THOUGHTS - LETO 3 1 SEPTEMBER 1982
misli
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji +
Ustanovljen ( Est.) leta 1952 +
Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji +
Urejuje in upravlja (Editor and Manager)
FR. BASIL A. VALENTINE,
O. F. M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 +
Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 +
Letna naročnina (Subscr.) S 5. — , izven Avstralije (Overseas)i$ 8.—, letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej +
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec +
Stava (Setting): MISLI,
19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 +
Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunswick, Vic. Tel.: 380 6110
K SLIKI na platnicah:
Tudi slap Peričnik je znan kot ena bogatih slovenskih naravnih lepot.
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7,- dol., drugega dela 8.50 dol.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni
knjigi (Komac — Škerlj). Žepna izdaja. Cena 8,— dol.
SHEPHERD OF THE WILDERNESS — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena 2,— dol.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2 — dol.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. - Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9.—, tretja 28,— dol.)
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol.
TRENUTKI MOLK i — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga, kije izšla v Argentini, stane vezana 4,— dol, broširana 3,— dol.
POPOTNIKI - Eden zadnjih romanov, ki je izšel v zdomstvu. Napisal Aleksej Goriški. Strani 456. Cena 10.— dol.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc Bukvič. Cena 6,- dol.
SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROW - Vlado Kozina, slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad študent—bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. Strani 321 velikega formata. Cena 9.— dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharskih dogodkih po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI - Siena Blažič. Cena 2 - dol.
(Dalje na notranjih zadnjih platnicah!)
NEKDO me je zagrabil za jezik češ: Sem mislil, da bodo zdaj, ko imate IBM,izhaja le MISLI točno v začetku meseca, pa se je avgustova že nekje zataknila . ■ ■ Povedal sem mu, da take obljube nisem nikoli naredil in bi je ne upal narediti noben urednik. Res, lastni IBM odlično pomaga, ker so članki pripravljeni za tisk doma (tudi v poznih večernih urah!) ter mi ni treba po dvakrat ali celo trikrat na dan leteti v tiskarno. Tudi je z njim mesečno nekaj sto dolarjev manj stroškov. Čas pa me še vedno lovi, ker je pač urejevanje MISLI eno mnogih mojih opravit-Ko bi imel samo mesečnik na skrbi, bi res lahko dosegel do dneva točno izhajanje, tako pa mi z nepredvidenimi zadevami (naj imenujem samo obiske bolnikov in pogrebe!) ali pa izrednimi pripravami (n.pr.avgustov koncert) enostavno uric zmanjka. Samo 24 jih je vsaki dan - čudežev pa tudi p. Bazilij še ne zna delati.
Eno je gotovo: po možnosti bodo MISLI izšle čim bliže začetku vsakega meseca; bodo pa gotovo tudi izjeme, ki bodo s strani bralcev zahtevale malo potrpljenja. Osebno sem samo vesel, da MISLI kljub vsemu še izhajajo — za kar se imajo vsekakor zahvaliti darovalcem v Tiskovni sklad. Bog jim povrni!
—	Urednik in upravnik
VSEBINA * Leto ostarelih — stran 225 * Lepo je biti star — stran 226 * Jezik in narodna pripadnost — t. d., Argentina — stran 227 * Nekaj zgodovinskih dejstev
— J. S (Novi list) — stran 228 * Mladina piše ... — zbrala Aleksandra L. Ceferin
— stran 231 * Tudi starost je lahko lepa — Drago Oberžan — stran 232 * Ade-laidski odmevi — P. Janez — stran 233 * SlomSkove misli o petju — stran 234 * P. Bazilij tipka ... — stran 235 * Koncert 1982 — Jaka Naprošen — stran 237 * Nekaj slik koncertne prireditve — strani 240 in 241 * Izpod Triglava — stran 242 * Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 244 * Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 247 * Naše nabirke — stran 247 * Bodočnost in ostareli — stran 248 * Z vseh vetrov — stran 250 * Kotiček naSih mladih — stran 252 * Križem avstralske Slovenije — stran 253 * Dovtipne od doma — resnici v brk ... — stran 255 * Križanka (K.B v tržaSki Mladiki) — stran 256
BOŽJE
y]1 ČLOVEŠKE1
^ LETNIK 31
" ŠT. 9
SEPTEMBER 82
J
Leto ostarelih
LETO 1979 je Organizacija Združenih Narodov oklicala za LETO OTROKA in moramo reči, da se je takrat o otroku kar precej govorilo ter pisalo. Je pa tudi utihnilo, hm je bilo leta konec. Res bi bilo zanimivo pregledati, koliko bobnečih besed po raznih takratnih zborovanjih danes po svetu otrokom prinaša zrele sadove. Ljudje tako radi ostanemo pri besedah . . .
Letošnje leto ni nič manj pomembno. OZN ga je oklicala za LETO OSTARELIH. Pa moramo priznati, da se je doslej o njem govorilo in pisalo mnogo manj kot takrat o Letu otroka. Nekako tiho in mimo je Ho vse skupaj mimo nas, kakor ostarelim tiho in mimo odtekajo zadnja leta življenja. Bati se je bilo, da ne bo le kaj malo sklepov izpolnjenih v bodočnosti, ampak celo, da bo šlo leto neopaženo mimo in do kakšnih pametnih sklepov sploh ne bo prišlo . . .
Zdaj pa je v našem LETU OSTARELIH le odjeknilo. To je bila svetovna konferenca OZN o pomoči vseh družbenih skupin starejšim ljudem, ki je potekala na Dunaju od 26. julija do 6. avgusta. Nad 120 držav je imelo na njej svoje predstavnike, med njimi tudi Vatikan, ki je poslal Šestčlansko delegacijo s tajnikom papeškega sveta za družino — kardinalom Huneeusom — na čelu.
Po poročilih svetovnih časopisov so zlasti predlogi apostolskega sedeža naleteli na soglasno odobravanje. Cerkev je pokazala, da je na tem področju doma, mnogo bolj kot vodstva državnih skupnosti. Saj je preko stoletij prav tu dala človeški družbi velik prispevek: vedno je skrbela za starejše osebe, zlasti reveže; vedno je opozarjala na človeški in krščanski vidik starosti, ki zahteva javno zanimanje in pomoč ostare-H'tro, hitro mine čas.	Zim. Starost je po nauku Cerkve naravna stopnja in krona
mine tudi lep obraz .. .	Življenja. Res je, da v tem obdobju pojemajo telesne moči
Lepo le biti star
Milost je postati star.
Bog nas drži na tehtnici.
Čas teče — kot bi trenil, pa ostarimo, predno se zavemo.
Lasje sivijo, spomin popušča, pozabljamo, kar je pravkar bilo. Vendar nam kot v daljni megli nejasno ostaja buden spomin.
Radi se oziramo nazaj
v otroški svet, ko smo še na robu poti
trgali cvetje: tu smo bili srečni in zadovoljni
—	zlata doba, kje si ostala?
Starosti na j več ji sovražnik nam je osamelost.
V	družabni igri in veselem petju pa spet najdemo veselje.
Pot v starost je pogosto
mučna in dolga — tudi tu rastejo rože s trnjem
na isti veji. Vsakdo mora namreč sam nositi svojo usodo. In vendar — nočemo obupati!
in mnogim tudi duhovne sile, toda to je tudi čas, ko ljudje žanjejo sadove svojega dela. Je doba modrega in treznega premisleka ter umirjenja.
Delo delegacije apostolskega sedela na konferenci je bilo zlasti opazno pri sestavljanju skupnega programa pomoh starejšim ljudem. Vatikanski delegati so predložili več tehtnih misli za izboljšanje in uresničitev tega natrla. Opozorili so na potrebno solidarnost do ostarelih, obsodili vse oblike zapostavljanja in izkoriščanja starejših oseb; zlasti so se zavzeli za pomoč siromašnim osebam, med katerimi so ostarele ženske najbolj prizadete. Pomen vere je v tretjem obdobju življenja važen dejavnik, kakor so duhovni in verski dejavniki tudi sestavni del vsake družbene politike, zlasti pa še ustrezne priprave na starost. Poudarili so tudi dolino spoštovanje do velikega duhovnega bogastva starejših ljudi, ki ga ti lahko posredujejo družbi, zlasti mladini. Prav spoštovanje do ostarelih je merilo za to, koliko spoštujemo življenje v vseh njegovih obdobjih. Človek nima nobene pravice svojevoljno razpolagati z Življenjem — od spočetja pa prav do smrti.
Vse to so iskrene in globoke misli, ki pa dobijo svoj pomen le v vsakdanjem praktičnem Življenju. Generalni tajnik OZN Perez de Cuellar je ob sklepu te svetovne konference poudaril, da je bilo to mednarodno srečanje izredna priložnost, ko so bili prav vsi delegati držav zares enotnega mnenja pri reševanju pomembnih vprašanj ostarelih.
Vsekakor bodo bodoča leta pokazala na sadove te važne konference LETA OSTARELIH 1982. Eno pa vemo vsi že danes: Mimo starost bodo lahko dočakali ljudje le v primeru, le ne bo vojn, oboroževanja in če bodo denarna sredstva, ki jih danes trošijo države za nakup orožja, uporabljena v miroljubne namene. Drugače pa so ostareli lahko samo veseli, da so že blizu konca poti, srednja in mlajša generacija pa morda starosti niti ne bosta nikoli dosegli. . .
JEZIK in narodna
I
u
pfipadno/t
F	Članek	je	izšel v našem argentinskem tisku, obravnava pa vsekakor
//^	problem, ki ni doma le med argentinskimi priseljenci ali samo med
/	^	tamkajšnjimi Slovenci, ampak je splošen problem izseljenstva. Tudi mi
v Avstraliji srečavamo ta vprašanja. Zato je članek vreden tudi našega branja in — razmišljanja. — Urednik
LAHKO bi ta članek naslovili tudi: jezik in folklora, oživljanje narodne dediščine in podobno. V bistvu Pa gre za to, ali naj bo naša vzgoja doraščajočega rodu prvenstveno v skrbi za obvladanje in ohranitev slovenskega jezika, ali naj se poudaija bolj krepitev slovenske zavesti in pripadnosti slovenskemu poreklu, folklori, tradiciji.
Povod za to nam je dalo pismo moravskega Čeha Aloisia Paducha, kije 23. junija pisal listu “LaPensa” pismo, ki ga tu podajamo samo v kratkem povzetku: Pri manifestacijah za Malvine so pred vladno palačo Posamezne etnične skupine v Argentini izrazile svojo Pridružitev argentinskemu boju (večinoma v narodnih nošah). Le ena sama etnična skupina ni bila prisotna: češka. Zakaj? se sprašuje Paduch in tudi sam odgo-yarja:“Ker je ni več.” Še v letih 1930 — 1960 je bilo Čehov-Slovakov 40.000. Imeli so deset društev, kulturnih, rekreacijskih, športnih, katerih vsako je imelo gledališko dvorano, pevski zbor, orkester, knjižnico, restavracijo, radijske ure itd. Prirejali so domače pojedine (koline!), plese, kjer je mladina iskala pot v dvojezične zakone . . . Potem so se razlili v najrazličnejše poklice in kraje. Narodnostna skupina se je manjšala. To je bila emigracija po prvi svetovni vojni.
