240. številka. Trst. v torek dne 21. oktobra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" izhaja en k m t n* Han. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne Naročnina znaša : u celo leto........24- kron u pol leta........12 „ ta četrt leta........ 6 u en mesec........ 2 kroni Nar<>«"niT.o je r's«-evmti naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakarnah v Tr«tii «e prodajajo p samezne -tevilke po 6 *totink n^tiT izven Trst: pa jo 8 «totink |4 nvč — Telefon iitT-. S-a. y Nr --—--b^t Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o dni k Glasilo političnega društva „Edinost" za Econorsko-. - ; V. Edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Zu večkratno naročilo s primernim popustom Poflans. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd , se računajo i>o pogoditi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia 12. Upravniitvo In sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 11. nailstr. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisjjila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Dr. Koerber — minister za pravosodje. Stvar postaja interesantna. Opravičeno -mo menili včeraj, da nista bila sicer notorična ljubezen da dela in agilnost gospoda mini-sterskega predsednika glavnim vzrokom, da -e je obremenil še z resortom pravosodja. Opravičena je biia slutnja, da ima g. Koerber jM-sebne namene. Tu je seveda odprt najširši prostor za ugibanja. Listajočim in brskajočim po listih, padel nam je v roko tudi oficijozni »Fremdenblatt« s člankom, v katerem nahajamo pojasnila o vzrokih, ki so odločili, da je mentu radi uprave tega ministrra — »malih zlobnosti«, bi rekla »I oformation«— ali pa je v sedanjih stiskah hotel Cehe kaptivirati so-sebno s tem, da daje v svojih glasilih posebno glasno akcentuirati potrebo, da je tudi upra^ justice nasproti situvacijam, ki nav-stajajo iz jezikovnih zmešnjav, v istem korzu, kakor skupna državna uprava. To je umeti tako, da hoče gospod dr. Koerber u ve rit>, da še na drugo stran hudo obriolžtnje. Noče ugibati, kako dolgo bo tr.tjalo to začasno stanje, želeti pa mora vsakdo — povdarja »Irem-denblatt« —, da bi tista načela, ki jih je g. Koerber kakor voditelj justične uprave v svoji okrožnici prijavil predsednikom viših deželnih sodišč in visim državnim pravdni-kom, ne ostala le začasna. Ampak da bi veljala še dalje, ko on ne bo več vo- je imela dosedanja justiea svoj poseben kurz, dil justične uprave. Ni težko čuti iz te apo ali z drugimi besedami : ministerski predsednik hoče odvaliti od sebe odgovornost za po- str< le, nekakov dvom nad sodišči in sodniki. Iz te apostrefe zveni nekako kakor da stopanje justične uprave nasproti Čehcm in se sodišča in Bodniki dosedaj niso ravnali po Jugoslovanom. tistih modernih in človekoljubnih načelih, ka- V koliko bodo hoteli Cehi uvaževati to tera veljajo g. Koeiberju (glej včerajšnjo številko), in kakor da se boji, da tudi pozneje ne bo več tako! On »želi«, da bi se sodniki g. min. predsednik sam prevzel še ministerstvo pranje samega sebe, ne vemo. Mi ne bi mogli za pravosodje. pripoznati veljave temu opravičevanju. Po- Pr< simo, čujte le kako vladino glasilo ^^ da Je gospod Spens-Booden na jezikov- povspeli do višine »humannega naziranja o komentira izvršiveo se' spremembo na vodstvu ^m polju res odredil marsikaj na svojo roko, i svojem poklicu«...! To pa menda stoji, da, če že večkrat omenjenega ministerstva ! »Krem- brez spora zu mijenja s skupno vlado, vendar j kdo še le izraža željo, izjavlja, da pogreša ni še gospod Koerber opravičen prati si roke I dejstvo, ki bi odgovarjalo tej želji. V apostrofi v nedolžnosti. Nikdo ne more verjeti, da bi v okrožnicah g. Koerberja je torej vsekako denblatt« piše : »Odkar so se jezikovni boji poostrili, tudi justiea ni več kraj miru, nedotaknen od . .„ . , . . J _ . . justične uprave ni v soglasju s kurzom alovje narodnega 1 bil g. Koerber še le sedaj opazil, da kurz sto let, odkar se je v Šibeniku, v Dalmaciji, rodil duševni velikan Nikolaj Tom-maseo. Tojamaseo je bil po rojstvu Hrvat; a podal se je bil na študije v^Italijo inje tudi jk> dovršenih študijah ostal tamkaj in postal tako jeden na znameni ejših delavcev na polju italijanske prosvete, da-si je vedno pov-darjal svoje hrvatsko pokoljenje. VeČ o njem izvedo čitatelji iz naslednje brzojavke, katero je šibeniško županstvo poslalo županoma v Benetkah in Florenci v odgovor na izzivalni brzojavki, odposlani gori rečenemu županstvu o priliki stoletuice Tom-maseovega rojstva. Brzojavka šibeniškega županstva se glaBi : »Prejasni gospod župan beneškega (oziroma Horentinskega) mesta. Presrčna hvala. Tommaseo je bil sin strasti strank. Menjajt če se v razburjenja je zajelo tudi justično pravo v ne mami meri, nego politično. Na polju justice se bore že leta narodne zahteve in na- sprotstva..... Ob takih okolnostih je v zadnji čas postalo jako težko za justično u pravo ostajati v strani od strankarskih evolucij ter se mirno in nepremične* posvečati izvajanju tistih re- f-rm, ki se pričakujejo že leta. Jako tehtni so morali biti razlogi, ki -•o bili miniaterskemu predsedniku dru. Koer- l>erju v povod, da je — če tudi le začasno — vzel v svojo roko tudi ta resort, raz-ogi, ki se dovolj k a ž e j o t u d i iz p a r 1 a- mentariških razmer. Tu, kjer je v prvi vrsti važno, da tudi justična uprava na- . . .. .. te potrebe jel Be le sedaj zavedati ?! sproti vsem strankam in situvacijam, ki nav h tajajo iz jezikovnih zmešnjav, obdrži isti kurz kakor skupna drž. u p r a v a, je potreba lahko vidna, da se tudi ta portfelj izroči tistim rokam, ki v tem hipu vodijo krmilo skupne državne uprave... .