralja z rumunsko prmce-zinjo je ustvarila tesne vezi med našo in rumunsko kraljevsko rodbino, vsled česar moramo računati tudi na tesnejše vezi med obema državama, kar bo v korist nam in Rumuniji. Rumunija, naša zvesta zaveznica za časa vojne, je med vojno trpela vsled okupacije na podoben način kakor Srbija in je morala tudi rumunska kraljevska rodbina deliti mnogo gorja s svojim narodom. Tako sta se sedaj združila za to življenje člana dveh po trpljenju sorodnih junaških kraljevskih rodbin. Naša kraljica Marija je znana po svojem dobrem srcu in bo znala spoštovati in vzljubiti naš narod. Zato si je kralj Aleksander tudi izbral njo za kraljico. Naš narod se lahko smatra za srečnega, da ima takega kralja in tako kraljico, ki sta sigurna garancija za miren razvoj in napredek naše lepe domovine. Živel kralj! Živela kraljica! Dinastija Karagjorgjevičev V zadnji številki «Domovine» smo že poročali o napadu, ki ga je uprizoril ravnatelj «Jadranske banke» gospod Kamenarovič na dr. Žerjava in JDS. Stvar se je v zadnjem tednu nadaljevala in postaje čim dalje bolj Jasna, da je bila cela gonja uprizorjena na eni strani radi konkurence med «Jadransko banko» in «Slaven-sko banko», na drugi se pa zbira- Rumunska kraljevska rodbina jo za Kamenarovičevim hrbtom še nepoznani ljudje, ki bi radi ustanovili še kako novo stranko. Vsem skupaj je zaprl sapo poslanec Reisner, ki je vzel vse račune od denarja, ki ga je JDS prejela od «Jadranske banke» v roke ter jih s posebno komisijo natančno pregledal. O uspehu svojega pregleda je podal poslanec Reisner med drugimi tudi naslednjo izjavo: «Izjavljam, da so vsi prejeti zneski pravilno vknjiženi pri gospodu profesorju Josipu Brezniku, ki je bil upravičen razpolagati z denarjem. Od vseh zneskov ni šel niti vinar v zasebni žep kakega funkcijonarja demokratske stranke. Gospod profesor Breznik ima natančen izkaz o izdatkih na prejete zneske in je vsak izdatek podprt s pravilno pobotnico. Z več člani odseka sem natančno pregledal poslovanje gospoda profesorja Breznika in ugotovil uporabo od Jadranske banke prejetih zneskov. Dvignjeni zneski skupno 3,137.515 kron 20 vin. so se porabili takole: Za centralno tajništvo JDS 156.211 kron 31 vinarjev, za volilno gibanje (centrala) 131.111 kron 95 vinarjev, za volilno gibanje (zunaj centrale) 989.805 kron, za tisk 1,472.610 kron, za kulturne in socijalne organizacije 137.390 K, skupni izdatki 2,887.128 kron 26 vinarjev. Ker znašajo še neporabljene naložitve in zaloge 254.505 kron 25 vinarjev, skupaj 3,141.633 kron 51 vin., presega ta znesek dvignjeno vsoto 3,137.515 kron 20 vinarjev, za obresti naložitev 4118 kron 31 vin. Poslanec Reisner je dal v svoji izjavi dr. Žerjavu in njegovim prijateljem najboljše izpričevalo o poštenosti, ki drži pred vsem svetom. Reisnerjeva izjava pa je vplivala na Kamenaroviča kakor strela z jasnega neba. On je ves svet po sebi sodil. Zato je mislil, da so tudi naši poslanci in ministri sposobni takih lumparij, kakršne jim je hotel on podtikati. Te dni je objavil Kamenarovič nova poslana, v katerih pa že vleče rep med noge. Sedaj sam izjavlja, da ni hotel nikomur očitati nepoštenosti. Aha! Samo namigaval je take stvari tako, da je vsa javnost mislila: «Sedaj jih pa že imamo lumpe!» Sedaj, ko je Kamenarovič poštenim ljudem- čast ukradel, pa misli, da se bo na lep način še zma-zal. To pa ne bo šlo. Kazen mora priti za hudodelstvo. Na sodišču ga prav pridno zasledujejo in vse se želi, da bi čimprej prišlo do sodbe. Res neverjetno je, s kakimi razbojniki se morejo danes boriti pošteni ljudje, ako so tako neumni, da se mešajo v politiko, ki danes druzega ne pomeni,kakor za druge hoditi po kostanj v ogenj. Dr. Žerjavu pa le želimo, da bi skoraj okreval in da bo svojim «prijateliem», ki so mu skočili za vrat, ko je bil težko bolan in se ni mogel lahko braniti, že povrnil «milo