Po drugi se ni priselil noben Čeh.” (Slovaki pač, a 'e nekaj malega. Pa se zdi, da Paduch misli predvsem na Čehe.) Emigracija ni dobila prirastka, polagoma je Pozabila na jezik. Zdaj te etnične skupine ni več. Zakaj? Paduch odgovarja:“Ker ni bilo učiteljev, ki bi mladino učili.”
Naj navedem še en primer in ramoškega okolja: Iam živi samoten Čeh, katerega oče se je preselil iz Češke, on pa se je rodil že tu. Za prav iste manifestacije bi se rad pridružil češki skupini, pa je ni bilo. Za-to je segel v častitljivo domačo skrinjo, vzel iz nje o-četovo češko narodno nošo in šel sam na Majski trg. ^ateri skupini se je pridružil, ali pa je stal tam sam Sa,Ticat kot okleščen viharnik, mi njegova soseda ni P°vedala in tudi ni važno. Važno je to, da je on, ki
zelo slabo govori svoj materini jezik, na vsak način hotel izpričati svoje češko narodno poreklo, pa ponosno argentinsko državno pripadnost.
Komu je treba dati prednost: jeziku ali pripadnosti “narodni dediščini”, če hočemo narodnostno reševati Slovence in čim pozneje doživeti usodo češke etnične skupine, morda jo odložiti še za petdeset in morda še za več let?
Naj dodamo še ta-le dva dogodka:
Tržaški pisatelj Vinko Beličič je nekje zapisal, da je navdušen nad slovenskimi argentinskimi mladci, ker - v Argentini rojeni - tako lepo in samozavestno govore slovensko. “Toplo sem jim stisnil roko . ..”
Na drugi strani pa so listi pisali, da so iz ZDA prišle skupine mladih na Koroško v goste pet slovenske pesmi, pa se niso s Korošci niti mogli sporazumeti. O tem mi je nekdo sporočil s pripombo:“Še mojega brata otroci niso več znali slovensko, zgodaj so se po-američanili. Pojejo sicer slovenske pesmi, pa jih ne razumejo, in se bojim, da ne bodo dolgo Slovenci.”
Morebiti bo v njih narodnostno zavednost budilo to, da so spoznali lepoto očetove domovine, kajti česar ne poznaš, ne moreš vzljubiti, je že večkrat poudaril naš filozof dr. Komar.
Kot nasprotje temu sem doživel tole: Bil sem na tridesetletnici slovenskega ljudskošolskega tečaja (11 takih šol je v Argentini!). Videl sem: mati, izseljenka iz domovine, je bila med prvimi, ki je hodila kot deklica v to šolo; hči ji je sledila in je zdaj sama učiteljica na tej šoli; mali vnuček pa hodi v isto šolo kol je prej hodila njegova babica ... Že tretji rod torej, pa znajo vsi lepo slovensko govoriti in brati in peti, pa tudi nastopati na odrih in v narodni noši, bodisi v Lujanu (Marijina božja pot) bodisi na Majskem trgu .. .
Imeli smo učitelje in jih še imamo, že v Argentini vzgojene. Bogu hvala in njim čast!
In tu smo pri začetku in koncu: v slovenski zavedni
družini. V začetku je bila beseda, in ko te ne bo več v slovenski družini, slovenske družine ne bo. Bo začetek konca. Otroke bo težko vzgojiti v slovenski zavesti. Otrok se rodi z našo besedo v družini, raste z njo v njeni toploti in ljubezni, se usmeri ob njej; in potem šele pride šola, učitelj in duhovnik, ki postanejo opora vzgoji staršev, ki kakor kolje podpirata trte,da rode sočen sad. “Ni bilo učiteljev jezika,” trdi Paduch, v resnici pa le ni bilo več čeških družin! Šola in cerkev samo dopolnjujeta domačo vzgojo staršev, da znajo o-troci — govoriti slovensko, moliti, peti in brati.
Naši otroci znajo vse to . . . Ali pa tudi hočejo brati? Hočejo govoriti? Tu — v volji — je treba zastaviti narodnostno vzgojo, da predčasno ne utonemo. V
začetku je beseda, je jezik. Skrivnost uspeha je, da mladi rod vzljubi jezik, da je ponosen nanj, da hoče z branjem bogatiti svoj besedni zaklad in da raste z njim kot s svojim jezikom, ne tujim. Če bo to doseženo, bo vse drugo navrženo: narodna zavest, privezanost na dediščino prednikov, na njihovo vero in tudi folkloro, na zgodovino, obisk v domovino .. . Zato tudi naša prvenstvena skrb: krepitev slovenskega jezika kot občevalnega jezika med nami in v naših družinah. Jezik je dinamičen izraz slovenske ustvarjalnosti, “dediščina” je obujanje mrtvih. Neuporaba jezika pa je - začetek konca. “Slovenec v Ameriki” je nekaj čisto drugega, kakor “Amerikanec slovenskega pokole-nja”. Se vam ne zdi!?
t. d.
Nekaj
zgodovinskih
Originalni naslov d 6 j S t 6 V
tega članka se glasi:
FIGOV LIST ZA SLOVENSKE ZGODOVINARJE
dovinskih teorij o slovenskem suženjstvu v zgodovini, zlasti z univerze v Gradcu, je bila tako divja in vseob-sežna, tako sugestivna, da zoper njo ni bilo ugovora. Vsrkali so jo slovenski študentje, misleč v svoji kmečki preproščini in naivnosti, da je gotovo resnično, če suženjstvo Slovencev v zgodovini doženejo na najvišji ustanovi znanosti.
Vplivala je na mnoge slovenske pesnike in pisatelje, vzbujala v njih svetožalje, občutek slovenske nesreč nosti, iz katerih so se jim porajali stihi; vplivala na pisateljsko zavest, posebno pri Cankarju, tako da se je nesrečnostna podoba slovenstva, pravzaprav edino slovenstva v primeri z drugimi, globoko vsidrala 'Z književnost, šolske knjige in s tem v mišljenje ljudi.
Vplivala je odločilno tudi na slovensko idejno delovanje in politično mišljenje, prilegajoča se zlasti ideologiji panslavizma, ki je Slovencem ponujal pred nemškim pritiskom dokončno "rešitev" v slovanskem zlitju, kar pa je bilo samo krinka imperializma carske in nato stalinistične Rusije.
Posledica te lažne zgodovinske podobe o slovenstvu je ostala vse do danes. Razni slovenski duhovi so zato
V PREJŠNJEM stoletju je nemško in avstrijsko zgodovinopisje izdelalo teorije o "zgodovinskih" in "nezgodovinskih" narodih s prikritim imperialističnim namenom. Takoimenovani nezgodovinski narodi, ki naj bi nikoli v svoji zgodovini ne imeli lastne države ali državnosti, naj tudi ne bi bili sposobni razvoja in nadaljnega obstoja. Zato naj bi dali prostor "velikim", v Avstro-Ogrski zlasti Nemcem. Ti naj bi segali od Severnega morja do Jadrana ter prinesli vsej Srednji Evropi silo svoje kulture in duha. Tako sta predvidevala tudi znana socialistična teoretika Marx in Engels.
Od vseh narodov v Avstro-Ogrski, razglašenih za nezgodovinske, tj. poleg Slovakov, Rumunov in Ukrajincev, so bili nemškonacionalnim težnjam najbolj napoti Slovenci, zato se je nanje usmeril največji politični, gospodarski in psihološki pritisk. Poplava lažnih zgo-
iskali odrešitev slovenskih razmer vedno le s posnemanjem modelov na tujem, od pretirane zagledanosti v Rim, ali temu nasproti, v Moskvo; ali pa od Kocbekovih posnemanj francoskih ter nemških zgledov krščanskega socializma pa do današnjega "pokoncilstva", ki se napaja nad holandskimi ali tezejskimi zgledi ipd. Da bi kdo izoblikoval samostojne slovenske predloge, se je le redko dogodilo in razen Prešerna bi komaj še kakega slovenskega duha mogli označiti za resnično slovensko doživetega.
Pa saj tudi ni moglo biti drugače, če je naša javnost še danes prepričana, da smo narod brez zgodovine, ki se ne more meriti z nemškimi ali italijanskimi in niti s hrvaškimi sosedi.
Posledica takšnih razširjenih gledanj na slovenstvo Pa je tudi ta, da so slovenski ljudje pripravljeni čim-Prej odreči se slovenstvu, ki ga imajo za sramotno in suženjsko ali pa vsaj manjvredno. Koliko slovenskih /judi se je ponemčilo, da bi bili nekaj "vredni"; koliko slovenskih staršev je dalo svoje otroke npr. v italijanske šole, da bi bili finejši, uglednejši v življenju, ne pa pripadali majhnemu, nezgodovinskemu, rnanjvrednemu slovenstvu. S tem pa so ideologi svoj namen dosegli.
In vendar gre za lažne prikaze, ki pa jih odgovorni vse do danes niso izločili iz šolskih knjig, tako da še naprej uničevalno in razkrojevalno vplivajo na slovensko zavest. In pri tem igra samo slovensko zgodovinopisje klavrno vlogo dobavitelja manjvrednostnih argumentov o preteklosti slovenskega naroda, vztrajajoč na nacionalistično imperialističnem modelu zgodovinskega tolmačenja, kot se je bil izoblikoval pod staro monarhijo in potem v obdobju šestojanuarske diktature.
In to še potem, ko celo avstronemško zgodovinopisje priznava nekatera pozitivna dejstva iz slovenske zgodovine. Na primer to, da po uporu Ljudevita Posavskega v Karantaniji (828) ni bilo odpravljeno slovensko plemstvo, pač pa da se je vključilo v sloj visokega plemstva Vzhodnofrankovskega kraljestva (H. Dopsch v Carinthii 1976, str. 37, opirajoč se na raziskave M. Mitterauerja). Temu nasproti slovensko zgodovinopisje še nadalje trdovratno vztraja na trditvi, da je bilo slovensko plemstvo odstranjeno in da smo postali tako "sužnji Nemcem".
Ker je ta trditev brez podlage v virih in celo v nasprotju z duhom tedanjega obdobja, je očitno, da n' postavljena iz znastvene resnicoljubnosti, temveč zaradi ideologije in njenih prikritih namenov: vcep-liati Slovencem manjvrednostne občutke in jih v za-Vesti napravljati godne za poslovanjenje.
Slovenska javnost tudi ni seznanjena z nekaterimi novimi odkritji v zvezi z ustoličevanjem naših vojvod. ^Pr: s tem, da je bilo poznano širom po Evropi.
V	svoje delo "SeIva de varia lecion" ga je namreč zajel tudi Pero Mexia, "magnifico caballero" iz Seville, življenjepisec cesarja Karla V., španskega kralja in vnuka cesarja Maksimilijana I. Poročilo o ustoliče-valnem obredu je prevzel od Piccolominija De Europe (1458) in od Sabellicusa (Pariš 1528). — Prim. Peter Krendl v Carinthii 1976, str. 141.)
Omenjena knjiga je zbirka zanimivih spisov, anekdot, znanstvenih dognanj tedanjega časa. V španščini je izšla prvič leta 1540 in doživela do leta 1673 celih 38 izdaj, deloma razširjenih.