« Ni li zanimivo to ? — Koerber contra Spens-Booden ! ! To je prava pravcati za tožba in obtožba, ki jo izreka ministerski skupne državne uprave! Saj so v gospoda Koerberja — pardon: v »Fremdenblattovem« pojasnjevanju vzrokov, zakaj je bila potrebna sprememba na vodstvu justične prave, nami-ganja na »politične razmere«, na neštevilne pritožbe v parlamentu, [»roti justični upravi ! In te tožbe in pritožbe niso samo iz novejih časov, ampak iz vse dobe, odkar je Spens-Booden vodil justično upravo ! Ni možno, izključeno je torej, da bi bil g. Koerber še le sedaj jel opažati gori omenjeno nesoglasje ! Če pa je to nesoglasje že staro, je pa že davno obstajala potreba, tla se kurz justične uprave spravi v soglasje s kurzom splošne državn« uprave! Ali pa se je gospod Koerber tudi Ni možno to pri taki bistri glavi, pri tako modrem državniku ' ! <'e pa je to izključeno, pa mora slediti vprašanje : zakaj ni gospod Koerber pravočasno odplavil ministra, s ka.erim ni bil v soglasju, zakaj ni svoj kabinet očistil od elementa, ki je kal l harmonijo v tem poslednjem ? ! Žito ostaja dejstvo, da je gosp. Koer- skrito neko očitanje na adreso sodišč in naše zemlje, bil je Slovan ; to je povdarjal o sodnikov. V glavnem soglašamo s »Fremdenblatt« -om, ko pričakuje, da so Koerberjeva navo- večih prilikah i u posebno v brošuri »AUa citta di Trieste uno slavo!« (»Tržaškemu mestu neki Slovan.«) in v drugi brošuri »Ai dila sodiščem in državnim pravdništvom ideu- (lalmali<> kjer piye . ,pritle sa3> ko bo tlldi tična s kulturelniini nazori strank in da bodo v Dalmaciji uradni jezik hrvatski«. Kakor — v kolikor se dostajajo svobode tiska — XSL^Q mu je to hrvatsko prebivalstvo, ki se-dobro došla za svobodno izražanje vsake po- 3tavlja 9 da bi s takim po- imenu človekoljubja in na neizmerno korist stopanjem insultiralo vse prebivalstvo, katero pravosodju samemu, da spremembi na vod- | bi bilo» kakor kJer si bodi na svetu, ener-stvu justice ni le namen potolaženja Cehov, reagiralo, morala je naša občina pre- ampak da bi g. Koerber kakor voditelj tega povedati slavnoeti, da je preprečila profana- cijo njegovega velikega imena. Torej tudi parlamentariške razmere da so zahtevale, da dr. Koerber potegne na se tudi resort pravosodja. Mi m* moremo drugače imeti te iz a ve, nego tako, da gosp. Koerber ali sploh ni hottl več pokrivati Spens 1« ) lena pred n^številnimi obtožbami v parla- justični minister zadajal Cehom in Jugoslo bari>n Spens-Booden ! da tudi nanj pada odgovornost vanom za to, v kolikor je baron Spens Booden pro vzročil sedanje ogorčenje, v kolikor ima so-sel>no isti sedanjo krizo na svoji vesti ! P O D I, M T R K MELITA. Politični pregled. V Trsta, 21. obtobra 1902. Dostojen odgovor na laško pre- Iivajanja v »Fremdenblattu« iavolvirajo drznost. Početkom tega meseca je minolo vrščene po krčmi in pred krčmo, a sluge, ustavila pred poslopjem okrajne oblasti in Povest iz naše dtbe. Opisal 4«»sip Evpe« Tomie : prevedel R»dl. Drugi del. X. Vo itev se je imela vršiti na okrajni oblasti. Volilei vseh strank so prdiajali na kraj volitve na voze h, edičeni narodnimi ko-kardami, na katerih je bilo natisneno ime Kandidata. To ime je bilo čitati tudi na tro-bojnicah, ki so jih prinesli seboj volilei iz raznih vasi. Vsaka stranka je imela svojo krčmo, kjer so glavni agitatorji pričakovali volilce s polnimi vrči vina ali piva. Pred krčmami so bile nameščene godbe in sicer pred Grabaričevo krčmo ciganska godba, ki je popačeno, nekako na madjarski, igrala hrvatske pesmi, dočim so Branimirjevim vo-lilcem igrali sremski tamburaši, sami beli cigani. Agitatorji so stiskali volilcem roke, jih objemali ter vestno preštevali, da ne bi kdo izoetal. V teh dveh krčmah je bilo veselo in živo. Vse je vršelo in orilo od razgovorov, krika in pevanja. Mize so bile raz- gozdarji in pandurji obeh gospodov kandidatov so stregli volilcem, ponujajoči jim jag-njeta ali paprikovega guljaša. Trebalo je, da se ljudje dobro podkožijo, ker bi se mogla volitev na dolgo zategniti. Mej tem, ko so se volici obeh glavnih kandidatov tako lepo gostili in častili, b.li so pa »sicilisti« zbrani v neki borni beznici. Tudi oni so se gostili ali siromaško, kakor pravi siromaki. Jeli eo sir in češenj, nekateri tudi suho slanino, a napijali so se cenenim in grobo ponarejenim črnim vinom. Tudi oni so imeli svojo glasbo, ali ne ciganov in ne tamburasev, ampak nekega vaškega godca na diple (meh). Godec je bil slučajno sam volilec. Okolo osme ure zjutraj je nastalo gibanje in vrvenje na ulici. Agitatorji in volilei so poskočili po konci in vsi so gledali v eni smeri...... Prihaja.... Tu je! — čuti je bilo izlasti med Grabaričevimi volilei. Došel je njihov kandidat.... Vozil se je sam, a na kozlu poleg kočijaža krasen sluga v opravi Trenkovih pandurov, ki je spominjal na mi-nole dni slave in moči plemenitašev. Za nekoliko trenotkov se je njegova lahka kočija Tommaseo je ljubil to hrvatsko prebivalstvo, o katerem je pisal »Bog ohrani naš slovanski narod« in mi v imenu te^a slovanskega oziroma hrvatskega prebivalstva, katero zastopamo, globoko obžalujemo, da smo v neljubem položaju, ki nam zabranjuje, da bi, kakor smo iskreno želeli, proslavili I p'. Grabarić je — ko mu je Bluga odprl vrata — stopil iz kočije. Tu s^ je pozdravil z okrajnim predstojnikom, občinskimi uradniki in volilno komisijo. Njegovo visoko blagorodje je kadil večno svoj> virginijo, a bil je cč tno razburjen in v skrbeh. T.akoj je prihitelo k njemu nekoliko njegovih glavnih agitatorjev ter ga obvestilo, kako stvari stoje. Oni bo se trdno nadejali zmage. »A kje so »sicilisti« ?« je vprašal kandidat predstojnika. »Želel bi videti tudi njih.« Na te besede se je predstojnik obrnil' proti nekemu tamošnjemu beležniku in mu naložil, naj privede »siciliste« pred gospoda kandidata. Predstojnik je zapovedal beležniku, a ta občinskemu slugi, ki se je skrival za njegovim hrbtom. »Skoči takoj v krčmo«, mu je zapovedal ostro, »pak iztiraj to sodrgo pred hišo.« Občinski pandur je skočil, čim brže je mogel, in v hipu eo bili »sicilisti« pred hišo. Gospod Grabaric je pristopil k njim ter jih pozdravil prijazno. Oni so saeli klobuke ter uprli svoje poglede sedaj vanj, sedaj zopet v slugo. Velika perjanica na njegovem kalpaku in srebrne zapone na telovniku, v katere niso mogli, zbok njihove svetlobe, niti gledati, eo najbolj občudovali siromaki »sicilisti«. »Kaj delate tu ?