za drago». Če je kakšna pravica na svetu, dr. Žerjav mora dobiti zadoščenje! N©va vera v Trbovljah Prejeli smo sledeči dopis: Naši ljudje, ki so ponekod še globoko udani praznoverju, posebno tam, kjer imajo duhovniki glavno besedo, opazujejo letos razna «stra-hotna» znamenja. Pred tedni je padal «krvav dež», nevihte z gromom in bliskom so divjale že meseca aprila, pozimi so baje- letele velikanske jate «neznanih ptic» proti jugu in zdaj se je začela na hribu Ostenku blizu Trbovelj oznanjati — nova vera. Oznanjevanje nove vere je v naših krajih nekaj nezaslišanega in neverjetnega, ker so ljudje še nedavno mislili, da bi se takoj svet pogreznil in strela ubila vsakega, ki bi zinil le besedo, da rimski papež ni ne^-zmotljiv ali da katoliški duhovniki lažejo in delajo samo za svojo mav-ho. In vendar je resnica, da cele trume preprostih ljudi z zanimanjem poslušajo vsako nedeljo na imenovanem hribu govornika, ki razlaga, zakaj rimski duhovniki branijo či-tanje sv. pisma, zakaj se ne ženijo, zakaj silijo množico v cerkev in spo-vednico itd. Posebno sega ljudem v dušo razlika med ljubeznipolnim naukom Kristusa in hudobnim hujskanjem naših pastirjev zoper vse, kar ni klerikalno. Neko žensko je ta razlika tako pretresla, da se je živa sežgala. Pa ne mislite, da jo ima nova vera na vesti, ampak katoliški misijonarji, ki so prej v Trbovljah govorili ubogi ženski o samih vragovih in peklu, zdaj pa, ko je slišala o Kristusovi ljubezni in njegovih naukih nekaj drugega, nego samo hujskanje, je rekla: «Zdaj vem, da sem živela do danes v veliki zmoti, ker sem verjela misijonarjem in žalila Kristusa!» Končno je ona storila nekaj, česar si danes noben katoliški duhovnik, od papeža do kaplana, ne upa storiti za katoliško vero, dasiravno je bilo med vojno obilo prilike za to in mnogokrat njihova sveta dolžnost, posebno, ko so jemali zvonove za moritev. Navzlic babjeverstvu, ki je ustvarilo to novo vero, je vendar to pojav, da je tudi naše ljudstvo začelo samostojno misliti in ne verjame vsega onim, ki delajo edino za posvetno oblast in svojo bisago. «Ne verjemite jim, ne dajajte jim!» je rekel neki češki modrijan in res je to. Ne dajajte jim, pravim tudi jaz, kajti s tem jih zadenete najbolj v živo; ako jim ne verjamete, pa jim dajete, so še vedno zadovoljni in Vas imajo še vedno pod oblastjo. Zakonski mož za Kristusa umrle ženske jim je povedal, ko ga je prišel eden teh temnih netopirjev strašit, da je ne bodo pokopali «na žegnan britof»: «Ni treba; zemlja je povsod božja!» Spovedala pa se je že bogu!» Ni čudno, da so začeli priprosti ljudje ustanavljati novo vero, ko vidijo, kako grdo zlorabljajo takozvani Kristusovi namestniki Kristusove nauke za popolnoma posvetne namene. Politi&ii pregled Še vedno ni rešeno vprašanje sporazuma med nami in Italijo. Pogodba je sicer že sestavljena, I a še ni podpisana. Minister dr. Krstelj je izjavil, da je pogodba v glavnem sprejemljiva, razen točk o šolstvu, kjer zahtevajo Italijani uporabo italijanskega jezika za Italijane v šolah na našem ozemlju. Z Italijani se moramo že en- , krat sporazumeti, vsaj na zunaj, j na znotraj pa ne bomo prijatelji Italijanov tako dolgo, dokler ne I dobimo nazaj ugrabljenega našega j ozemlja. Dne 6. junija se je vršila slavnostna seja narodne skupščine. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je imel nagovor glede bli- j žajoče se poroke Nj. Veličanstva \ kralja Aleksandra. Njegov nagovor so pozdravili poslanci z bur- -j nimi ovacijami kralju in kraljici. Te dni se je vršil v Zagrebu sestanek med Protičem in Radičem. Protič je že večkrat iskal zveze z Radičem in je sedaj ponovno poskusil pridobiti Radiča za svojo akcijo, da bi vrgli sedanjo vlado. Kakor poročajo iz Zagreba, se je ta Protičev načrt popolnoma ponesrečil, ker ne mara Radič od svojih skrajnih zahtev odstopiti in hoče samostojno hrvatsko državo. Radič je torej ponovno pokazal, da hoče razbiti državo, kar se mu pa ne bo posrečilo. Naša vladarska rodbina je kmetske-ga rodu. Njen praded je bil srbski kmet Petar, ki je padel leta 1773. v bojih 6 Turki. Njegova žena Marica je umrla 1. 