Že 1544 je bila prevedena v italijanščino in imela do leta 1682 kar 40 izdaj. Leta 1552 je izšel francoski prevod in bil do 1675 ponatisnjen v 40 izdajah. Leta 1564 se pojavi tudi že nemški prevod — štiri izdaje še do leta 1651. — Leta 1581 je izšel prevod v holand-ščino, s štirimi izdajami do 1617. Leta 1571 angleški prevod — 6 izdaj do 1651. Izšel pa je tudi latinski prevod.
Koroško ustoličevanje je poznala torej vsa Evropa in dokazano je, da je bil izvod omenjene knjige, v kateri je bilo opisano, že leta 1576 prisoten tudi v Mehiki.
Ob vsem tem se ne čudimo, če je ustoličevanje zanimalo tudi Thomasa Jeffersona, tvorca demokratične ameriške ustave (1776). Spoznal ga je nadrobneje iz dela Jeana Bodi na "Les six I iv res de la republi-que" (1567) in ga je, ako mu ni dalo že ideje same, vsaj utrdilo v prepričanju, da oblast, ki jo ljudstvo izroči vladarju, ni neka utopija, temveč da je že obstajal narod tj. Karantanci, ki jo je na ta način izvajal.
Kljub očitnemu zgodovinskemu pomenu karantanskega ustoličevanja pa ga slovensko zgodovinopisje še nadalje prikazuje zgolj kot zanimivo folkloro, s katero si je novi vladar samo hotel pridobiti priljubljenost pri domačinih. Vztraja na trditvi, da je bilo zadnje ustoličevanje leta 1414 z Ernestom Železnim, ko je bilo v
Slavne priče naše preteklosti:
KNEŽJI KAMEN (na desni) jn VOJVODSKI ali KNEŽJI PRESTOL na Gosposvetskem polju (na levi ob naslovu).
resnici le zadnjikrat v kmečkem obredu. Zamolčuje njegovo nadaljevanje v poklanjanju deželnih stanov do Karla VI. (1728), ko se je poklanjanje in zapriseganje izvršilo še vedno le v slovenskem jeziku, kar še posebej priča o nadaljevanju karantanskega prava, saj je bila tedaj Koroška dve tretjini nemško govoreča.
V	nekaterih primerih gre tudi za manipuliranje, tako da se zgodovinska dejstva objavljajo le v akademskih publikacijah, za javnost nedostopnih, medtem ko se po šolskih knjigah objavljajo še naprej stare trditve. Tako je znanost rešena, ideologija pa je dobila svoje.
Avstronemško in slovensko zgodovinopisje sta si nadalje enotna v tem, da zamolčujeta vsebino listine "Privilegium maius" iz leta 1359, s katero je avstrijski vojvoda Rudolf IV. ponaredil zgodovinski položaj vojvodine Avstrije. Listina naj bi namreč dokazala, da je Avstrija ob povzdigu v vojvodino leta 1156 dobila pod kraljem Friderikom I. posebne pravice pri podeljevanju fevdov: med drugim sprejem fevda na konju in ne kleče kakor drugi, z vojvodskim klobukom na glavi; avstrijski vojvoda da je vrhovni lovski nadmoj-ster v cesarstvu itd. - To pa so bile pravice karantanskega vojvode.
Avstrijski vojvoda Rudolf IV. jih je s to ponarejeno listino samo raztegnil na vse dedne dežele tj. karantanske in avstrijske. Dejansko pa jih je tedaj že imel, ker je bil tudi vojvoda na Koroškem. In mogoče prav
zato ni ta ponaredba vzbudila odpora deželnih stanov.
Svoje lastno zgodovinsko pravo tj. državnost je tedaj imela le Koroška, kot osrednja dežela in vojvodina Karantanije oz. Velike Karantanije, in ne Avstrija. Slednja je nastala kot vojvodina iz bavarske Vzhodne krajine in ni bila prvotna. Avstrija sama je oblikovala svojo državnost na zgodovinskem pravu Karantanije, torej na slovenskem pravu. In prav ta okoliščina ne gre v račun ideološkim zgodovinopiscem.
Enotni so si v tem, da hočejo prikazati Slovence kot nekakšno šemasto ljudstvo, ki mu je dokončno dostojanstvo prinesla šele ta ali ona ideologija in ga osvobodila "tisočletnih okovov". Da bi ostalo prepričanje, kakor da Slovenci v zgodovini niso veljali nič, tudi zamolčujejo pomen bojev s Turki, vpade slovenskih čet v Bosno in seveda izreden pomen bitke pri Sisku (1593), ki so jo izvojevali zlasti Kranjci. Če bi padel Sisek, bi bili Turki pred Ljubljano in pot v Italijo in naprej v nemške dežele bi jim bila odprta. Da Turki niso šli naprej, skušajo razlagati le z geografskimi zaprekami, češ da s svojimi lahkimi konji niso mogli čez gorovje. Zamolčijo pa spet ogromne žrtve slovenskih ljudi. Zakaj pa so npr. Turki osvojili gorato Bosno in Bolgarijo?
Danes se torej že resno postavlja vprašanje, kdaj se bo slovensko zgodovinopisje izkopalo iz ideologij in tolmačilo zgodovinsko resnico?
J. Š. (Novi list)
Kočevje
‘Tfctadctta, fii&e...
Premalo se razpravlja, kaj mladina dela in misli, kakšni so njeni pogledi na svet, upi za bodočnost ... Tudi ta dva sestavka, ki sta prosta spisa višješolcev, zrcalita miselnost študentov.
ALEKSANDRA L. CEFERIN
PRIJATELJSTVO
NE POMNIM časa, ko ne bi imel prijateljev. Moja družina mi je dajala ljubezen in varnost, ko sem rasel, a prijatelji so bili vedno del mojega življenja. Človek rabi človeka, potrebuje prijateljstvo.
Čemu so prijatelji? Prijatelj je ta, ki ostane prijatelj v dobrih in težkih časih. Marsikateri dan ali dogodek je mnogo lepši, kadar imamo prijatelje, s katerimi ga delimo. Tudi negotovi, težki dnevi v našem življenju so svetlejši in lažji, če imamo ob sebi prijatelje, ki nam svetujejo in dajejo pogum. Prijatelji nudijo pomoč — ne ker morajo, ampak ker hočejo.
Prijatelji nam pomagajo rasti. Ob njih se učimo, kako živeti z drugimi. Od njih si pridobivamo znanja in se naučimo sprejeti človeka kot je; ne gledati samo na zunaj, ampak na duševne in značajne vrline. Prav-tako se učimo ob njih ne soditi napak drugih, temveč Jim pomagati, da jih premostijo.
Prijatelji napravijo življenje zanimivejše in bolj razgibano, saj je prijetno delati in se zabavati skupaj. Vedno je tudi lažje reševati probleme, kadar je več glav, ki premišljujejo.
Čas ne spremeni pravega prijateljstva. Nesreče in Preizkušnje ga ne oslabijo, ampak ga ojačajo. Tako se Pravo prijateljstvo izkaže šele s časom in dozori kakor dobro vino.
Prijateljstva so vedno imela važno vlogo v mojem življenju. Medtem ko pišem, se spominjam prijateljev, s katerimi sem delil toliko dobrega in slabega, žalost-ne in srečne čase. Nekaj nas je bilo skupaj dolgo časa, včasih celih dvanajst od naših osemnajst let življenja, ui še vedno odkrivamo nove stvari eden pri drugemu vsakokrat, kadar se srečamo.
Prijatelji so mi pomagali na toliko različnih nači-nov in v toliko raznih zadevah. Če nisem razumel kakega vprašanja v mojem šolskem delu, eden ali drugi °d mojih prijateljev bi prisedel in mi vse pojasnil ter dostikrat žrtvoval precej svojega dragocenega časa. — Opominjam se tudi, kolikokrat sem bil malodušen in Vedno so bili blizu prijatelji, ki so bili pripravljeni prisluhniti mojim težavam in nuditi besede tople tolažbe.
Preživeli smo skupaj mnogo srečnih trenutkov in napravili mnogo norosti. Toda imeli smo tudi bolj res-ne trenutke, ko smo delili žalost in izgubo bližnjega.
Bili so časi, ko smo sedeli in se pogovarjali, delili misli, upe, načrte za prihodnjost. Vedno bom hranil v spominu tiste trenutke kot velik zaklad. Sedaj smo žal raztreseni po celi Avstraliji.
Nismo več vsi skupaj. Nekaj prijateljev seje preselilo v druga mesta, kjer študirajo in se pripravljajo na svoj poklic. Toda še vedno si pišemo pisma, včasih razglednico, in tako ostanemo v stikih ter eden drugemu v mislih. To se ne more primerjati času, ko smo še skupaj rasli in se učili o življenju. Ampak jaz vem in vsi vemo: ko se bomo nekega dne srečali, bomo imeli spet isti veseli nasmeh v pozdrav in potem dolge pogovore, da nadoknadimo ves tisti izgubljeni čas, ko se nismo videli. In če rabimo nasvete ali pomoč, vemo, da lahko oboje dobimo eden pri drugem. Kajti pravi prijatelj nikdar ne razočara ali pusti na cedilu. Zato je pač prijatelj.
CESTNE NESREČE
-	ALI SO RES NUJNE?
ZAKAJ, le zakaj seje to moralo zgoditi? Ta presunljiv, obupen klic se danes vedno pogosteje sliši v Avstraliji in v vseh visoko motoriziranih deželah po svetu. Krik bolečine in izgube najbližjega in najdražjega. Ali je tega treba?
Prometne nesreče so poleg vojnih žrtev najbolj presunljive in tragične. Znanost z najnovejšimi razvoji in tehnologijo je napravila prave čudeže glede transporta.
V	tej vsemirski dobi človek lahko bliskovito hitro potuje iz kraja v kraj, iz dežele v deželo, samo da bi dohitel ali prehitel tistega neprekosljivega tekmeca — čas. Vsakdo se žene, da bi bil vedno in povsod ob pravem času. Od zore se sliši hrušč avtomobilov, ki nam pomagajo preživeti v tej življenjski gonji. Kako hvaležni smo našim prednikom, da so iznašli ta vozila na štirih kolesih, ki nam nudijo toliko udobnosti in prihranek na času. Naši pradedi so imeli samo dobre namene z avtom. Toda poglejmo, kaj se je napravilo iz njega v današnjem dvajsetem stoletju!
Mnogo ljudi konča svoje življenje na cesti. Če bi naši iznajdljivi predniki videli vsa ta življenja uničena, stlačena kot sardine za volanom razbitega avta, prav gotovo .ne bi bili ponosni na to tehnološko čudo, ki
Spntpmhpr 1 Q89
231
so ga iznašli: zgrozili bi se nad možnimi učinki mehanizacije na cesti.
Nihče ne more zanikati, da so nesreče dostikrat neizogibne. Vendar bi bilo smešno trditi, da so nekaj, kar je izven človeške kontrole — usoda, ki človeka doleti in je ne more preprečiti. Lahko se vprašamo: ali je bila usoda, da se je pijan tepec z avtom zaletel v gručo šolskih otrok? Ali je usoda, ko se osemnajstletnik preda svoji vnemi za brzino in drvi prehitro po ozki gorski cesti ter zgubi kontrolo na ovinku?
Mnogo nesreč je nepotrebnih. Mnogo ljudi bi bilo danes živih, če bi se vsak, ki vozi avto, držal prometnih pravil. Če bi bil človek obzirnejši do bližnjega in bolj ljubeč do njega ter bi živel previdnejše, namesto
da skuša prehiteti in prekositi druge v prometu kot v tekmi — potem bi bilo manj ljudi ubitih na cesti. Tudi oblast ima važno vlogo pri zmanjševanju cestnih nevarnosti s tem, da uveljavlja prometna pravila in kontrolo.