« jih je vprašal Gra-baric, ne vede v tem hipu, kaj bi vprašal pametnejega. »Oaka mo našega kandidata, vaša milost !« je odgovoril nekdo njih. »A kdo je vaš kandidat?« je vprašal Grabarć dalje in se delal nevednim. »Marko, nadstražar«, ee je Čtilo iz gruče. »Kakov človek je to?« se je obrnil sedaj Grabarid do predstojnika. »Zakotni pisač in vaški oderuh«, je odgovoril predstojnik navlašč jako na glas, da so ga dobro Čuli tudi »sicilisti«-volilei, »človek sposoben za vse, do katerega pa mnogo drže ti slepci, ki ne vidijo dalje od nosa. Ali vBeeno, vi ljudje«, je začel sedaj predstojnik govoriti volilcem, »ne dočakat«? danes svojega kandidata, niti ga ne boste volili.« (Pride še.) njegovo .stoletnico, in Hali se zastopati po našem župana na slavnostih v Benetkeh. Občinska uprava. Šibenik, 9. oktobra 1902. Za župana: M a r i n k o v i c a asesor M. M a t a Č i ć. c To je bil res dosti jen odgovor na insult laskih fanatikov in ni čuda, da ga laski ir-redent stični listi niso priobčili, da si niso zamudili priobčiti tozadevni brzojavki županov obeh ličkih mest: Benetk in Florence. Zopet nečuveno nasilje je zagrešila tista nemška kultura. Bielsko je mestece v avstrijski Sleziji s kakimi 17000 prebivalci. Velika večina so Nemci, potem prihajajo po številu Poljaki in /.a njimi Cehi. Tu si si poljski delavci z grad li svoj dom, katerega so otvorili mmolo nedeljo. Do tega imajo menda tudi manjšine pravico. In če je na tako siavnnst prišlo tudi nekaj |K>ljskiii gostov «»d zunaj, to menda ni nič takega, da bi se morala večina čutiti »provocirano«. Ali naši Nea.ci se čutijo vedno in povsod i »provocirate*. Kjer daje Slovan, njihov sodeže-lan, le znamenje ol sebe, že so Nemci iz sebe in njihov fun>r začenja divjat". Oni se čutijo provocirane« že po tem, da si Slovan dovoljuje — ekzistirati. Pa Nemci znajo dajati tudi krepkega izraza svoji jezi. To 'tore tem laglje, ker vedo, da morejo tu li za največje nasilje, za najgrše de! », raSuoati na milostno so ribo pri krmiteljih države. Po vsakem nasilju padajo na mehko stran, da jih nič ne boli. Ni zlomka torej, da bi ne bili korajžni. Y svesti si, da bo tudi sedaj, kakor je bilo navadno, so bili tudi v nedeljo tako brutalni, da so do krvavega pretepali poljske geste. Niti do takega starega človeka, ka-koršeu je pater Stojalouski, niso imeli usmiljenja. A glavno glasilo nemškega liberalstva obsiplje še rečenega patra z zasramovanji, češ: da bi mu bili meščani v Bielskem ? kmalu pripomogli do mučeniške krone Poljskim gasilcem so s i silo zabranili vstop v mest->, a njihovega poveljnika so — ker se je branil proti takemu nasilju — o I veli v zajK>re ! Druge goste si že ob prihodu na kolodvor ob netavali z gnilim sadjem in j a j«* š. Popoludne pa so naailniki še priredili protesten skod, kjer eo divjal', ker si je {»oljski delavec dovolil postav ti skromen dom. Saj pravi »Neue Freie Preske« sama: »in den eDg^n Kaumen des kleinen Ha ischens«. Niti skromne hišice jim ne privoščajo. To je zopet lekeja Poljakom. Oai večkrat zamer-jajo Cehom njihov boj proti Nemcem in jim dajejo d >bre nasvete za sporazum ljenje. Sedaj čutijo Poljaki zopet na svoji koži, kako težko je živ«t; v miru s sosedom, ki nam ne dovoljuje življenja. Nemer b jejo boj proti vsem in ne pardoairajo tudi Poljaka. Ne moremo pa pr zanesti Poljakom z očitanjem, da so ravno oni mnogo krivi na tem, da se je nemški furor užgal v tak plamen. Na Balkanu. Dopisnik dunajske >N. 1'r. Preske« je imel z nekim ugledn;m členom C mčevega macedonskeira odbora razgovor, v k:«terem je slednji pojasnjeval položaj v Maeedoniji. Iz izvajanj tega »člena mace-donskega odbora navesti nam je sledeče važnejše točke : Sedanje gibanje v Maeedoniji je postalo mnogo veče, nego se je namerjalo početkom. Početkom se je mislilo napraviti le veliko demon-traci jo, sosebno nasproti Rusiji, ki skuša za p »stavljati macedonsko vprašanje. Sedanje g banje da se že po tem m >čno razlikuje o 1 običajnih nemirov, ker je pod vodstvom izkušenih vis h častnikov, in ravno vsled t^ga se je demonstracija prelevila v ustajo. Tudi število ustaše v ja mnogo veče, nego običajno, ker je namreč to organizirana akcija in ker Ee ne postopa tja v en dan. Vseh ust ase v, ki so iz taktičnih ozirov porazdeljeni ca male čete, je preko 3000. — Ker so pa te čete v zvezi z vrhovnim vodstvom in med seboj, je voditeljem možno o potrebi zlružti več teh čet na skupno akcijo. Polkovnik Jankov je nameraval zasesti jedno večih sel ali mest. na pr. Monastir, in odstaviti tamošnje konzule ter prisiliti tako veles le do posredovanja. Makedonski odbor ima jako dobro orga-zirano poročevacje z bojišča in doznaja hitro vse važne vesti. Zadnje z bojišča došle vesti pravijo, «la je ustaška četa pod povelj n i štvom stotnika Siojanova blizu Srbina napadla in uničila 1^» turšk'h vojakov. Vas Djumajaje po u->tašiii blokirana ; Baši bozu ki so pomorili tam množico Bolgarov ; vasi Melnik, Petrič in Porot so v plamenu, ustaši so odvzeli Turkom pri Djumaji tri topove in dosegli v soteski Kresna več velikih vspehov. Naj se zgodi, kar hoče (je dodal člen macedonskega odbora), sedanje gibanje dokazuje dovolj, da maeedonski odbor lahko vsak čas povzroči uatajo v Maeedoniji, da treba ta fakt upoštevati in storiti konec sedanjim neznosnim razmeram v Maeedoniji. Sarafova maeedonski odbor pa dosledno odreka sedanjemu gibanju vsako važnost in trdi, da so vse vesti o ustaji izmišljene. Dalje še pa gre v tem Turčija in žnjo židovsko časopisje, ki predstavlja macedonske ustaše kakor navadne roparje, ki preganjajo Turke in Grke, jih moie in jim ropajo njih last. Listi, ki se ne sramujejo prinašati tako podlih poročil, so izgubili zadnjo sled poštenosti, ali pa je niso še nikoli imeli. Bolgarska raja — tolovai, in Turek — inu-<"enik! Ali si človek more misliti bolj gorostasne perfidnosti, nego tiči v tej trditvi?! Kdor ima le količkaj soli v glavi, moral bi se smejati taki trditvi, da ni stvar tako grozno