1811. Petrov sin je bil slavni Karagjorgje (Črni Jurij), utemeljitelj dinastije Ka-ragjorgjevičev. Rojen >e bil 1. 1752. v Viševcu in 1. 1804. izvoljen za vrhovnega srbskega vodjo, kar je ostal do 1. 1813. Takrat so Turki znova .uva-lili z vso silo na Srbijo in Karagjorgje je bil prisiljen, da se je umaknil preko Donave. L. 1817. se je vrnil v Srbijo, da začne vnovič boj proti Turkom, postal pa je žrtev zavratnega napada. V noči med 12. in 13. junijem 1817 je bil v Radovanju pri Smederovu ubit. Karagjorgje je bil oženjen 1. 1786. z Jeleno, hčerko kneza Nikole Jova.no-vida iz Masloševa, rojeno leta 1765, umrlo 11. februarja 1. 1842. v Beogradu. Pokopana sta oba v Topoli. OTROCI VOJVODE KARAGJORGJA. 1.) Aleksander Karagjorgjevič, roj. v Topoli 29. septembra (11. oktobra) 1806. Leta 1842. je bil izbran knezom Srbije, a se je 1. 1858. odpovedal prestolu in odšel v Temešvar na Madžarsko, kjer je umrl 22. aprila 1885. Njegovo truplo je pokopano na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, je umrla 1. 1873. na Dunaju. 2.) Sima, umrl 1798. 3.) Sava (hči), umrla 1867. 4.) Aleksa, rojen 1801, umrl 1840. 5.) Stamenka (hči), mlada umrla. OTROCI ALEKSANDRA KARAGJORGJA. 1.) Petar I., Veliki Osvoboditelj, rojen 29. junija (12. julija) 1844 v Beogradu, kralj Srbije od 2. (15.) junija 1903, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev od 1. decembra 1918, umrl 16. avgusta 1921. Njegova žena Zorka, hčerka Nikole I., kneza črnogorskega, je umrla 4. marca 1890. 2.) Andrija, umrl 1865 še kot otrok. 3.) Svetozar, umrl 1867. 4.) Jelena, poročena z Gjorgjem Si-mičem, nekdanjim poslanikom Srbije na Dunaju. 5.) Arzen, rojen v Temešvaru _4. aprila 1859, oženjen z Auroro, knje-ginjo Demidov, umrlo 28. junija 1901. (Sin kneza Arzena je princ Pavle, rojen v Petrogradu 15. aprila 1904.) 6.) Poliksena (umrla 1. 1916. v Gradcu), poročena v prvem zakonu s srbskim ministrom Konstantinom Nikola-jevičem, v drugem zakonu pa s slovenskim odvetnikom dr. Aleksandrom Prešernom. OTROCI KRALJA PETRA OSVOBODITELJA. 1.) Aleksander I., kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, rojen 4. decembra 1888 na Cetinju, prestolonaslednik srbski od 27. marca 1909, regent kraljevine SHS od 1. decembra 1918, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev od 16. avgusta 1921. 2.) Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena v Petrogradu 21. julija 1911 z velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovom, ki so ga 1. 1918 ubili boljševiki. 3.) Milena, roj. 13. aprila 1886, umrla na Cetinju 9. decembra 1887. 4.) Gjorgje, rojen 27. avgusta 1887 na Cetinju bivši srbski prestolonaslednik. Odpovedal se je prestolu 27. marca 1909. 5.) Andrija, rojena 25. februarja 1890 na Cetinju, umrla 19. marca 1890. Princezinja Marija, nevesta kralja Aleksandra in od danes naša kraljica, ja druga hčerka in tretji otrok mmun-ekega kralja Ferdinanda. Rojena je bila 27. decembra 1899. Ferdinand, kralj Rumunije, tast našega kralja, je bil rojen 24 avgusta 1865 v Sigmaringenu kot sin kneza Leopolda Hohenzollern-Sigmaringen in Antonije, rojene portugalske infantinje. Na rumunskem prestolu je sledil svojemu stricu, kralju Karlu 11. oktobra 1914. Marija, kraljica Rumunije, princezinja velike Britanije in Irske, voj godrnja saksonska, je bila rojena 29. oktobra 1875 in se je poročila s takratnim prestolonaslednikom Ferdinandom dne 10. lanuarja 1893 v Sigmaringenu. OTROCI RUMUNSKE KRALJEVE DVOJICE. » Karel, rumunski prestolonaslednik, rojen 3. oktobra 1893 v Sinaji, brigid-ni general, se je poročil 10. marca 1921 z grško princezinjo Heleno (roj. 20. aprila 1896) in ima ž njo enega otroka: princa Mihaela, roj. 25. oktobra 1921 v Sinaji. Elizabeta, princezinja, roj. v Sinaji 29. septembra 1894, se je poročila 27. februarja 1921 z grškim prestolonasl 3d-nikom Jurijem. Princ Nikolaj, roj. 5. avgusta 1903 v Pelešu, poročnik v 1. strelskem polku Princezinja Ileana, roj. 23. decembra 1908 v Bukarešti. Kraljev praded Mir z zakletimi sovražniki ni mogoč. Ko je Karagjorgje izbran za vodjo vstaje, so se Turki zelo preplašili, ali nadejali so se, da jim bo še mogoče zadušiti vstajo. Verjeli so, da se bo Karagjorgje dal podkupiti, pa so poslali da-hijo Aganlijo, da ponudi Karagjorgju mito, samo naj ne prevzame vodstva vstaje proti Turkom. Karagjorgje je to ponudbo z gnusom odbil, toda s tem ni presekal nade dahij, da bo še kakorkoli mogoče, da bodo Karagjorgja zase pridobili. Pošljejo mu novo poslanstvo, v katerem je bil tudi beograjski metro-polit Leontije. Karagjorgje ni odbijal razgovorov in pogajanj, ker je želel zavlačevati in voditi Turke za nos, dokler ne nastane spomlad. Zato je zahteval od njih, da mu za svoja obetanja dajo inozemsko jamstvo. Tega Turki seveda niso hoteli dati, nego so ponujali boga za poroka. Ko je Karagjorgje zaslišal Turke, jim pove tole pripovedko: Nekemu človeku kača smrtno piči sina. On prileti, da jo ubije, toda kača se skrije v razpoko in mož ji odseka samo rep. Sina pokoplje poleg kačine razpoke. Ko gre nekoč zopet tam mimo, opazi kačo, kako je pomolila glavo iz razpoke in jo pozove, da skleneta mir. Kača mu odgovori, da miru med njima ne more biti, dokler on gleda grob svojega sina, a ona svoj odsekani rep. — Tako je tudi med nami, doda Kara-gjorgje, dokler mi gledamo grobove naših posekanih knezov, a vi popaljene hanove in pobite Turke. Med nami miru biti ne more. Bankir Kamenarovič m pomagaci - na laž Na prvi plenarni seji kongresa lige narodov, ki se vrši v Pragi, je prišlo do hudega spora. Na seji se je stavil predlog, naj imajo' narodnostne manjšine v državah pravico, da se lahko neposredno obračajo na ligo narodov, ne pa samo potom držav. Tako bi imeli n. pr. naši Nemci, ako bi se čutili zapostavljene, pravico, da se obrnejo za pomoč na ligo narodov. Ker se je ta predlog sprejel, je izjavil naš zastopnik Jovanovič, da je v imenu jugoslovanske, češkoslovaške, rumunske in poljske delegacije odločno proti tej resoluciji, ker pomeni posezanje v suverenitetne ' pravice posameznih držav. Zastopniki omenjenih držav so nato zapustili zborovanje. Dopisi Moste pri Komendi. Čudno se nam zdi, g. urednik, da niste priobčili zadnjega dopisa, kjer smo povedali, kako so Orli, hrabra četa kakih 10, ob 2. uri čez polnoč napadli fante iz Podgorja in Križa. (Za zadnjo številko bilo prepozno. Ur.) Pela so polena, žvižgal nož in menda tudi «bajonet«. Bila je prava huronska bitka, poveličana s «porkamadono» in drugimi kletvinami. Posledica 2 težko ranjena. Da je bilo več drugih junakov več ali manj pobitih, se razume. A glej, katoličane! Še istega dne sta bila dva teh prete-pačev menda še krvavih rok pri sv. obhajilu. Da, da! «Vera po funtu gor, po centu dol.» Kajne, g. Črnil ec, da je to tudi božja volja? Najlepše pa pride, ko trdi neki kaplan, da niso bili Orli zraven. Cegava branža je pa pod ključem? Možak pravi, da ni mogel spati in da se je dva dni jokal radi tega očitka. Jokal se bo še več, če ne bo svojih ljudi drugače vzgajal. Črni Janez trdi, da je Sokolom Bog Oče dolar, pol dolarja, da je Bog Sin, četrt dolarja pa Sv. Duh. Ponuja tudi knjižico, ki to vsebuje. Sokolom pravi barabe. TiVti, ki. vpijejo cele noti «auf biks», «poorka madona* itd., so pa dediči ne-bešlki, kaj?! Fej, farizeji! Tu imamo kljiukca, ki sliši na ime «križana gora*. kateremu še prisega ni sveta stvar. Ta junak je rabil s kolesom 4 dni iz Ljubljane. V pijanosti je v Mengšu priletel z veliko silo v vrata; pripoveduje