Vendar: največ je prepuščeno odgovornosti vsakemu od nas. Vsakdo ima svoj delež za dosego prometne varnosti in zmanjšanja nezgod. Vsakdo od nas je dolžan voziti varno in previdno zaradi drugih, če že ne zaradi sebe. Ako mi te dolžnosti ne izpolnimo, smo lahko krivi ležkih poškodb ali smrti bitja — in naša krivda je prav tako velika, kot da bi to namenoma storili.
la&fca Cefra
nost, saj beremo v svetem pismu, da bo postalo belo, kar je bilo morda rdeče kot škrlat, rdeče kot kri . ■ Kako doživljamo staranje? Smo prizadeti, ko nam popuščajo storilne moči? Ko nam poklicno delo ne gre več dobro od rok? Ko naš korak ni več tako prožen? Ko se naše misli včasih zavozljajo ali pa nas spomin izda? Res, mnogo tega, kar nam je včasih dalo zagon, ni več. Mladostni polet je za nami. Marsikomu povzroča bolezen hude težave. Toda ob vsem tem nam ostaja dragocenost, ki je ne pozna nobena mladost. Življenje nas ni obogatilo samo z leti, temveč tudi z življenjskimi izkušnjami, o katerih ne beremo v nobeni knjigi. Iz teh izkustev živimo in radi bi jih posredovali mlajšemu rodu. Mladim bi radi rekli, naj si prisvojijo potrebne moči, da bodo priznavali svoje slabosti, naj v življenju ne iščejo lagodnih poti, naj gredo skozi težave in nasprotja, ker se bodo v njih kalili, naj gledajo v prihodnost z zaupanjem, preteklosti naj ne pozabljajo, zlasti pa naj imajo potrpljenje in razumevanje s tistimi, ki padajo.
Ko nosim svoj deveti križ in čutim, da mi pešajo moči, rad ponavljam s pesnikom: Na tem odru neskončnih oblik sem odigral svojo vlogo in tu sem zagledal tudi Njega, ki je brez oblike. Vse moje telo in udje so vztrepetali ob dotiku Njega, ki je nedotakljiv-In če pride konec, naj pride — to naj bo moja poslovilna beseda. In kadar Ti bo po volji. Gospod, pri' di! (R. Tagore)	DRAGO OBERŽAN
*7ucti
TUDI STAROST je lepa, če jo znamo sprejeti; še lepša, če se zavedamo, da moremo tudi v tej dobi komu koristiti. Predvsem pa je lepa, ker nam osvetli in utrdi — bolj kot prejšnje dobe — spoznanje, da nismo sami, da je bil in da je zlasti sedaj, ko nosimo sedmi, osmi, deveti križ, z nami naš Gospod.
Sprejeti starost pomeni: veseliti se — podobno kot se v poznih jesenskih dneh veselimo dela, ki smo ga opravili v pomladnih dneh in žgočem poletju. Tretja življenjska doba je namreč doba spominov. Otroci smo radi poslušali dedka ali babico, ki sta nam pripovedovala o svojem doživljanju. Danes sami radi obujamo spomine na preteklost, na lepe in bridke dni. Na težke dni, ne da bi se pomilovali, iskali v tem neko zadoščenje, čeprav je bilo včasih res zelo hudo in trdo. Toda strlo nas ni. Kar je bilo temnega, grenkega, smo potisnili v ozadje; svetlo, razveseljivo, je ostalo. To pa ne pomeni, da smo preteklost izbrisali ali pa jo pristransko poveličujemo. Ostaja bridek spomin na vse, kar bi lahko izostalo. Toda to nas ne spravlja v otož-
232
Midi
DANES je poročilo iz Adelaide bolj skromno. Skoraj vse novice so okrog naše gradnje. Saj zidati cerkvico ni kar tako, četudi bo majhna — pač primerna za našo maloštevilno adelaidsko narodno skupnost.
Upam, da bo, ko boste brali to poročilo, naše svetišče že pod streho in tudi plošča v cerkvi naj bi bila gotova. Seveda bi bilo delo že končano, če bi enostavno najeli kontraktorja za vse. Tako pa vse ostrešje delamo sami. To vzame več časa, prihrani pa nam denar za druge potrebe gradnje.
Zgradba dobiva svojo obliko in po vsem videzu bo lepa stavba, nam vsem v veselje in zadovoljstvo. Na tihem upamo, da bomo božič že lahko praznovali v njej. Bog daj! Precej dela bo s stropom, ki bo po velikem dobrotniku iz cedrovine. V svetem pismu beremo, da so pri gradnji jeruzalemskega templja uporabili cedrov les, kije pomenil dragocenost in lepoto. Zamisel našega stropa je lepa in bo zahtevala precej natančnosti. V glavnem bomo delali sami in le ob sobotah •er prostovoljno.
Električno napeljavo dela brezplačno Ivan Bene in to nam veliko pomeni. V zidovih je že končana, zdaj čaka stropa, da jo bo nadaljeval in izpeljal do konca.
Oltar je že naročen. Tone Jesenko, kije pravi mojster kovinastih ročnih del, bo napravil iz železa ornamente za okras oltarne mize. Tudi za tabernakelj smo poprosili njega in ga je čudovito izdelal. Tako se o-pravljajo dela s skupnimi močmi in predvsem po dobroti ljudi. Vredno je pa še več, če je storjeno od na-
adelaidski '; .odm e vi
Fr. Janez Tretjak, O.F.M.,
Holy Farnily Slo vene Mission,
32 Holden St., Hindmarsh, S. A. 5007 Telefon: (08) 46 5733
šega človeka, lzgleda, da nam ne bo treba za izvršitev vseh načrtov kakšnega večjega posojila na obresti, saj bo primanjkljaj pokrilo brezobrestno posojilo za dve leti. Iskreno upam, da bo naša cerkvica v dveh letih izplačana.
Da smo pri nas tudi drugače delavni, naj povem v dokaz in zgled, da si je naša mladina, ki je odšla v Melbourne na koncert, sama zbrala denar. Precej časa so nedeljo za nedeljo pri cerkvi po nedeljski maši prodajali kavo, pecivo in pijačo, na nedeljo 22. avgusta — zadnjo pred odhodom — pa so pripravili celo B.B.Q. Niso torej samo dobri pevci, ampak znajo tudi dobro organizirati. Upajmo in želimo, da bi vedno ostali tako navdušeni in stanovitni!
Naši pevčki pod vodstvom organista Jožefa Šter-benca so 26. julija nastopali na občini v Hindmarshu. Bili so povabljeni, da zapojejo pri slovesnosti podelje-
Bodoča naša Cerkvica na sliki še kaže svoja
rebra . ..
Scutcmbi-r 1982	233
vanja državljanstva. Lepo zapojejo in prepričan sem, da bo tudi njih nastop na Mladinskem koncertu v Melbournu zares uspeh.
Verouk imamo po starem urniku vsako drugo soboto od enajste ure do poldne.
Razpored maš je prav tako po ustaljenem urniku. Rojake v Berriju bom obiskal 26. septembra. Slovensko mašo bomo imeli ob petih popoldne v farni cerkvi.
Adelaidski slovenski radijski program v pripravi verskega središča je vsako drugo sredo v mesecu ob osmi uri zvečer na valu 5 EBI FM. Ne pozabite!
V adelaidski glavni bolnišnici (Royal Hospital) se že nekaj časa zdravi rojak Stanko Rudež. Želimo mu skorajšnje okrevanje in vrnitev domov.
P. JANEZ
Na desni: Škof Philip Kerwedy pred blagoslovitvijo temeljnega kamna slovenske cerkvice Svete Družine. Na njegovi desni je častni gost Senator M. Lajovic, na njegovi levici pa govornica te slavnosti prof. Laura Premrl.
Zgoraj: Danilo Kre-sevič bere listino, ki je bila potem vzidana v steno svetišča.
DVESLIKIZA DELA IDSKE SL O VESNOSTI
—	25. julija 1982:
SLOMŠKOVE MISLI O PETJU
Ptico boš spoznal po petju, pa človeka tudi; ako lepo petje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno — se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilnosti srca se glasijo usta, in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo . . . Petje ima čudno moč za dobro, pa tudi v hudo, kakor ga obrneš.
Petje ima lepšati življenje, požlahtnjevati vse naše dejanje in nehanje. Kjer ljudje radi lepo pojo, tamkaj je dobro biti; med hudobnimi ljudmi ni lepih pesmi. Posvetne, poštene pesmi so sol življenja, da se ne pokvari. Popevajo naj se pozemeljske reči in časne prigodbe ali duh naj se povzdigne nad minljivost in naj ne pozabi svojega namena. Ne v blato pregrešne gnusobe potisniti, temveč obuditi srce k nebeškim željam morajo naše posvetne pesmi. Za ta del so posvetne pesmi ali podpora čednosti in moške kreposti, ako so poštene, ali pa seme popačenih ljudi, če so grde.
ANTON MARTIN SLOMŠEK
9
+ Neverjetno hitro mine čas in spet je treba sesti za Pisalni stroj. Z MISLIMI sem topot kasen, saj so mi vzele precej časa priprave na Mladinski koncert in pa
—	pogrebi so se kar vrstili. Dva sem omenil že v prejšnji številki, trije so zdaj na vrsti (eden pa že čaka na prihodnjo številko). Zadnjič sem se malo pošalil, da s pogrebi Sydneya le ne posekamo. Pa sem se pošteno ugriznil v jezik . ..
+ Dve smrti med nami sem objavil v prejšnji številki.
V	nekaj dneh sta prvima dvema sledila še dva, oba prav tako častitljive starosti preko osemdeset let. Za zaključek meseca pa smo imeli še en pogreb.
A—.  _
V	četrtek 5. avgusta je končala svojo zemsko pot IDA LAUKO. Umrla je v Domu onemoglih v Thomas-townu, kamor sojo prepeljali iz Austin bolnišnice, ko ji niso mogli več pomagati. Gospod jo je rešil, saj je brez moči in brez govora obležala zadeta od kapi ter bila popolnoma odvisna od drugih. Lepo je bila pripravljena za odhod v večnost. Ko sem jo prvi dan po Prihodu v bolnišnico obiskal, je sama poprosila za prejem svetega maziljenja s tem, da je s palcem delala križe na odejo.
Pokojna Laukova mama, kot smo jo klicali, je bila rojena 27. oktobra 1897 v Sebastianovi družini v Vuhredu ob Dravi. Leta 1925 se je poročila v Celju z Viktorjem Laukom, ki smo ga tudi vsi v Melbournu poznali in imeli radi. V decembru 1974 smo ga pokopali. V Avstralijo je prišla leta 1956 za svojim možem 'n sinom Marjanom, doma je ostala še hčerka Oliva Por. Grah. Vsa leta se je pokojnica rada udeleževala slovenskih maš in raznih aktivnosti verskega središča, kakor je tudi rada prihajala med upokojence Slovenskega društva. Za vsakega, ki ga je srečala, je imela toplo besedo in materinski smehljaj. Zato seje resle-Po število rojakov zbralo v ponedeljek 9. avgusta zve-cer v slovenski cerkvi, da smo ob krsti zmolili rožni venec. Enako naslednji dan k pogrebni maši, po kateri smo blago pokojnico spremili do groba na keilorskem Pokopališču, kjer že počiva njen mož Viktor. Z ganljivimi besedami se je tam od nje poslovil sin Marjan ter J1 na krsto potresel prsti iz domačega kraja.