žalostna. Novo srbsko ministerstvo. Novo srbsko ministerstvo je sestavljeno tako le: Predsedništvo in javna dela: bivši minister za javna dela Peter Velimirov ć (radikaleč) : vnanje stvari : bivši vojni minister, podpolkovnik Vašo Antone (nevtralenj; notranje stvari: Velimir Todorovič (radikalee); finance : univerzitetni profesor MjI.c Radova-novic; (radikalee) ; pravosodje : bivši pravosodni minister Aron Ntncic (naprednjak) ; poljedelstvo: bivši minister za poljelelstvo dr. Jurij Nikolič (radikalee) ; vojsko : general Milovan Pavlović (nevtralen); nauk : profesor Milenko Markovič. Pravec vnanje politike novega kabineta, ki se bo naslanjal na dosedanjo večino, ni določen. Vnanja politika sicer ne bo odločno rusotilska, kakor je bila pod Vuićivim vodstvom, ali tudi protiruska ne bo, kakor bi bila, ako bi bila obveljala kombinacija generala Cincar-Markoviča. In kombinacija Cincar-Markovič je bila že toliko kolikor gotova. Ali oiličnjaki, katere je bil kralj pozval k sebi iz vse dežele na posvetovanje so se izrekli za fuzijo zmernih radikalcev in naprednjakov. Sprememba, ki se je izvršila, se zrcali sosebno v dveh vsporednih momentih: na mesto odločnega rusofila dra. Vuio;a je prevzel vodstvo brezbarvni podpolkovnik Vaso Antonic, in dr. Vuič je odklonil ponujani mu portfej finančnega ministra v novem ministerstvu. Vendar pa si odločilni krogi niso upali seči do skrajnega, po ministerstvu, ki bi pomenjalo odločno proti rusko strujo. Na to stran so Nemci in Madjaii malo prezgodaj triumfirali. Demonstrativen prevrat v protiruskem zmi-slu bi utegnil vendar škodovati — v Franciji. Tam pa so novi upniki Srbije. Z Francijo se pogaja Srbija za novo posojilo. Proti sebi bo imelo novo ministerstvo izla3ti nezavisne radikalee in liberalce. Javnost je je v obče pozdravljala z vso možno hladnokrvnostjo. Uboga Srbija je doživela zopet en eksperiment več. Tržaške vesti. Sv. birma. Vladika dr. Nagi je včeraj v baziliki sv. J usta 130 dečkom in deklica m podelil zakrament sv. birme. Isto funkcijo bo vladika vršil prihodnjo nedeljo v župni cerkvi pri sv. Jakobu. Varujte svoje pravo ! Razprava, ki se je vršila te dni na državnem Bodišču na Dunaju vsled pritožbe dra. Hrašovca, od-' vetnika v Celju, proti mestnemu uradu celjskemu, zaslužuje, da si jo dobro zapomni sleherni Slovenec. Izlasti pa oni, ki morajo dan na dan braniti pravico svojega jezika na raznih uradih. Razsodba državnega sodišča v tej stvari je ustvarila krepko oporo posebno onim našim ljudem, oziroma strankam, kate-ric. razni birokratje kratijo ravnopravnost in jim govore in pišejo laški s pretvezo: saj znate laški, oziroma nemški ! Pa še ozmerjajo ga, če tak človek, ki zna par besed nemški ali laški, zahteva od njih, naj mu govore ali | pišejo po slovenski. Očitajo mu v odurnem tonu, da tira — politiko na oblaatnije. Mi 'smo že večkrat povdarjali, kako krivično in nezmiselno je tako očitanje, in dokazali smo, da je v kričečem nasprotstvu z duhom in besedilom naših državnih osnovnih zakooov!! Kajti, ako bi oblasti smele — tako smo izvajali že mnogokrat — odrekati strankam, kar jim gre po zakonu, le zato, ker je bil do tičnik tako priden in nadarjen, da si je pridobil nekaj znanja kakega tujega jezika, potem bi mu bili njegova pridnost in nadarjenost v — kazen. Če sem se iz lastne volje učil kakov jezik, sera storil to za svojo potrebo in korist, ne pa v to, da bi ustregel — komoditeti tistih uradnikov, ki so ali pre-Ieni ali pa nesposobni, da bi si priučili jezik, katerega bi morali znati, ker njihova služba tako zahteva!! Veče nezmiselnosti je pač ni, nego je ta, ako se zahteva, da naj stranke se svojim eventuvelnim znanjem spopolnjujejo, kar je praznega vsled nesposobnosti tega ali onega uradnika ! ! Mesto da bi se akomodi-ral razmeram plačani uradnik, naj bi se državljan-p 1 a č e v a 1 e c akomodiral nedostatnosti uradnika ! Tako se zahteva faktično dan na dan na mnog;h uradih od naših strank, ako zahtevajo, da naj jim govore in pišejo v materinem jeziKu !! »Saj zna laški!« A mnogokrat zadošča gospodom, ako naša stranka u meje le par besed laški — pak se čutijo v polnem pravu, da razpravljajo žnjim lašk«, da mu sodijo laški in da mu pišejo laški ! Pa še nejevo|jni so — kakor že rečeno — češ, da tak človek, ki zna par besedi laških, a vendar zahteva slovenskega odgovora ali spisa — da tak človek tira politiko v urade ! Mi pa pravimo, da tak človek prav čisto nič ue tira politike, ampak zahteva le, v kar je opravičen, ker mu to nudi —zakon!! Pač pa tirajo politiko oni, ki raVijo tako pretvezo, da ugajajo svoji komoditeti, s v o j e m u p o-litičnemu mišljenju in izvestni politični stranki. Zato nam je kaj dobro došla gori omenjena razprava državnega sodišča, ki nam je donesla razsodbo, da — po domače povedano — slavne urade prav čisto nič ne briga, koliko in katere jezike zua stranka, ki je uložila kak slovenski spis, ampak njih, urade, da veže le določilo člena 19. državnih osnovnih zakonov. A ta člen določa, da so vsi narodi ravnopravni na oblastih, v šolah in vsem javnem življenju. Sedaj vedo naši ljudje, kako jim je odgovoriti, ako jim bo kakov uradnik govoril : Saj znate laški, saj urnete nemški! Državno sodišče samo jim je položilo odgovor na usta. Se svojo razsodbo v stvari Hrašovec contra mestni urad v Celju jim je to sodišče dalo močno orožje za obrambo svojega prava v jezikovnem pogledu. Sedaj je na naših ljudeh, da rabijo to orožje vedno, v vtakem slučaju potrebe, povsodi in proti vsakomur. Državno eodišče je povedalo našim ljudem, kako pravico imajo. Njihova dolžnost je torej, da z dobljenim orožjem branijo neoporečno pravico, princip enakopravnosti tudi za naš jezik! ! Zadnje ljudsko štetje. Za par mesecev bo dve leti, od kar nas je naš slavni magistrat (po nalogu c. kr. vlade) pozval, da opišemo sebe in druge ude svojih družin. Mi smo storili svojo državljansko dolžnost v določenem roku. Opravičeno je bilo torej naše pričakovanje, da se nam pozneje — morda že v letu li*01 — naznani skupno število tržaškega prebivalstva po narodnostih. Pričakovali smo, da nas naši si. mestni organi — decimirajo! To je, da nas vsaj na vsakih sto pohrustajo najmanje 10, v kar bi moralo zadostovati eno celo leto ! Ker pa mora magistrat, potem, ko je sam »uredile, kar »treba«, poslati vso stvar na Dunaj, smo z napetostjo pričakovali konečne rešitve te velike — operacije. Žal, da se gospoda tu in na Dunaju premalo zmenijo za naše želje ! Drugače bi nas ne puščali kar dve leti, ne da bi nam naznanili, koliko Slovencev je preostalo od zadnjega lj udskega š t e t j a ? !! Nekateri listi so sicer že pisali, da je nas tržaških Slovencev (vštevši okolico), okolo 20 tisoč; ali gotovega vendar ne vemo n:č. Sedaj pričakujemo, da nam slavni statistični urad izda svoj elfcboiat — ako le mogoče — še v tem stoletju !! Nehotć je povedal resnico ! P.