se celo, da jih je podrl. Nas bi to ne brigalo, če ga spije na golide, ali ker kaže na (kuge, če ga, spijejo svojo četrtinko — naj svet ve še to. Da, katoličan sme vse, tudi mlekarne ustanavljati z namenom, da « zaduši* male konkurente. Naš počen lonec s Katrco v objemu pri harmoniju je lahko ponosen na svoje čine. Tudi pohujšanja ne vidi, če mu hodi duhovita Tončka s, kratkimi kikljicami. Drzno čelo ima celo zahtevati od mater, naj sinove izbrišejo iz Sokola in jih vpišejo pri Orlu. Gospod kaplan jamra, da v dveh urah verouka ne more vsega naučiti za sv. obhajilo in da je hvaležen učiteljicam, da mu pomagajo. Rekel je tudi, da bodo morali več znati otroci liberalcev; prav, vsaj ne bodo pretepači. Mi pa rečemo, da ima kaplan učiti verouk sam, učiteljice pa ono, za kar so plačane. Vprašali bi Strcina, če se je kaj naučil pri slavnem Renjetu. Natančneje bomo o nekem nemoralne-žu kesneje poročali. Za danes še to: V »Slovencu* smo čitali, da je bila Ma-rička Kunstljeva sestra pokojnega župnika H. Kdor je to napisal, je lagal in hoče svet, farbati, ko je vrabcem znano in celo duhovni sorodnik je rekel, da je bila sestra take vrste, no, saj veste ... Neki kaplan pravi: Sem pisal in bom pisal in govoril proti nasprotnikom, če me tudi zapro. Gotovo misli tu na učitelje in Sokole itd. Dobro, Janez, le daj, želja se Ti more izpolniti! Vedi, da velja odslej zob za zob! Zdaj imamo duhovne, ki bi morali učiti bratsko ljubezen in ne izpraševati otrok, kaj doma ali v gostilni govore starši in drugi od njega. Pri nas bi bil mir, a kdo je kriv vsega? Vzemimo šolo! Lan« k o leto je bila glavna povzročiteljica P. D. Letos so vse Slom-škarice pod kaplanovim vodstvom za neslogo. Čuditi so je le nadučitelju, da mirno prenaša in da ni lani niti letos izdal glavnih krivcev, ki ga tirajo v nesrečo. Le tako naprej, Vas bo prej vrag vzel! — Še O c vir'k. • Vače pri Litiji. Danes spregovorimo par besed o naši šoli, katere voditeljica ie obenem tudi častita predsednica katoliškega izobraževalnega društva, tretjega reda in še vseh mogočih katoliških ferajnov. Kakšna pa je ta voditeljica? To je tip dvoreznega noža, med raznimi poznana kot iiaprednjakinja, organizirana pri napredni učiteljski zvezi, doma pa vneta častilka ter goreča prijateljica žegnanih gospodov. Zelo dobro bi bilo, da bi višji šolski svet napravil malo reda na naši šoli. Otroke naprednih staršev poseda kar v zadnjo klop. Naš sokolski naraščaj zapira in mu grozi, da bo pretepla in zaprla vsakega, ki pojde še enkrat k telovadbi. Otroci se je tako bojijo, da si niti ne upajo v šolo. Apeliramo na višje šolsko vod-stvo, da napravi red ter nam da dobrega učitelja, kakor jih imajo vse okoliške enorazrednice. Za drugo moč pošiljajo samo mlade gospodične, katerih nobena ne zdrži čez en mesec, ker voditeljica T. napne take strune , da vsaka prosi drugam. Potem pa naša šolska voditeljica zopet sama regira, a ker jo vsak teden dvakrat trebuh boli, so otroci često brez šole. Za enkrat naj zadbstuje. Če ne bo to pomagalo, pride še kaj bolj zanimivega. * Sv. Katarina pri Trbovljah. Koruznik, čekmošter, verižnik so trije lepi poklici. Ako so združeni v eni osebi, je ta oseba gotovo od «ne-bes» izbrana, da uživa vse zemeljske sladkosti v popolni lenobi. Koruza mu daje uživanje turških prijetnosti, čekmošter odpuščanje vseh grehov in verižnik daje potreben drobiž ter alkohol. Ni vrag, da ne bi izmolil za vse to vsak dan en očenaš za sv. Florijana, en očenaš za dober namen in še en očenaš za spreobrnjenje grešnikov. To premišljujte, dragi prijatelji, kakor premišljujem jaz — Alojz Rupnik, delavec. • Št. Jurij ob Taboru. Najboljši ra-čunar o stroških poroke našega kralja je brez dvoma bivši poveljnik narodne straže, preizkovalec raznih iz laške fronte vračajočih se vozov in avtomobilov, trgovec z lesom v pokoju, generalčukov in enakih