Laukova mama je še pred svojo boleznijo naročila sinu, naj poskrbi, da se ob smrti izpolni njena želja: namesto cvetja na grob naj vsakdo raje pokloni dar za naš bodoči Dom počitka. Naj seji ob tej priliki iskreno zahvalim, saj je tako naš Sklad ob njenem pogrebu Prejel cvetje, ki ne bo ovenelo: darov v skupni vsoti 4^5.— dolarjev. Bog povrni vsem, pokojni mami pa
svoj mir!
Sin Marjan me je naprosil, naj na tem mestu obja-Vlm njegovo iskreno zahvalo vsem, ki so se zbrali ob črnini krsti, jo pospremili do groba in se združili v
p. basil^^®)
Fr. Basi! A. Valentine, O. F.M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101
Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre - frančiškanke Brezmadežne
Slomšek House, 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101
Telefon: (03) 861 9874
molitvi za pokoj njene duše. Zlasti zahvala vsem, ki ste po mamini želji darovali v Sklad bodočega Doma počitka.
V	ponedeljek 9. avgusta proti jutru je na svojem domu v Camberwellu med spanjem, po vsej verjetnosti zadet od kapi, izdihnil FRANK SMOLKOVIČ. Pokojni je bil eden že redkih naših “staronaseljencev”, ki so emigrirali v Avstralijo po prvi svetovni vojni. Rojen je bil 16. novembra 1900 v Šabarskem pri Ljutomeru. Leta 1926 se je v Štrigovi poročil s Heleno Kumparič. Leta 1928 je odšel v Avstralijo, kamor je imel namen dobiti tudi svojo ženo s tremi otroki. A družinske razmere so se v teku let spremenile in do tega ni nikoli prišlo. Pač pa je emigrirala v Avstralijo po zadnji vojni hči Marija por. Rep, dočim je ena hči še doma, sina je ubilo med zadnjo vojno, žena pa je pred nekaj leti tudi umrla.
“Stric”, kot smo pokojnika klicali vsi, ki smo ga poznali, je pred leti kar pridno hodil k slovenski maši in tudi na slovenske prireditve. Zadnja leta pa so ga bolele noge in se je držal doma. Bil je vajen samskega življenja in si je najraje postregel sam, hčerka pa gaje redno obiskovala in mu čistila hišo.
Ob pokojnikovi krsti smo v četrtek 12. avgusta v slovenski cerkvi zmolili rožni venec, naslednji dan po maši pa je bil pogreb na keilorsko pokopališče, kjer bodo zemski ostanki čakali vstajenja. •
Dne 26. avgusta je v Prince Henry bolnišnici v Melbournu zaključil svoje zemsko potovanje STANISLAV KOŽELJ. Delj časa je bil hudo preizkušan z boleznijo, s katero ga je Gospod očistil in priklenil nase, da se je lepo pripravljen srečal z Njim. Pred nekaj meseci je bil operiran na pljučih, a upanje je varalo: bolezen je šla dalje in zahtevala svoj davek. V tolažbo mu je bilo, da je bil do zadnjega doma in v domači postrežbi žene Vide; pa tudi Lenkovi so se izkazali kot res dobri sosedje ter bili ves čas v pomoč preizkušanj družini.
Pokojni Stanko je bil rojen 27. oktobra 1929 v
Šentvidu pri Planini. Leta 1956 seje poročil z Vido Zalokar, leta 1967 pa je prišel sam kot prvi v Avstralijo, da pripravi pot še ostali družini, ki je prišla za njim tri leta kasneje. V Mulgrave so si postavili svoj dom, kije zdaj izgubil gospodarja.
V	ponedeljek 30. avgusta zvečer so ga domači in številni znanci pokropili v naši cerkvi, kjer smo za pokoj njegove duše zmolili tudi rožni venec. Naslednji dan po pogrebni maši pa so bili Stankovi zemski ostanki prepeljani k počitku na pokopališče Springva-le. — Zapušča poleg žene Vide še hčerko Stanko (25 let), Sonjo (21 let) in Tanjo (16 let), v domovini pa še sestro in brata.	______
Sorodnikom vseh trefi naših pokojnih, tukaj in v domovini, iskreno sožalje! R. I. P.
Naj tu dodam, daje očitno Laukova mama sprožila idejo, ki je zajela tudi druge in Bog daj, da bi postala naša lepa navada: Ob pogrebu Franka Smolkoviča je Sklad za bodoči Dom počitka dobil od sorodnikov in znancev vsoto 270.— dolatjev, ob pogrebu Stanka Koželja pa 185,— Bog povrni vsem!
+ Krstov in porok avgusta v naši cerkvi nismo imeli. Prišlo je kar prav, saj je bilo drugega dela preko glave. Spomladni meseci bodo spet pripravnejši za poroke in je nekaj parov že na seznamu.
+ MLADINSKI KONCERT na nedeljo 29. avgusta je opisan drugje — Jaka Naprošen je sprejel to nalogo. Tu naj omenim, da smo bili zelo veseli naših adelaid-skih gostov. Avtobus jih je pripeljal na soboto zvečer. Pevčkomseje pridružilo tudi precej drugih, zlasti seveda mamic, nekaj družin pa je prišlo z lastnimi avtomobili. Porazdelili smo jih: nekaj k družinam, nekaj fantov in mož v Baragov dom. nekaj žena in deklet pa v Slomškov dom k sestram, in problem je bil rešen. Ni bilo sicer takega udobja kot kje v hotelu, domačnosti pa gotovo več. Upam, da so bili med nami zadovoljni.
Rantova Helena, ki je imela v zadovoljstvo vseh na skrbi celotno organizacijo obiska, je poskrbela tudi za ogled mesta in izlet na Phillip Island, kjer so seveda
Melbournskim Slovenccm se priporoča KAMNOSFSKO PODJFTJF
VIZZINI MEMORIALS
Verna Bros. Ply. Ud.
9 TRAVALLA AVE., THOMASTOWN, VIC Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
►
r+
čakali na prihod ljubkih pingvinov, kijih niso razočarali. Na ljubo gostom so menda še prej prilezli iz vode.
Da so se adelaidski pevčki s koncertnim nastopom, pa tudi zjutraj, ko so peli v cerkvi med deseto mašo, dobro odrezali, mi ni treba posebej poudarjati. Ko bi ne vedel, bi ob poslušanju njih petja težko verjel, da so rojeni v zdomstvu. Občudovanja je vreden tudi g. Šterbenc, kijih tako požrtvovalno vodi.
Žal so dnevi obiska hitro minili. V sredo po koncertu rano dopoldne je avtobus naše goste odpeljal nazaj proti Adelaidi. Zaželeli smo jim srečno pot, tu pa se vsem skupaj še enkrat zahvalimo za obisk, pev-čkom in njih voditelju ter Rantovi Heleni pa seveda še posebej za sodelovanje pri Koncertu. In hvala za razne nepričakovane darove; denarne sem vpisal kot poklon Adelaidčanov našemu Fondu za bodoči Dom počitka.
+ Vstopnina Mladinskega koncerta je zbrala res lepo vsoto 1,159,— dolarjev. Z odbitkom stroškov (samo 15.50 dolarjev za cvetje v okras odra) je Sklad za bodoči Dom počitka dobil 1,143.50 dolarjev. Bog povrni vsem! In prisrčna zahvala tudi Simonu Špacapanu (Distinction Printing), ki nam je tudi letos brezplačno natisnil zelo prikupne vstopnice.
+ Na dan koncerta je že zjutraj med mašo in ponovno popoldne med predstavo prišlo do neljubih primerov, ko naši ljudje parkirajo avtomobile na travici ob cesti, ali pa tako, da stanovalci na naši in bližnjih ulicah ne morejo s svojim avtomobilom od doma. Tokrat je nekdo zaprl celo vhod v bolnišnico nasproti naše cerkve.
V	tem, prosim, več razumevanja in obzira! Nekaj pritožb na občino, pa lahko izgubimo pravico uporabe dvorane v javne namene. Tega pa ne bi menda želel nihče izmed nas. Zadeva je vredna naše posebne paž-nje. Kdor bi videl koga nepravilno parkirati, naj ga v mojem imenu opomni, ali pa pove meni, da ga o-pomnim jaz. Starši, vi pa opozorite mlade šoferje v družini, ki ne berejo tipkarije!
+ Pred nami je DAN OSTARELIH — nedelja 19. septembra. Upam, da bo spet privabil lepo število naših upokojencev, da bodo skupaj pri maši in nato v dvorani, kjer bo srečanje poživil pevski nastop Glasnikov ter geelongškega pevskega zbora, pa še kaj bomo dodali. Seveda bomo za naše ostarele pripravili tudi dobro kosilo in drugih dobrot za dolgo popoldne.
Za VVALKATHON smo oddali letos 51 nabiralnih pol. Ker so nekateri najbolj požrtvovalni vzeli po več pol, bo število udeležencev nižje. Vsekakor bi se jih lahko več pridružilo, tudi mladina raznih naših tukajšnjih klubov, ki sem jo spet zaman vabil k sodelovanju za skupno slovensko zadevo. Žal mi je, da navdušenje nekako pada in iščem vzrokov. Iz razgovorov z več
udeleženci prejšnjih VValkathonov sklepam, da nabiralci izgube pogum prositi za sponzorstvo, ker jih nekateri naših ljudi na čudno surov način odženo od sebe. Zakaj tako? Daj prosilcu dvajset centov, če več ne moreš dati; pa pohvali njegovo pripravljenost za dobro stvar. Vlil mu boš veselje in utrdil zavest, da njegova žrtev ima svojo vrednost. Ne smelo bi se več zgoditi, da otrok prijoka k mami zaradi naravnost surovega “strica”, katerega je pred cerkvijo zaman poprosil za sponzorstvo; ali pa, da otrok spozna, kako med tujimi ljudmi lažje dobi dar za NAŠ dom ostarelih, kot med domačimi. . .
+ SREČANJE bivših fantov Baragovega doma, ki ga ob obletnici hostela prirejamo že nad dvajset let, bo letos na soboto 25. septembra. Vsi “Baragovci” s svojimi družinami ste vabljeni, pa tudi pevci našega cerkvenega zbora in Glasniki.Na veselo svidenje na ta do-maši družabni večer!
+ Enkrat na leto imajo vse razne narodnosti nadškofije Melbourne skupno mašo ob svojem nadpastirju, ki somašuje z emigrantskimi duhovniki. Letos so za to slovesnost izbrali prvo oktobrsko nedeljo (3. okt.) ob treh popoldne. Udeležili se je bomo kot skupina in
upam, da nas bo čimveč za našo zastavo in banderi. Narodne noše posebej vabljene in dobrodošle!
+ Večerno mašo bomo imeli na prvi petek v oktobru (l.okt.) in na ponedeljek 4. oktobra, ko obhajamo god sv. Frančiška. Enako na praznik Kraljice rožnega venca (četrtek 7. okt.). Vabljeni!
Wodonga ima redno slovensko mašo na četrto ne-Ijo v septembru (26. sept.) ob petih v cerkvi Srca Jezusovega. Vsi okoliški rojaki vabljeni!