šejo nam: Včerajšnji »Gazzettino« opisuje v humoristič-nem tonu način, po katerem bo redarstvo — v slučaju, da sa uveljavi zakon o kolportaži — določevalo, kedo je zmožen za proHajanje časnikov po ulicah. Iz-raed trt h humorist č-nih sličic nam ugaja ona, ki predstavlja laškega podanika pred redarstvenim komisarjem. Prosilec prosi za dovoljenje, da bi smel prodajati liste. Komisar mu pa, ker je mož prestar, ne more dovoliti tega, menč: >Io tevo curare la ealute tei suttiti esteri piuan-cora tella mia« ! (Tako laščino govore navadno Neme ). Po naše bi rekli : Jaz moram skrbeti za zdravje tujih podanikov — bolj nego za svoje. Dotični humorist pa ni pomislil, da s tem ilustrira dejansko postopanje naših c. kr. oblastev nasproti tujim državljanom, in vspel je — popolnoma ! Ko bi se pri nas postopalo vsaj nekoliko (recimo) drugače, bi irredentizem ne stezal svojih krempljev po naših zemljah, kakor dela to ob sedanjih razmerah ! Nemška predrznost v Trstu. Pišejo nam : Predvčerajšnjim je prišel v neko tukajšnjo gostilno človek, katerega so gosti takoj spoznali, da je Nemec. Takoj za prvim je prišel k isti mizi neki tržsš i razprodajalec knjig, katere je ponujal v laškem jeziku. Nemec je vprašal Laha, da-li zna »tedeško«, a ko mu je slednji odgovoril, da zca samo laško, je Nemec pripomnil : »Kako si upate — v Trstu prodajati knjige brez znanja nemškega jezika?!« Mi, ki smo tu doma, Be ue drznemo zahtevati od neših sedeželanov, da morajo govoriti naš jezik, da si bi bilo (ako bi si ga oni priučili) v marsičem bolje ?a — njih same ! Nemec pa, ki je tu tujec, se drzne v javnem lokalu govoriti, kakor povedano gori ! Nemec je pač Nemec in <>3taja tudi potem, ko ga je prilika zanesla v laško-slovenski Trst. Zadeva Llovdovih kurilcev se zopet oživlja. Med L!oydovim vodstvom in ku-rilci te družbe so zopet navstala navskrižja radi ukrcavanja (jemanja v službo) slednjih. Kurilci zahtevajo, naj družba ukrcuje tiste kurilce, ki prihajajo na vrsto po redu kakor bo ga določili kurilci sami; vodstvo L lov d a pa zahteva, naj se mu dajo liste vseh neu-krcanih kurilcev, izmed katerih bo sami izbiralo one, ki se imajo ukrcati. Glede te zadeve imeli so včeraj kurilci shod, na katerem so predsednik kurilcev, Racman, potem Dorb c in Pittoni priporočali, naj ee da polnomočje posebnemu odboru, da se sme v imenu vseh kurilcev sporazumeti in pogoditi z Llovdovim vodstvom. Kurilci pa so jednoglasno vspre-jeli protipre.llog kurilca Cistro, naj se od vodstva zahteva, da ukrcuje kurilce po redu, kakor so ga oni sami določili, ter da naj L'oyd ! da odgovor na to zahtevo tekom ur. Zmanjkalo je vode. — Okoli poludne ; prišlo je v naše uredništvo več prebivalcev jod stare mitnice in drugih \isih točk mena, pritoževat se, da vodovod od 9. ure zjutraj ne daje niti kapljice vo'le. Pozneje smo izvedeli vzrok tej neprijetnosti. Pri Toanie^ovi 1 hiši na Greti je počila cev vodovoda, vsle l česar je voda poplavila miramarsko in bel-; vedersko cesto — a v mesto je ni bilo. Samomor ali nesreča ? Danes okolo 5. ure zjutraj je goapa Počkaj, stanujoča v ulici Cecilia št. 4, opazila, da ima v isti hiši stanujoča družina eno okno - - in sicer okno sobe, kjer spi gospa Abbondano — odprto. Ker je bilo to nenavadno v tem jesenskem času in ker je bila gospa Abbondano že mnogo let sem skrajno nervozna — je gospa P. pogledala na teraso nizko doli in zdelo ee jej je (bilo je še temno), da vidi ležati tam žensko truplo. Nekoliko pozneje je gospa P. opozorila na to svojega gospoda sina in je ta res spoznal, da na terasi leži žensko bitje. Pohitel je, da pokliče družino Abbondano, a je nalfctel že na gospoda Abbondano, ko je isti hitel iz stanovanja z namenom, da gre na teraso, kjer je tudi on opazil svojo soprogo, ko je bil šel v njeno sobo z namenom, da jej da običajno zdravilo. Oba gospoda sta se na to podala v I. nadstropje na teraso, kjer je ležala — brez vsake vidne rane — gospa Alojzija Abbondano, še gorka, a že mrtva. Pokojnici je bilo do To let in je živela brez vsakega pomanjkanja. Bila je histerična in je v svojem življenju trpela grozne muke radi te neozdravljive bolezni. Ker ni bilo človeka, ki bi bil videl, kako je ponesrečila pokojnica in ker ni izključeno, da je padla po nesreči skozi okno na teraso, ne more nikdo reči, je li se je zgodila nesreča ali pa samomor. Poštenemu Italijanu Abbondano in njegovi družini iskreno sožalje. kjiee družite st. Mohorja za Novi j»t. Anton. Te dni so prišle Mohorjeve knjige in se de c med ude. Ker je število istdi jako veliko, presi podpisani poverjenik, da bi p. o. udje ob enem, ko pridejo po letošnje knjige, plačali tudi udnino za bodoče leto. Knjige se dobivajo vsak dan od S. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popolu ine na poverjenikovem stanovanju v ulici S. Giovanni št. S, II. nadst. Ante Steraberger, poverjenik družbe sv. Mohorja. Draihe premičnin. V are h, dne 11. okt. ob 10. uri pndpolndat se l>odo vsled ■aredba tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne utvari vršil« sledeh« dražbi premičnin : ulica Zonta 1, stroj : uL del B »schetto 32, žlahtni kamen: ul ea S. Paolo Diacomo 1, hišna oprava; ulica < \>logna i', hišna oprava: ulica Fontanone 15, Iršna oprava ; ul c» Capuano 11, hišna oprava. >rfB enaki veatnU. Včeiaj . toploa.tr ob 7. uri cjutraj lti.O ob 2. ur- popohilu« 22.0 C.' —Tlakomer ot> 7. uri ajatraj 7«33. — — Danes plima ob H.54 pradp. m oi ^02 pop.; or«aa ob 3 59 pr« ipolu tn« a ot» 4.5 pop?! ud m. Vesti iz ostale Primorske. Občinske volitve v Jelšanah. Leta ls^s. «J0 1-71. je stala jelšanska občina v prvi vrsti med probujenimi slovenskimi in hrvatskimi občinami v Istri. 01 takrat pa se je je polastda neka neora : vedno bolj in bolj je občin* padala v mrtvilo in v spanje. Ali domaČi sinovi niso mirovali, dokler niso odstranili nevarne neore in probudili ves narod v živo in odločno slovensko življenje. Tako smo videli v zadnjih letih jelšansko občino zvesto tovarišieo in zaveznico pod-grajske in kastavske občine. Tega ravno pa niso mogli mirnim okom gledati naši narodni nasprotniki, Nemci in Italijani, a tudi nekim c. k. politiškim uradnikom na Voloskem ni bilo to po volji. Prinesli so v naš mirni kraj prepir, hoteli so razdeliti nas narod v dva tabora. Da jim to delo ni vapelo, na tem se m>rarao zahvaliti elšanskim slovenskim in hrvatskim kmetom, so prevočasno spoznali narodno nevarnost. Danes je zopet ves narod zložen na braniku svojih narodnih in cerkvenih svetinj. Dne i5., 10. in 17. so se vi šile občinske volitve v popolnem soglasju. Pristopili s> miogi volilci, vkljuh temu, da ni bilo n .bane agitacije in vsi so vol li soglasno predh.ženike narodnega volilnega odbora. S temi v. litvami je zaključeno zadnje nasprotno dreza nje v naši občin', ki je naj-l>o!j čista slovenska in hrvatska občina v Istri. V občinski zastop so voljeni zreli in trezni možje, ki boda znali skrbeti za gospodarski napredek, a ki bodo tudi proti naspn tnim napadom branili narodno čast jelšanske občine. X Zakaj ne hrvatski ? V včerajšnjem »Osservatore« čitamo nek »Edito«, podpisan po c. kr. okr. sodniji iz Pazina. Ta Eodnija naznanja, da sta bila Anton Krc-^njak pok. Fiana iz Gologorice in pa M;ha Ctllich (zakaj ne Celić?) pok. Mihe iz »< herbunec (zakaj ne Kerbune ?}, radi slaboumnosti stavljena pod varuštvo. Omenjena dva sta Hrvata. Pazinska okrajna eodnija ima v svojem področju najmanje 95° „ Hrvatov in le kakih 5 oJsl^tkov Lahov. Kljulu temu pa objavlja take stvari v — stmo!aškem jeziku in s popačenimi imeni! Smo pač >5 vedno v — Avttriji ! Na slični bolezni trpi koperski viši c. kr. finančni inšpektoiat. Kakor prva, tako tudi ta naznanja v samolaškem jeziku neko dražbo. Ki se ima vršiti v Pa/ nu in ki zadevlje ves pazinski okraj ! lodvoru nobenega voza pripravljenega in tudi vozovi z Vidma s> bili vsi z doma. Končno sta dobila nekega kmeta, ki se je mudil na Vidmu s svojo kobilo in vrzičkom. S tem vozom sta se na to odpeljala, a takoj se je pokazalo, da je mlada kobila izredno plaslj i va. Že pri krškem mostu sta morala dr. .Šuster šič in poročevalec stopiti z voza, a naposled sta vendar, ker se je na shod mudilo, zasela voz. Komaj nekaj korakov naprej pa se je kobila splašsla. Poročevalec »Slovenca« je hitro skočil z voza brez poškobe, isto je hotel storiti dr. Susterš č. V tem hipu pa je zbesnela žival skočila nazaj in prevrnila voz na dr. Susteršiča. V divjem diru jo je ubrala najprej proti Krškem in vlekla dr?. Susteršiča. katerega noga je bila zamotana pod kolo, nad 6 metrov naprej. Velikanska nesreča je bila neizogibna. To se je zgodilo vse s tako hitrostjo, da je bila vsaka pomoč samo v božjih rokah. Tik pred križem poleg ceste se je naenkrat voz pretrgal in zdivjana žival je samo s prednim delom voza bliskoma dirjala proti Krškemu, dr. Sašteršič pa je ostal z zadnjim delom voza na mestu. Od vseh strani so hiteli ljudje na mesto nesreče. Na čudovit način je ostal dr. Susteršič živ. Prvi trenotek se je mislilo, iU je zlomljena desni noga. Dr. Susteršiča so prepeljali v krško bolnišnico, kjer ta bila gospoda zdravnika (iallasch in dr. Karserberger takoj aa mestu ter sta konstatirala, da noga ni zlomljena in da tna dr. Susteršič sam > m >čan u larei na nogi, vsled katerega kakih 14 dni ne bo mogel izvrševati svojih poslov, da pa je sicer izven vsake nevarnosti. Dr. Susteršič bo moral za nekaj dni ostati v krški bolnišnici pod požrtvovalno poBtrežbo usmiljenih sestra. Ob vsej nesreči se torej more govoriti le o izredni sreči. Ako bi se voz nakrat ne pretrgal na dva dela, bi bil dr. Susteršič brez-dvomno izgubljen, ker bi nihče ne mDgel ob pravem času ustaviti zbesnele živali. Tako je dr, Šusterš:č na uprav čudovit način ostal pri življenju. »Sloverec« povdarja tudi hvaležno, da je krški župan dr. Romih z vso ljubeznijo takoj pribitel obiskat dra. Susteršiča. — Vspr čo takih dogodkov nehuje seveda vsako politično navskrižje in uii ce radi pridružujemo želji »Slovencateršie ponesrečil. Vodja katoliško-uarodne stranke na Krtnjskem, dr. Ivan Su-teršič, je predvčerajšnjim blizu Krškega ponesrečil tako hudo, da bi bil lahko prišel ob življenje. »S.oveneCc poroča o tem dogodku tako-le : Včtraj bi se bila okoro zgodila strahovita nesreča. Le malo je manjkalo in dr. Susteršič bi bil na poti ca kostanjeviski thod žrtvoval svoje življenje. Dr. Susterš č se je predvčerajšnjim s p »poludnevnim vlakom pripeljal na Videm, da se odpelje z vozom v Kostanjevico. Z njim je bil tudi poročevalec »Slovenca«. Na Vidmu ni bilo na ko- Dalje prinaša »Slov. Narod« nastopno mično dogodbico, ki ilustrira vspehe »Stajer-čevih« inseratov : »Štajercev« pristaš, I. Sorko, slikar in trgovec z barvami v Ptuju, priporoča v »S t a jer c«.!« z dnem 19. oktobra svoje »ščetinareko blago«, vsakovrstne* pin-zelne« in pripravo za »lazuro«, papirja »za Handrati itd., nekaj dni poprej pa je že c. kr. okrožno sodišče v Mariboru izreklo konkurzčez vse njegovo premoženje! Torej konkurz že poprej, nego je dotični inserat zagledal belo luč !