družb, elektromonter itd. ter končno duše-brižnik pri Št. Jurju pri Taboru — kaplan Jožef Kavčič. Ta gospod ima že vse stroške za poroko našega kralja izračunane. Čudom so se čudili kmetje, ko jim je v neki gostilni razkladal, koliko stanejo avtomobili, naročeni ne vem kje, potem razni landaverji in kaj še vse drugo. Priporočamo tega gospoda za ra-čunarja v Beograd, kjer bo gotovo zalegel za vse druge take uradnike in bi se potem lahko prihranilo veliko denarja, ki bi se mogel uporabiti za dobro klerikalno- časopisje in pa za nakup raznih porodnih priprav za tukajšnje nezakonske matere. Toliko za danes! Tebi, Jože, pa «Kuš», drugače ti zapojemo še kakšno drugo! • Ormož. Poljski posevki in vinogradi v okraju stojijo v bujni krasoti. Po nekaterih krajih primanjkuje dežja. Pri ugodnem nadaljnjem vremenu se je nadejati dobre letine. Dobra kapljica se še čuva po mnogih kletih. • Loperčice pri Ormožu. (Redka slavnost.) Tukaj sta na binkoštno nedeljo praznovala v krogu svojcev na tihem brata-dvojčka Anton in Janez Puklavec svojo 401etnico. Prvi je posestnik, drugi mizarski mojster pri južni železnici. Oba zdrava in čila. Še na mnoga leta! Tekma za prvenstvo Jugosloven-skega sokolskega Saveza se je vršila v nedeljo dne 4. junija. Tekma je trajala od 9. do pol 15. ure in se je nadaljevala v plavanju še zvečer ob 18. uri. Plavanje se je vršilo v čolnarni ljub. športnega kluba, ostale točke pa na telovadišču Sokola I. Tekme se je udeležilo 9 Sokolov, razen 1 vsi iz Slovenije, častno znamenje za naša sokolska društva. Tekmovalni program so tvorile te-le točke: proste vaje, drog, bradlja, krogi, konj, skok v višino, met krogle, tek 100 m, plavanje 50 m. Skupno je bilo dosegljivih točk 150, dosegli pa so jih: i.) Q. Keller-I. Albreht: Home® m lulifa na kmetih (Nadaljevanje 5.) Tako je bila Metka v najhujši zadregi, če je hotela svojo ljubko postavo vsaj nekoliko ozaljšati. Imela ie welike križe, če si je hotela priboriti vsaj najskromnejšo praznično oblteko in obdržati par pisanih rut, ki so bile skoro brez vrednosti. Zato jje bila vedra mlada lepotica vedno ponižana in ovirana in se je niti izd;aleka ni mogel polastiti napuh. Polleg tega se je bil že vzbujal njen razium, ko je gledala trpljenje svoje mattere. Spomin na to je bila nadaljnja . uzda, ki je brzdala njeno ognjevita) in veselo naravo. Tako je bilo viddeti nadvse ljubko, neznatno in j ginljivo, če se je kljub vsemu temu to blago dete ob najmanjšem svitu solnca razvedrilo in bilo pripravljeno na smeh. Saliju se na prvi pogled ni godilo tako hudo. Kajti bil je lep in zastaven mladenič, ki se je znal braniti. Njegova postava, kakršna je bila, že sama po sebi ni dopuščala slabega ravnanja. Dobro je videl slabo gospodarstvo staršev in je verjel, da se lahko spominja na dneve, ko ni bilo tako. V spominu mu je celo živela še prejšnja slika očeta, krepkega, pametnega in modrega kmeta. Njega je sedaj gledal pred seboj kot osivelega norca, kolovodjo prepirov in postopača, ki z divjanjem in napihovanjem hodi po stoterih nespametnih in spolzkih potih in uro za uro jadra nazaj kakor rak. Če mu to ni bilo všeč in če ga je navdajalo s sramoto in bolestjo, medtem ko si v svoji neizkušenosti ni bil na jasnem, kako je moglo priti do tega, je omotilo njegove skrbi spet laskanje z materine strani. Da bi namreč sama bila bolj nemotena v svojem početju, da b'i imela nekoga na svoji strani in da bi zadostila svojemu napuhu, mu je preskrbela vse, kar si je želel. Oblačila ga je brhko in veljaško' in ga je podpirala v vsem, česar se je lotil v svojo zabavo. Ker mu je mati pri tem mnogo preveč lagala in klepetala, je sprejemal vse brez posebne hvaležnosti. Ker pa je pri vsem tem občutil tako malo veselja, je nemarno in brez misli počel vse, kar se mu je zljubilo, ne da bi bilo to ravno kaj hudega. Za enkrat ga namreč še niso pokvarili vzgledi staršev in njegova mladost je čutila potrebo biti v vsem preprosta, mirna in vseskozi temeljita. Bil je precej natančen, kakor je bil tudi nje- Stane Derganc (Ljubljana) 133 (88.67 odst.). 