+ Pirnatova Elka je napravila prelepi alpinski okras (ročno delo mnogih ur), ki bi ga bila vesela sleherna dnevna soba. Planike so tako žive — še dotik s prstom jih ne izda, da niso prave. Poklonila jih je za Sklad Doma ostarelih. Prodajamo srečke po en dolar. Ko vse razprodamo, bomo žrebali srečnega dobitnika. — Gospe Elki hvala za dar!
+ V prvih dneh septembra odhaja v Slovenijo kandidatinja naših sester, Ivanka Kropich iz Wollongonga. Pričela bo postulantsko dobo in se pripravila na noviciat. Želimo ji vztrajnosti na začeti poti, ki gotovo ni lahka. Vsem jo priporočam v molitev. Bog daj, da bi se med nas vrnila kot redovna sestra!
K0NEERT 1982
JAKA
NAPROŠEN
SPET je Mladinski koncert za nami in p. Bazilij meje naprosil, da bi o njem kaj napisal.
Letošnja prireditev je že osma v vrsti teh vsakoletnih koncertov v priredbi naših verskih središč. Vsaj tako so se ti koncerti pričeli, ko so bili še tekmovalni; ?a prvim v Melbournu je bil eden v Canberri in eden v Sydneyu. A pobuda za njih rojstvo je takrat prišla iz Melbourna in v Melbournu se ti koncerti nadaljujejo. Nič več niso tekmovalni in dobili so bolj krajevni zna-Caj, obenem pa so vrata še vedno odprta tudi mladini lz drugih delov širne Avstralije. Letos jc prireditev Privabila pevčke iz Adelaide in povedati moram takoj v začetku, da so veliko pripomogli k uspehu koncerta.
Omenil sem že, da nastopajoči ne tekmujejo med Seboj. Saj jc pri prvih koncertih tekmovanje žal pov-
vzročilo ravno nasprotno, kar so nameravali prireditelji. Morda še nismo dovolj zreli, ali pa smo preveč zagledani vase, da bi sprejeli poraz, priznali odločitev, ki se ne ujema z našim mnenjem, pa nas vse to privede zlahka do zavisti in slabe volje ter krivičnih podtikanj . . . Pater mi je v razgovoru omenil, da je vesel, da je vse to odpadlo. Koncerti sedanje oblike so vse bolj sproščeni, pa tudi pestri, saj spored ni prirejen po tekmovalnih kategorijah. Temelji pa še vedno na tem, da sprejme vsakega, ki se prijavi do gotovega datuma. Prireditelji ne napravijo izbora, da bi izmed prijavljen-cev nastopili samo najboljši. Zato ima ta koncert poleg gotovih zares odličnih ločk tudi nekatere šibkejše. Občinstvo to ve ter mora pač sprejeti eno in drugo. A tudi v tem je pestrost, za nastopajoče pa veselje, ki v njih vzbuja pogum, s tem pa tudi ustvarja. Obenem združuje tu rojeno mladino z našo etnično skupnost. Domala vse pevske in glasbene točke so slovenske in poje oz. igra jih tu rojena mladina, kakor jih poleg
starejših tu rojena mladina tudi z zanimanjem posluša. Ta mladina nehote začuti, daje del slovenske skupnosti, ki naj nadaljuje sprejeto kulturno dediščino ter je nanjo upravičeno lahko ponosna.
Letošnji koncert je privabil — sklepal bi, da zaradi adelaidskih gostov — izredno veliko število rojakov. Baragova dvorana je bila premajhna, pa zato natlačena do zadnjega kotička. Med nekaj gosti naj omenim našega senatorja Miša Lajovica, ki je kljub pravkar preboleli influenci poletel med nas iz Sydneya, in pa župana mesta Kew (J. L. McCue) z družino.
Geslo letošnjega koncerta je bilo: .. . VESELA PESEM NAJ DONI!. . . Pozdravljal nas je v belih črkah z okusno okrašenega odra. Imela ga je tudi naslovna stran mimiografiranega Sporeda, ki sta ga ob prodaji vstopnic pri vhodu delili Miriam Kirn in Sonja Ludvik, obe v narodnih nošah.
Spored je bil kot običajno razdeljen na dva dela in v vsakem je bilo csem točk. Med njimi pavze niso bile predolge, saj so bili nastopi posameznikov pred zaveso, ko se je istočasno naslednja skupina na celem ali polovičnem odru za zastorom že pripravila za nastop. Posamezne točke sta napovedovala zelo sproščeno Helena Rant iz Adelaide ( v slovenskem jeziku) ter nam že iz prejšnjih koncertov poznani Jože Čelhar (v angleščini). Predstavil ju je ob pozdravu na začetku koncerta p. Bazilij: Helena je študentka biologije, Jože pa arhitekture. Oba sta tu rojena, a odlična v slovenščini. Naj že tu omenim tudi tri “zazavesne” sodelavce, pa kaj važne za uspeh prireditve: brata Frank in Feliks Šajn ter Vinko Škraba so imeli na skrbi ozvočenje in osvetljavo. Vse je delovalo brez neprilik.
Prva je nastopila ljubka Veronika Smrdel v narodni noši. Za uvod h koncertu je lepo deklamirala hvalnico slovenski pesmi:“Pesem slovenska”.
Sledil je nastop znanega mladinskega ansambla “Triglav”, ki je pričel svojo pot pred leti v Baragovi dvorani in od takrat tudi ni zamudil nobenega teh koncertov. Muzikanti (John Barič — harmonika in orgle, Paul Brožič — klarinet in trobenta, John Jernejčič -saksofon in klarinet, Andrej Turk - vodilna kitara, Bernard Zupan - bas kitara ter Eddy Maljevac —t bobni) so izvajali “V planinci je kajžica” Borisa Franka, Slakovega “Poštarja” in “Lepa deklica” (Jack White). Fantje so živahni in v melodijah doma. Kljub mladosti se jim pozna, da že precej let nastopajo. Nič čudnega, da jih kličejo na vse strani in niso znani samo med Slovenci in samo v Melbournu.
Kot tretji sta nastopili s petjem (“Bele rože” - Na-na Mouskouri in “Biser Tirolske” - Ganzer) Emilija Arnuš (obenem tudi orgle) in Majda Barič (bobni), spremljala pa sta ju še člana “Triglava” John Barič
in Andrej Turk. Skupinica se je formirala posebej za ta koncert in jo je vadil Franc Hartman.
Talentirana Anita Pahor nam je občuteno zapela narodno “Kaj ne bila bi vesela” in pa “AmazingGra-ce”, pesem čudovite vsebine izpod peresa kardinala J. H. Nevvmana (v glasbeni priredbi J. Collins).
Boletova skupina iz Geelonga je bila peta na vrsti. Evgen Bole nam je na harmoniko zaigral dve pesmi: “Izgubljeni upi” (A. Morelli) in pa Avsenikovo “Na Golici”, Irena Bole pa na orglah narodno “So ptičice zbrane” ter Straussov “Donavski valček”. Sledila je Tanya Bole s kitaro (narodna “Kje so moje rožice” in “My Grandfather’s Clock”), za konec pa Irena in Ta-nya skupaj: “Venite, rožice moje (narodna) in “I Stili Call Australia Home” (Peter Allen).
Andrej Kruh je prvikrat nastopil s svojo harmoniko in kljub kratki dobi učenja se je dobro odrezal. Zaigral nam je “Okroglo polko” (L. Slak), “Sinko, ne sprašuj!” (L. Slak) in pa “Because” (J. Lennon in P McCartney).
Medtem so se za zastorom razpostavili pevčki slovenskega verskega središča v Adelaidi. Kako prijeten pogled na enotno oblečeno izseljensko mladino, ko se je odprl oder! Še bolj so nas presenetili ti gostje s svojim petjem. Saj si za trenutek skoraj pozabil, da si daleč od doma. Kaj takega v zdomstvu ne doživiš vsak dan .. .
Nastopili so: Ančka Ahlin, Rosemary Ahlin, Paul Čeligoj, David Dodič, Sonja Dodič, Anita Isler, Lili Ivančič, Majda Ivančič, Slava Ivančič, Frank Jenko, Suzie Jenko, Nives Kresevič, Silvana Kresevič, Robert Pahor, Sonja Pahor, VVilliam Puž, Louise Rant, Elizabeth Sužnik, David Valenčič, Sonja Valenčič in Wal-ter Valenčič (trojčki!), Tomaž Valenčič pa jih je spremljal na harmoniko.
Pod vodstvom g. organista Jožefa Šterbenca (po rodu Belokranjca) so nam adelaidski pevčki zapeli sledeče pesmi: “Pevec” (Peter Jereb), “Moj deklič” (Peter Jereb), “Planinska” (Anton Foerster), “Venček narodnih” (priredil Jožef Šterbenc), “Triglav” (J. Flajš-man) in “Belokranjsko kolo” (Jožef Šterbenc). Petje je bilo ubrano in očitno plod mnogih vaj ter obilice potrpljenja, ki zasluži vse naše priznanje.
Prvi del koncerta je zaključil harmonikar Peter Pirnat s svojim mednarodnim programom: nemškim fokstrotom “Mit”, italijansko popevko “Volo degli angeli” (Carmen Carozza) in slovenskimi “Razgrajači” (Boris Frank).
Drugi del se je po desetminutni pavzi pričel z nastopom melbournskih “Glasnikov” pod vodstvom zelo zmožnega Marka Plesničarja, enega znanih treh bra-tov-muzikantov Plesničar. Ta točka je še posebno napolnila oder, saj si je Marko za koncertni nastop izposodil kar skoraj preštevilno in premočno spremljavo.
(Lojze Dominko - trobenta, Jože Jakša — drugi klarinet, Lojze Jakša — prvi klarinet, Mario Zorzut — drugi tenor saksofon, Vince Bordonaro — prvi tenor saksofon, Danny Bishop — pozavna, John Škofič — solo kitara, Andrej Plesničar — ritem kitara, Graeme Sayers — bas kitara. Alf Mott — tolkala, Peter Pimat
-	harmonika, Ivan Prosenik — diatonična harmonika, Milenca Turk — klaviatura). Priznati moram, da so zaigrali odlično, sicer tako prijetno petje prilično močnega mladinskega zbora pa ob njih kar ni prišlo do izraza. Meni in še marsikomu v dvorani je bilo žal, saj Glasnike radi poslušamo in cenimo njih petje. Prepričan sem, da so se za koncert tudi posebej potrudili. Vsekakor smo bili njih nastopa veseli in Bog daj, da bi ta naš melbournski mladinski pevski zbor še dolgo živel. Nastopili so:Emilija Arnuš, Suzi Baligač, John Barič, Majda Barič, Ana Brenčič, Irena Brumen, Helena Čampelj, Julie Čampelj, Bernarda Damiš, Valerija Damiš, Silvia Ferfolja, Veronika Ferfolja; Margaret Frančič, Elizabeth Horvat, Sandra Mikuš, Silvia Pavlič, Anna Sedmak, Maria Tubola, Andrej Turk, Bernard Zupan in Eddy Zupan.
Pesmi na sporedu “Glasnikov” so bile tri: “Slovenija, odkod lepote tvoje” (S. V. Avsenik in M. Stare), “Tam na vrtni gredi” in pa “Večer na Robleku” (V.S. Avsenik).