« To je res feaomenalen v s peh inserata. Sicer pa beležimo zadovoljstvom, da so tudi pri »Narodu« začeli prav taksirati vrednost »Štajerca«. Želimo le, da"' ostane pri tej sodbi za vedno. Gospodarstvo. Za naše trgovce. Velike važnosti za trgovca je pravilno poslovanje v pisarni. Da se to dostza brc z velicega trula, v to je potrebna oprava spo daj načrt na, katero hočem zvati koledarski arhiv, ker je rezdeljen po koledarju. p r e d a 1 c a. dokler se ne zdi potrebno, da se vprašanje ponovi ali pa, dokler ni prišal odgovor. Na naročil-nem listku se zabeleži :: i (glej na drugo tabelo) poizvtdbe z dnevom vprašanja, da se na tak način obvaruje, da se blago ne odpošlje pred prejemom in-formaeij. Kadar prejme 1» >g.* tec informacijo o Plesu, j oišče v arhivu po abecedi Plesov fascikel. V njem najde Plesovo pismo, b katerim je a roči l blago. Na tem pismu je zabeležen dan 15/X, kar kaže, da je v predalcu 1."» neka listina, ki se nanaša na to pismo. V predalcu l.~> najde potem uaročilni listek in v slučaju dobre informacije beleži naročilo v knjige.**) (Zvršetek pride). Oktober 14 t s 4 5 «"► 10 11 12 i:J 14 15 16 17 is 20 21 22 23 24 25 2«; 27 2s 24.» :J0 I II III IV V VI VII VIII IX X NI XII \ /\ \ I Brzojavna poročila. Izkusil nje in nadziranje parnih aparatov. DUNAJ 21. (B> Vlada je predložila zbornici poslancev 7akonski načrt o izskuše-vanju in nadziranju parnih aparatov, s čemer naj ho zadostno zajamčena Osebna varnost obratnega osobja, ne da bi se industriji nalagala nepotrebna bremena. Grški kralj na Francozkem. PARIZ 21. (B) Predsednik Loubet je priredil kralju grškemu diner. Iz akademičue^a društva »Slovenija« ' DUNAJ 21. (P.) Oklic društva »Slovenije« je zaplenila akademična oblast. Morsko roparstvo. CARIGRAD 21. (B.) Morsko loparstvo na Rdečem morju narašča neprestano. Nedavno je bilo oropanih nekaj italijanskih | državljanov iz Eritreje. D.e italijanski top-nji-či sti zasledovali roparje in stie'jali nanje. Od italijanske strani so storjeni energični koraki na turški vlad'. Podpisani javlja žalo-ti potrti sreem, da mu je priljubljena sopngt Lucija Vesti iz Štajerske. — Uradna sloven^ina. Original lito-grafiranega odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Piuju od dae 1. maja 1902. Š;ev. 2414. se glasi tako le : r. : I. Pies je naročil dae 1. okt. pri A. Bogatcu 10'> kg. kave, katoro naj se mu ptšlje čez 14 dni. Bogateč prep še naročbo na naročilni listek tako nekako: danes ob ll1- uri predpoludne v dobi 57 let, po dolgi in mučni bolezni ter previđena z zakramenti z> um rajoče, v tukajšnji bolnišnici v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokoju ca bo jutri popoludne ob 3. uri iz bolnišnice. TRST, 21. oktobra 1901. Mate Afric. XKKKKKXXXX*KKXKK Za 14 X P L K S I. Naročil : T R S T. po znaša 100 kg kave Cev Ion . . . prosio eolnine in druzih stroškov do našp z doge 2.40 240 X X n x x x X X X X X X X X X X X Svoji k svojim ZALOGA *( !>o'zvedbe 4 X Sku|»»j K j* K) — ') tabeležena po 1 em mesecu -"'/„ cilhitka. X X n X X X X X X X X X X X X X X XXX XXXX *KKKK*X*K pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solklnoet zajamčena, saj ti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. ■V Album pohištev brezplačen. 14 X PB 121 izvršeno 'i izračonjeno 14 X 14 X PBI — lo Ta naročilni listek pride najprvo v predaleč 14, na pismo pa, po katerem je Ples naroči, ziheleži se dan 14 X ter se je uvrsti v arhiv po abecedi. Bogateč poizveduje potem po okolšČinah Plesa. Odtisek tega vprašanja stavi ee v enega prihodnjih predalcev in sicer, računjeno po najkrajšem času, v katerem bi se zamoglo iMsaafler Levi Hinzig Prva ln ■sjTegja tovarna poklitva Tieh vrst. —TRST TOVARNA VI« Teta, vogal I (Šolako poalopja) Via Llaltaaaa | In Via Rlbsrgs it. 2f Telefon it. 670. -HOM- dobiti odgovor. X. pr. : Ce se vpraša dne Ploj ter na vse kriplje roti svoje pristaše, 4 X, ali ni mogoče pred dvemi dnevi dobiti naj nikari ne volijo nobenega »dohtarja«, . odgovor, tedaj se odtisek vprašanja vtakne v dočim pa ptujski Nemci sami kandidirajo' predaleč <1. Ako bi pa odgovor dne •)/X še »dohtarja« Kokoschinegga proti »dohtarju« ne prišel, tedaj se odtisek vprašanja p r e-Ploju ! Kdo se ne smeje ?!« 'naša naprej od predalca do m (e © © & & Velik izbor tapecarij, zrcal ia s ta. !*- vrfaj« naročbe tndl po posebnih načrtih. Con« br«i konkuronoo. 1LDJTEDTAIJ CIKU ZASTOIJ 18 FR1II0 Predmeti postavio se na pat obrod aH ž^leinloo fra oko Sf 0> Sf ZALOGE: ^ Piazza Rosarlf it 2 gf & Sf Sf S0 Sf Sf Poslano.*! V odg »vor go«podn S moru Skriojarju ti« i.j'pa »pos'ano« oi dne 18. oktobra >. I 902: 1'otpisani hnn-tst n-m<\ da do orega dn»», ko pnolo li svo o ?zj*vo v »K-inosti«.' b i so pr»jeli mkakfga povabila na sestanek radi pretrt sanja o spremembi prav 1 »De', koni-umnega društva« pri m*. Jakobu. Na očitanje go«p< da Skriniar a — kate- ' retra osebno spoštujemo —.da hočemo etrmo-g'av:ti peHi-n i odbor, in na njegovo iriavo, rta t m hore olajšati to p« čelj»? s ((m, da iz-hI« pa iz odbora, iravljfmo lojalno, da ta pr-slednji njegov korak ol žaijuifiro ; ono očitanje pa moruno odločno odkh n;t>, ker to ne odgovarja rfPO'Vi. V dokaz temu je okolnost. je dvojica podpistncev ?e v nad-zorPtvTi. rsfa! m pa nit' na m:s»-l ne prihaja, •la bi hoteli kandidirali v odbor. Može, Tšaj. Primožič. Prfloe. ISesednjak. Za £ liirkp pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja. Razprodaja! Po nečuveno nizki cen; se dobi za samo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, Ank*>r remont. (na željo tudi pcsr* br.) z 1pi»o razr zljanim pokrovom lo^nn, urpjena s .'! letnim jamstvom in škat' i^o. 1 krnsra p> Id n ab' nikl-asta rkropna verižica s priveeorr. Parižki sistem. 1 gcldin igla. za kravate z inrtir. briljant'. 1 par gumbov za manšetc, znamka »Ciarantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 T ar uhanov iz pristnega srebra, uradne puncir. 1 «r*'ldin prstan s krasnim kameno«. 