2.) Peter Šumi (Ljubljana) 119.5 (79.67 odšt.). 3.) Leon Štrukelj (Novo mesto) 113.75 (75.83 odst.). 4.) in 5.) Vlado Simončič (Ljubljana) in Ivan Porenta (Ljubljana I.), vsak po 104.25 (69.50 odst.). 6.) Slavko Hlastan (Ljubljana I.) 95.25 (63.50 odst.). 7.) Daroslav Smole (Logatec) 75.25 (50.17 odst.). 8.) Ciril Primožič (Kamnik) 72 (48 odst.) in 9.) Anton Delak (Kreka v Bosni) 42 (28 odst.). Posebno živahna in zanimiva borba se je vršila med prvimi tremi; odločila se je šele pri zadnjih točkah. Sodila sta gg. Smertnik in I? o" Razno X Kadar ie «prerokom» dolgčas. «Prerokom» ie postalo dolgčas in niso vedeli, kaj bi počeli. Zato jim je prišla kakor nalašč vest, ki so jo povedali zvezdoslovci, da se namreč leta 1926. srečata planeta (zvezdi stalnici) Mars in Merkur. Brž so se oprijeli te hvaležne novice in so začeli prerokovati — konec sveta. Ml pa, ki radi živimo, jim kažemo fige in jim voščimo kljub njihovi nespa-meti še prav dolgo in srečno življenje. X Podjetne nune. Kako znajo ba-rantati v znamenju svete vere razni «maziljenci», o tem čivkajo že vrabci po strehah. Minule dni so v Uzho-rodu v Češkoslovaški republiki nune napravile lepo in uspešno kupčijo. V vasi Minaj, v bližini Uzhoroda, je živela stara vdova po imenu Po-panj, ki je dosegla častitljivo starost 84 let ter postala že nekoliko otročja. Naenkrat pa je ta stara ženica izginila, ne da bi kdo vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo z njo. Policija je končno dognala, da sta staro ženico, ki je bila precej bogata, odvedli v avtomobilu dve ukrajinski nuni ter jo spravili k pravnemu zastopniku dotičnega samostana. Tam sta jo pregovorili, da je podpisala dokument, da vse svoje premoženje zapušča nunam, ki so s svoje strani obljubile, da bodo dale čitati vsako leto po trideset maš za izveličanje duše bogate starke. Vsekakor prav plodonosna kupčija. X Pasje kopališče. Če imajo ljudje dovolj denarja in dovolj časa, jim pride marsikaj na misel. V Parizu so ustanovili razkošno pasje kopališče, v katerem je vse v marmorju in sijaju. Kopalnice so parne in pršne. V kopališču je nastavljenih tudi vse polno maserjev in brivcev — za pse. Škoda, da ne pove poročilo, če so nastavili tudi služabnike, ki bodo sproti počistili, kadar bo privzdignil kak pes taco. Dobro bi bilo tudi, če bi nastavili moža, ki bi naštel vsakomur, ki ima denar za take neumnosti, toplih petindvajset, kadar bi pripeljal svojega «ljubčka» v kopališče. X Nemci in alkohol. Pri nas radi tarnamo, koliko popijemo alkoholnih pijač. Toda tudi Nemci, ki veljajo sicer za trezne, niso na zadnjem mestu. Leta 1913. je bilo izdelanih v Nemčiji skoro 13 milijonov sodov šampanjca, leta 1919. pa se je dvignilo to število na 15 milijonov sodov. Skoro ves omenjeni šampanjec so Nemci sami popili. Kje pa je potem še pivo, ki služi v Nemčiji kot nadomestilo za vodo. X Ognjenik Etna je začel bruhati. V minulem mesecu je začel bruhati ognjenik v Siciliji (Italija), ki je mnogo večji nego pri nas bolj znani Vezuv. To je ognjenik Etna, ki je začela z vso silo bruhati. Iz žrela je čuti na milje daleč silno grmenje. Črni oblaki so zakrili vse nebo. Prebivalstvo je zelo preplašeno. X Landrujevi otroci se sramujejo imena svojega očeta. Našim čitate-ljem je še gotovo v spominu zloglasni morilec žensk, Landru. Zdaj priobučje pariški uradni list prošnjo Landrujevih otrok za izpremembo imena. Morilčeva, žena je dosegla že med procesom razporoko. Landru je imel štiri otroke, dva sina in dve hčeri. Ena je poročena, ostali trije otroci pa so sedaj prosili za izpremembo svojega imena. X Jaguar napadel deklico. Jaguar, tigru podobna zver, ki se mestoma tudi imenuje ameriški tiger, je te dni v mestu Beaumont tako razmesaril neko deklico, da je umrla vsled zadobljenih poškodb. Deklica je namreč bila v cirkusu in je stala pred kletko, v kateri je bil zaprt jaguar. Naenkrat je jaguar stegnil šapo in potegnil deklico k sebi. Pri tem ji je popolnoma razmesaril ramo in ji prizadejal tudi po glavi več težkih ran. Pri fotografu. Kuharica: «Saj si na sliki nisem prav nič podobna!