Sledil je nastop nam že znane Katarince Peršič iz Geelonga, saj jo že vrsto let na koncertih vidimo, koliko je zrastla od prejšnjega leta. Občuteno in v brezhibni slovenščini je deklamirala pesem Mileta Klopčiča: “Mary se predstavi”.
Naslednja točka je bila v priredbi Slovenske šole v Geelongu, ki je letos ponudila sodelovanje ter je koncertu s svojo kopico drobiža v narodnih nošah prinesla dokaj pestrosti. Pod vodstvom učiteljic Francke Deželak in Marte Jelenko (imen otroške skupine žal nimam) smo slišali pesem “Barčica po moiju plava” (druga na sporedu — “Gor čez jezero” — je po neljubi Ppmoti odpadla), celotna skupina pa je okrog droga s Pisanimi trakovi zaplesala folklorni Majski ples. Res Prijeten prizorček.
Nato je s kitaro nastopila Veronika Ferfolja. Izbrala je pesem “Take me Home, Country Roads” (B. Da-n°ff, T. Nivert in J. Denver) in zapela ob svoji spremljavi “Jezus, lahko noč”.
Tudi sledečo točko so imeli mladi iz Geelonga. Da-''‘d Peršič (orgle) in Rajko Jager (kitara) sta spremljanj petje Ines Žele, Katarince Peršič, Olge Crtalič in Martine Crtalič. Deklice so zapele “Venček narod-n*h” Rajko pa je dodal še Birtičevo “S kitaro po svetu • Naj tu omenim, da z orglami na koncertu ni bilo nekaj v redu in so potrebne pregleda ter morebitnega Popravila. To omenjam v zagovor Irene Bole (v peti
točki sporeda) in Davida Peršiča, ki ga iz prejšnjih koncertov poznamo kot dobrega orglarja.
Tudi letos je nastopil harmonikar David Švent in kdor ga je poslušal tudi lani, je ugotovil napredek e-nega leta. Živahno nam je zaigral “Ta-ra-ra-boom-de-ry” (H. T. Sayers), potem pa še spremljal pevki Emilijo Arnuš in Majdo Barič ob narodni pesmi “O moj preljubi, dragi dom”.
S predzadnjo točko se je postavil Darko Burgar, ki je pripeljal na koncert skupino “Miscellaneous”, katero sam vodi in mu služi v spremljavo. (Linda Gardi-ner — kitara in petje, David Coombs — klavir, violina in kitara, Ari Katsis — bas kitara, Angelo Haritakis — bobni). Darko (kitara in petje), se poskuša celo s sestavo besedila pesmi kakor njene melodije. Na koncertu nam je zapel “Brez tebe”(njegovo besedilo in kompozicija), “Who Am I Fooling” (Darko Burgar in Ari Katsis) ter “Let it be” (J.Lennon in P. McCartney). Ploskanje je pokazalo, da je tudi slovenska mladina za te vrste moderne glasbe kaj navdušena.
Kakor lani, je tudi letos zadnji nastopil Branko To-mažič-Smec, že drugo leto avstralski mladinski prvak klavirske harmonike. Res smo ponosni, da je izšel iz naše srede, in užitek gaje bilo poslušati ter opazovati, kako brezhibno mu skačejo prsti po tipkah. Zaigral nam je kaj zahtevno “Tržaško uverturo” PietraDiera in Avsenikovo “Šofersko polko”, pa dodal svojima staršema v počast in zahvalo še eno poskočno. S tem je bil bogati spored letošnjega koncerta zaključen.
Prireditev je bila res prijetno doživetje. Kljub nekaterim hibam, kijih nikjer ne manjka, je lepo uspela. Koncert ni bil le dober finančni uspeh (v Sklad bodočega Doma počitka), ampak tudi in zlasti še moralni, ki ga je težko preceniti. Če kaj, potem takale prireditev združuje in jači. Mnogim se po koncertu kar ni dalo domov. Razgovaijali so se z Adelaidčani, “Triglav” pa jih je še nekaj zagodel. Mladina, ki je nastopila, seje prva razbežala, dasi je bila zanje pripravljena celo zakuska. Žal je moral senator Lajovic že pred koncem koncerta z letalom nazaj v Sydney — zato pa nam je nekaj vzpodbudnih besed povedal že kar ob zaključku prvega dela.
Vsekakor: tudi letošnji MLADINSKI KONCERT je srečno mimo in pustil nam bo lepe spomine. Vse naše priznanje prirediteljem. In pa seveda zahvala vsem mladim, ki so nastopili, zlasti še adelaidski mladini, ki je napravila tako dolgo pot, da nas je razveselila s svojim nastopom.
. . VESELA PESEM NAJ DONI!. . .” Le naj še dolgo doni po avstralski Sloveniji! Njeni zvoki so znak našega življenja. Ko bo umolknila pesem, tudi naše govorice ne bo več pod Južnim križem. A to še ne sme biti jutri.
Veronika
Smrdel
:8r'nca Perslč Vfc
Pevčk:
1 Barič M H
la ArnuSin David Svent
M I l| I I I I I I I I
s pevčkl geelongSke Sole
Učenci slov, šole Geelong
i <spnlpmK<*>'
1 ftOO
izpod
fri^loivoi
POSEBNA SLOVESNOST je bila na nedeljo 29. avgusta v ljubljanski stolnici: apostolski pronuncij nadškof Michele Cecchini je kot papežev pooblaščenec podelil ljubljanskemu nadškofu-metropolitu dr. Alojziju Šuštarju tako imenovani palij, znak metropolitanske službe. Vsak novi metropolit mora na palij čakati do prvega konzistorija. Tako je moral tudi ljubljanski nadškof čakati na svoj palij več kot dve leti, ker v vsem tem času v Rimu ni bilo konzistorija.
Palij je bil v stari Grčiji poseben plašč, ki so ga nosili določeni sloji. V prvi Cerkvi je bil ta plašč posebno znamenje odlikovanja zaslužnih oseb. Kasneje ga je nosil le papež, danes pa je znak metropolita. Nosijo ga v mejah svoje cerkvene province pri slovesnejših opravilih. Je pa danes palij samo še ovratnica iz bele volne, široka nekako tri prste, pretkana s črnimi križi in s trakovoma, ki padata eden po prsih, drugi po hrbtu. Simbolični zunanji znak metropolitske oblasti.
NA LETOŠNJEM trinajstem taboru amaterskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem je nastopilo in pelo nad 7500 pevcev. Prijavljenih je
Opali
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . .
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS
291-293 WATTLETREE ROAD,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
r
r
r
r
r
1 ■
\ ■ r i' i-r v 1-i’ i’
r
v
i’
r
i-i’
r
r
namreč bilo kar 247 zborov, od teh štirje iz Italije, dva iz Avstrije in Avstralije (pevski zbor sydneyskega Triglava ter pevski zbor melbournskega Jadrana), e-den iz Švedske ter eden iz Madžarske. Na predvečer tabora je v tridesetih krajih Slovenije prepevalo pet tisoč pevcev, naslednji dan pa so se zbrali v Stični. Pevce je spremljalo pet pihalnih godb.
REPUBLIŠKA SKUPNOST za ceste je na seji 3. junija obravnavala problem vzdrževanja cest po letošnjem septembru. Do tedaj jim bo namreč trajal denar, ki so ga dobili po razdelitvi sredstev iz raznih virov proračuna. Kako bodo rešili problem vzdrževanja cest po tem datumu, si na seji še niso bili na jasnem. Kaj zanimivo je bilo tudi priznanje, da so v osnutku proračuna imeli le 4.7 milijona dohodkov, izdatkov pa kar 5.7.
TEKMOVANJE PRITRKOVALCEV prireja že vrsto let župnija svetega Roka v zamejski Gorici. Tekmovalci se zberejo z obeh strani meje. Letos so za to srečanje izbrali nedeljo 8. avgusta, tekmovalo pa je 17 skupin. Pet jih je bilo z italijanske strani, dvanajst iz slovenske, med njimi celo tri iz Domžal. Najprej izžrebajo red nastopajočih, nato pa vsaka skupina nastopi z dvema melodijama pritrkavanja, ki si ju sama izbere. Sledi še tekmovanje v obveznem programu na melodijo, ki jo je predložil organizator. Letos so se tega dela udeležile le štiri skupine.
Tako je dobri dve uri iz zvonika pri Sv. Roku odmevalo raznolično pritrkavanje. In razveseljivo je dejstvo, daje vsako leto več ekip, da so vedno bolje pripravljene in da je med njimi vedno več mladih pritrkovalcev.
V obveznem programu so zmagali letos mladi pritrkovalci iz Kanala ob Soči. V prostem programu pa je bilo podeljenih pet nagrad. Prvo mesto je osvojila skupina iz Budanj pri Vipavi, drugo skupina iz Vipave, tretje iz zamejske župnije Masso, četrti so bili pritrkovalci iz Vrtojbe, peti pa iz Goč.
V “SOCIALISTIČNI DRŽAVI” pravijo, da stavke niso potrebne, ker tam kapitalizem delavca ne izkori-
POTUJETE V RIM1?
DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY).
Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
šča. Toda delavec je očitno drugačnega mnenja, saj kljub prepovedi stavk od časa do časa tudi po deželah komunističnih režimov pride do stavk, ali pa vsaj do poskusov stavkanja. Doma so jim nadeli milozvočni naslov “prekinitev dela”.
Kakor je ugotovil IS SRS na seji 15. julija, je bilo v Sloveniji lani v raznih samoupravljalnih podjetjih 64 “konfliktivnih situacij”, od katerih bi jih lahko 47 u-vrstili med prekinitve dela, 17 pa med izsiljene sestanke. Na seji so menili, da prekinitve dela kažejo na niz slabosti samoupravne in družbenopolitične aktivnosti v podjetjih. Vse to bi se po mnenju oblastnikov dalo odpraviti, če bi bili delavci primerno in predvsem pravočasno poučeni o težavah podjetij, kakor tudi o pravicah in dolžnostih delavcev. Pravijo tudi, da največkrat stavkajo nekvalificirani in polkvalificirani delavci.
ALI JE MOGOČE, da je na spisku slovenskih podzemskih jam že pettisoč zabeležb? In vendar drži. Ta spisek se imenuje Kataster in ga oskrbuje Jamarska zveza Slovenije. Konec letošnjega junija so vanj vpisali z vsemi potrebnimi podatki — pettisočo slovensko podzemsko jamo. Pa temu poročilu dodajajo, da jih nameravajo v kratkem vpisati še kakih deset, kijih posamezna društva zaradi različnih vzrokov ter nesporazumov z Jamarsko zvezo še niso vpisala v Kataster.
ZA LETOŠNJO SOO-LETNICO rojstva sv. Frančiška Asiškega smo Slovenci dobili prvikrat celoten prevod spisov sv. Frančiška in sv. Klare. Oba svetnika sta tesno povezana, zato je prav, da so oboji spisi zbrani v isti knjigi. Obsega 390 strani, od katerih je več kot polovica raznih uvodov, pojasnil, opomb in podobnega tiska. Knjiga je okusno opremljena in vezana v platno, izdala pa jo je celjska Mohorjeva družba.