1 žapro ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov y uro Anker-Rem«»nt. vred pošilja le za 2 gld. 95 nć. S povzetjem ali |»o naprej posla*«n denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ K rakovo - St nulom 17. - K rakovo Neodpovnrjaioče sprejmem v 8 dneli nazaj in povrnem denar, valed t esar nima kupec nikakepa rizika-Bocato iluntrovani cenik raznovrstnih dragocen ")sti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kti|>ec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album slo razglednicami mesta K rakovo. i M. U. Dr. Ant. Zahorsky » J prijioroča svojo pomoč n » j»orodih, abortih J * m vseh ženskih boleznih, kakor: ue- J j rednosti v |>erij<*di, krvavenje, l>eli tok, P 1 nAva/lna I ixra mitiiritiOA :til L'fjL'iir CIiImn Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svoj'm cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetio ali tempo p< 1 tiraro, kakor za ppalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za \ sako vrstne izdelke po načrtu ali popr ive, krtere izvrši v najsrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Gene brez konkurence. Za obilne naroćbe se topio priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! Prodajalnica izgotovtjenih oblek = „Alla citta fli Trieste" = tvrdke EDVARD KALASCH «"■ Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. Y predavalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cen:di. Izbor boljših in navadnih snu v VELIK IZBOK izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi biiga za hlače, ki Be napravijo po meri. ANNINGER & C.o OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DVOBOJEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE. TRST. — Via S. Nicold štv. 7. — TRST. Na zahtevanje se poSilja cenik brezplačno in poitnine prosto. „K sv. Antonu Padovanskemir6 (AL SANTO Dl PADOVA) Piva prrdpjalnira cerkv« nih oprav in nabožn;h pre Imet »v Anton G*. Vogrič Via 31 uda veechia št. 2. (zadrj municipalne palače. Velii: in irenij-h či pe iz' or masnih ldaščev. |liivijal»»v šol, kap. kolarjev, kan- t -:—:-:-:—:-:-— ' , delabrov, bmo. «vetik razoel. palm, nab žnih ki|>'»v, olpofrr*-tft, liturg onih in molitvenih ; knop-, vencev. k<» n n, vsakovrstndi i>odoh'c, nabožn h razg-'ednic r.:< v-mIc ča* pripravni''. J Zsloca sveč cd pristreca čibelr.ega voska I. in II. sestave ter vseh drugih predmetov. jO Vse po najzznernejših. cenah. q Frrrastiliin cerkvenim u prav a m se dovoljujejo posebno znižane cene. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. 3HT Jogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie. stenskih ur se rahaja v dobroznani sv zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. ooo« o o o Sprejemajo se vse v to stroko spadajoče poprave. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. 0 0 -00—00— M. Aite trgovina z man i fakt urni m blajrom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno obrinstvo in cei. . odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalog • kakor tudi povečala prostore s tem, da jr ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cen j. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernej-e iz prfib tovarn, posebno pa snovi za mo~ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice. tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»M A blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila. y bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- 0 0 0 o o i I neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordlnuje nliea Carhitfa štv. S. od !>-ll i n od 2-4. A. BUCHBINDERS TRST. — ulica Riborgo št 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapeoarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovcekov vseh vrst j>o načrtih železnic. Naroebe sprejema za kompletne sohe toli v mestu koli za od pošiljanje po železniei ali morju. Henrik Trst, Via Nuova štev. 18. Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za tarove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd. Najzmernejše cene. nine raznovrstni okraski za šivilje in kitni« ;.: / | Velikanski izbor snovij za narodne zastave ir. \ trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moJke obleka Q po meri, katere izvrši najtočneje in najmitan- ^ ^ 0 cena')" n' ' konkurence. ^ ^ q Poskušati, za se prepričati ! q ) tOOO-OO-OO-OOOi > - l Blagajnićaiko veseo slovenščine, italjanseine in nemščine vsprejme takoj prodajalnica mani-fakturnega blaga. Več se poizve v upravi teečavanjem zakonito e jh>c1 na-lov*»m Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. Vlil Deutshegasse. 8- paglianovo mazilo (sirup) o o o OO OO OO o o o OO oo o o Išče se sprejme takoj v svojo pisarno Dr. Matej Pretner, odvetnik v Trstu, Via Cassa d i Rispartnio j. za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Fagliano nečak pokojnega profesorja Hleronlma Fagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtieni razstavi iSg4 in na liigije-nieni narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji nna tvrdka Hieronuna 1'agliano izključno pravico postopati pr< ti vpa k( mur, ki hi rarpečsval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki \>e sodne treške in o.ivetniske tioške provzrt čene do leta 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izum 1 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano ter hianimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je tlokazala resnica. Vsi ti dokurrenti ki so psani z njegovo la.-mo roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču. Poživljamo v?ak» gar, ila prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvemne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zsmore »i vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4, Calata S. Marco. X X X X u X X n x X X X X X X X X X n n x Velika priložnost za nakup obleke za dečke Salarini Ponte della Fabra št. 2. Vabim cenjeno občinstvo, da blagovoli obiskati moje prodajalnice : Ponte della Fabra št. 2. (vogal ul. Torrente), ulica Poste nuove št. 3. „iAlla Citta d i Londra" (na voglu ul. Carintia, zraven tiskarne ..Edinost") in v ul. Torrente št. 26.. I. nadstropje. XKKttXKKXftftXKttftXftXXXttttftttKftXKXKKKX Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo cikorijo.