« Fotograf: «Bodite veseli, da sem tako — dobro zadel!» On že ve. Gospa: «Gospod profesor, kaj mislite, zakaj je bog ustvaril najprej Adama, potem pa šele Evo?» Profesor: «Zato, da bi Eva ne ugovarjala.« Ženski kotiček Kako spoznaš starost golobov. Poglej na prsno kožo! Tam se svetlika meso mladih golobov belkasto, starejših rožnato, prav starih pa temnordeče. Glavnike očistiš, ako deneš v vrečico glavnike in par pesti otrobov. Vrečo zaveži in dalje časa tresi. Otrobi se pri tem drgnejo ob glavnike in jih prav dobro očistijo. Ko vzameš glavnike iz otrobov, jih dobro obriši z volneno krpo. LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja: ,,Elsa" Itlljlno mlefeno milo, najboljše blago, najfinejže „milo lepote"; 4 kosi ■i zamo .om in poštnino 120 K. „Eisa" obrazna pamada odstrani ■vsako nečistost kože, Eolnčne pege, zajedan-ce, nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zametom in poštnino 80 E. Tanochlna pomada za „Elaa" raat las krepi kožo glave, preprečuje iz- NEKOLIKO KAPLJIC prijetno dišečega «Elsa-fluida» lekarnarja Fellerja da najboljšo antiseptično vodo za usta in zobe. «Elsa-fluid!» neguje kožo na glavi, se dodaja k vodi za umivanje ter je priljubljen, ker deluje prijetno pri drgnenju hrbta, nog, rok in celotnega telesa. Dobiva se povsod tam, kjer se dobiva francosko žganje, ali po pošti od lekarnarja E. V. Fellerja, Stubica donja, Elsatrg št. 360 (Hrvaško). j je Eisafluld - to se zna! Letat« Felier - Stubica! padanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhnt, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 E. Prodajalci dobe, če naroče najmanj 12 kosov enega predmeta, popust v naravi. Razno i LUljlno mleko 24 K; brkom«! 10 K: najfi-nejSi Hega-puder dr j«. Klugerja v velikih originalnih Škatlah 40 K; najfinejši Hega-zobni prašek v patent-Škatlah 40 K; puder za gospe v vreclcih 8 K; zobni praSek: v Škatlah 12 K, v vreilcah 8 K; Saehet-dilava za perilo 12 K: Schampoon za laae 8 K; rumenilo. 12 listkov 4$ K; najfinejši parfum po 4S in 60 K; močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina poaebe računata. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA donja, Elsatrg *t 3«0 (HrvaŠko), Posestvo na Dolenjskem se proda. Zraven tudi tri gozdne parcele. Pisma na upravništvo »Domovine" pod »Posestvo". Za smeh hi kratek čas Izkušenost. Sin: «Oče, zakaj pa slikajo zmago vedno kot žensko.« Oče: «Ko se oženiš, moj dragi, izveš tudi to.» Dobro je povedal. Tujec, ki se pripelje v mesto, vpraša vratarja na kolodvoru: «Ali se je rodil v tem mestu kak velik mož?» «Pri nas se rode le mali otroci,» se je odrezal vratar. Ljubezniv paglavec. «Sram te bodi, ko si s prsti čistiš nos!» Paglavec: «Z nogami si ga ne morem!» Varujte se pred nalezljivimi boleznim/! Zato naročajte dr. J. Tioarjevo knjigo nal ki opisuje vse nalezljive bolezni, kako se širijo, kako se jih spozna, kako se jih je treba varovati in kako zdraviti. Tifus, griža, difterija, pegavec, ošpice, škrlatinka, koze, otrpni krč, steklina, smrkavost, dušljivi kašelj, influenca, šen itd., vse te bolezni in ravnanje z bolniki je podrobno razloženo. Zato takoj naročite dr. Tioarjevo knjigo, ki velja s poštnino vred 13 Din 75 p pri U V Prešernova ulica 54. ana, ivi občinski volilni red /a Slovenijo je izšel in se naroča pri liiloii m u Ijali, Prelnii ulici S4. S poštnino vred velja 4 Din 25 par. n i! M i! v!/ S«!iilžka slavnlcai K 30,000.000 ca Ljubljana Rs^ervs: okrm