RIBNICA obhaja letos svojo slavno in visoko obletnico — 900-letnico kraja. Opirajo se na listino iz leta 1082, s katero je oglejski patriarh Henrik dal Ribnico v fevd Konradu II. Turjaškemu. A kraj je imel prvo krščansko občino že v času pokristjanjevanja in prva ribniška prafara je bila ustanovljena že pred letom '000, prva cerkev pa pozidana tam v devetem stoletju. Po letu 811 je ribniška prafara postala središče misijonskega okrožja, ki je segalo od Ljubljanskega barja do Kolpe, od Metlike do Prezida in Cerknice.
Nikomur ni neznano, da je takoimenovana Ribniška dolina dežela suhorobaijev, lončarjev in zdomar-Jev, ki so še do nedavnega s svojo robo potovali daleč °krog. Še pred zadnjo vojno so Ribničani iz lesa izdelovali nad 400 različnih in kaj uporabnih predmetov. Ribničani so tudi znani po svoji šegavi naravi, po ži-Vem ustnem izročilu za dovtipe in domislice ter svojske zabavljice. Vsekakor: čestitke k jubileju!
;	Urarsko in zlatarsko podjetje:	!
Alexander
;►	WATCH MAKER AND JEWELLER	j;
!;	31 The Centre, Seven Hills, N.S.VV.	j;
; I	(nasproti	postaje)	j;
;!	Telefon	622 1408	'I
j1 vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na ■ |
; | vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. 1' J |	Engraviranje	imen brezplačno.	1	[
!; HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND''; •; MADE IN OUR OWN \VORK-ROOM.
Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte !> !;	o ugodnih pogojih. — Priporočata se	''
: |	Edvard in Kristina ROBNIK	\
PREJŠNJI MESEC smo poročali o neuiju, kije prizadelo vinogradne nasade po Bizeljskem. Ravno drugačna slika je na slovenski obali in na Krasu, kjer so tik pred trgatvijo. Vse kaže, da bo'letošnji pridelek grozdja zelo dober, kajti vreme je bilo letos v tem delu Slovenije zelo ugodno za trte. Računajo, da bodo kraški vinogradniki obrali to jesen približno tri tisoč ton grozdja, od tega kar štiri petine refoška. Še višja je številka vinogradnikov ob obali, ki pričakujejo, da bodo pridelali grozdja za sedem ton.
Dobrih primorskih vin bo torej na pretek.
TRŽAŠiCI SLOVENCI se pritožujejo nad slovensko televizijo. Že nekaj časa namreč morejo sprejemati ljubljansko RTV preko prenosnika AA na Kon-konelu, kar je za zamejske rojake gotovo velika pridobitev. Saj mnogi kraji oddaj preko Nanosa niso mogli sprejemati, tistih preko Belega križa pa tudi ne zaradi hudih motenj. Sedanji prenos iz samega srca Slovenije — Ljubljane je brez motenj.
Ima pa zato drugo napako in — kot se zamejski rojaki pritožujejo v svojih listih —povzroča hudo nevo-ljo, ker je na njej toliko neslovenskega. . .Res nismo imeli vtisa, da gledamo slovensko televizijo. Imel sem občutek nemoči. Mislil sem si: zakaj v srbohrvaščini? Zakaj pa ne v makedonščini? Ali v albanščini? Ali v katerem koli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti? Saj je vse ena mineštra! Mi tu smo zanje Italijani, Slovenci v matici so pa Jugoslovani. . .” beremo
v	enem takih pisem.
Končno je pa res kaj žalostno dejstvo, da se naše zamejstvo in zdomstvo bolj prizadevata za ohranitev slovenskega jezika kot pa matična dežela sama. Iste občutke, kot jih je izrazil Tržačan v objavljenem pismu, je izrazil že marsikdo med nami po vrnitvi iz obiska rodne domovine. Kdo bi ne bil slabe volje, če je moral celo po slovenskih uradih poslušati tujo govorico. . .
izpod ' ' JC sgdnegskin stolpov V J
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael's S/ovene Mission,
313 Merrylands Ftd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (Vhod v pisarno in stan za cerkvijo!)
Telefon: (02)637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent,
311 Merry!ands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 Telefon: (02)682 5478
SLUŽBE BOŽJE so v slovenski cerkvi sv. Rafaela v Sydneyu (Merrylands, vogal Merrylands & Warwick Roads) vsako nedeljo ob 9:30 dopoldan. Ob sobotah zvečer (ob sedmih) je vigilna maša, ki velja za nedeljsko. Prilika za sveto spoved pol ure pred vsako mašo.
PRVO OBHAJILO imamo letos v nedeljo 19. septembra pri redni službi božji. Za to priliko bo prepeval mladinski pevski zbor.
PROŠČENJE — praznik našega cerkvenega zavetnika nadangela Rafaela bomo obhajali na nedeljo 26. septembra. Pri slovesni službi božji bo prepeval mešani zbor. Spodobilo bi se, da bi vsi člani naše verske skupnosti ta dan prejeli sveto obhajilo. Vsako cerkveno praznovanje bi moralo najti odmev v naših dušah, drugače je le gola zunanjost.
Ta dan bo po maši vsakoletni sejem s piknikom. Priporočamo se našim materam, ki so spretne v šivanju in pletenju, da preskrbijo razne predmete, ki bi prišli v poštev za prodajo. Upamo, da bo takrat že lepo pomladansko vreme (če ne že kar poletno!) in boste imeli priliko posedeti na dvorišču — kakor preje, ko naša nedodelana dvorana še ni imela strehe. Kdor ima raje senco, pa bo seveda lahko dobil prostor pri mizi v dvorani. Gospodinjam se priporočamo za pecivo in razne solate.
PRVI PETEK in SOBOTA v oktobru padeta na pr-
vi	in drugi dan meseca. Prvega je tudi praznik sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonov. V soboto pa je praznik angelov varuhov. Obakrat imamo večerno mašo ob sedmih ter običajno pobožnost.
EVHARISTIČNA in MARIJANSKA letna prireditev za zunanji zapadni del sydneyske nadškofije (sem spada tudi Merrylands) bo letos na nedeljo 17. okto-
bra na zemljišču St.Columba Seminary, Springwood. Pričetek je predviden ob 2:30 popoldan. Več o tem bo v MISLIH prihodnjič, pa tudi v RAFAELU in naših tedenskih oznanilih. Rezervirajte ta dan za to slovesnost. Pokažimo, da smo tudi mi del sydneyske Cerkve!
WOLLONGONG ima slovensko službo božjo v nedeljo 10. oktobra ob petih popoldan v Vila Maria.
CANBERRA pride zopet na vrsto v nedeljo 17. oktobra ob šestih zvečer v cerkvi sv. Beda, Red Hill.
BR1SBANE ima slovensko mašo v nedeljo 24. oktobra ob šestih zvečer, St. Mary’s, South Brisbane. Po maši je običajna čajanka v dvorani.
NEWCASTLE bo obiskal slovenski duhovnik zopet na peto nedeljo v oktobru (31. oktobra). Mašo bomo imeli ob 3:30 popoldan v cerkvi Srca Jezusovega, Hamilton. Po maši se zberemo v dvorani na čajanko.
LETOS je FRANČIŠKOVO LETO, saj obhajamo 800-letnico svetnikovega rojstva. Njegov praznik v koledarju je 4. oktobra, da pa ne bo šel neopazno mimo nas, ga bomo obhajali že dan prej, na nedeljo 3. oktobra s slovesno službo božjo. To je naš frančiškanski praznik, godovni dan ustanovitelja treh redov, ki so danes razširjeni po vsem svetu. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da bomo ob praznovanju zlasti molili za frančiškanske redovniške in duhovniške poklice. Bog daj, da bi se našli številni mladeniči in mladenke v našem narodu in po svetu, ki se bodo pogumno odločili za življenje po idealih svetega Frančiška, se po njih posvetili in žrtvovali bližnjemu. Za vse tiste, ki so že v tem poklicu, pa bomo prosili stanovitnosti do konca.
OKTOBER je mesec ROŽNEGA VENCA. Zopet je pred vrati in spominja nas, naj bi se znova oprijeli te rešilne vrvice — ročnega venca. Kar priznajmo, da smo glede te molitve postali mlačni. Kako drugačno življenje bi bilo po naših družinah, ko bi sleherna vsak večer zmolila skupno vsaj eno desetko! Father Peyton (ameriški apostol rožnega venca kot družinske molitve) je zapisal:“Družina, ki skupaj moli, skupaj tudi ostane!” Pri Sv.Rafaelu bomo pobožnost rožnega venca v oktobru združili vsako sredo s sveto mašo ob sedmih zvečer, pa tudi na praznik Rožnovenske matere božje, v četrtek 7. oktobra, kakor tudi pred sobotno in nedeljsko službo božjo. --------^
ODDAJO na 2EA v priredbi našega verskega središča morete poslušati v nedeljo 26. septembra ob 7:30 zjutraj. Ne zamudite prilike!
SVETA ANA je praznovala s svetim Joahimom (sta starša Device Marije) god na ponedeljek 26. julija. To
je dan zavetnice Društva sv. Ane našega verskega sre-dišč^. Članice so bile pri sv. maši na dan pred praznikom in priredile tudi svoj vsakoletni piknik v dvorani. Ob tej priliki je vsaj deloma delovala že tudi kuhinja, saj je Tončka Stariha s svojimi pomočnicami pripravila toplo kosilo za vse navzoče, kdor je le hotel seči po njem. Seveda je bil na razpolago tudi običajni B-B-Q, ki ga imata redno na skrbi Franc in Janez Šveb. Doprinos te prireditve (953.44 dol.) je bil za kuhinjsko opremo dvorane. Hvala požrtvovalnim članicam Društva sv. Ane, pa tudi ostalim pomočnicam, brez katerih bi prireditev ne bila tako uspešna. Hvaležni smo vsem, ki so prinesli pecivo in razne solate,ali ki so pomagali pri postrežbi s hrano in pijačo.
STOJN4CA v prid našemu gradbenemu fondu v merrylandskem trgovskem okraju je nekaj novega. Naše iznajdljive gospodinje so jo organizirale prvikrat 18. avgusta. Za pripravo ni bilo veliko časa, niti nismo te nove dejavnosti veliko reklamirali. Vendar je bil uspeh lep: 192.45 dolarjev. — Naša stojnica bo zopet delovala 15. oktobra in pa 8. decembra. Za oba dneva se priporočamo za domače pecivo, za lončnice in tudi razne časopise (“Woman’s Day”, “Woman’s Week-ly” in podobno).
Za prodajo so skrbele Milka Stanič, Tončka Stariha, Angela Rožanc, Marija Lipec, Helena Caruana, Kali Menič, Miriam Sušnik in Valentina Papagna. Pri njih se pozanimajte, kaj je na stojnici najbolj zaže-Ijeno.
WALKATHON za našo dvorano smo imeli letos na nedeljo 22. avgusta. Kar lepo število mladih in odraslih je pešačilo dvanajst kilometrov. Prireditev je dala gradbenemu fondu 2,282.04 dolarjev. Te, ki so pripomogli k tako lepi vsoti in sodelovali pri akciji, bi lahko razdelili na tri skupine: Prvi so ti, ki so pridno nabirali sponzorje in pešačili. Drugi so sponzorji, ki so darovali gotovo vsoto za vsak prehojen kilometer. Tretji pa so tisti, ki so sicer pridno nabirali sponzorje, pa iz zdravstvenih razlogov niso hodili.
Nagrade so prejeli: prvi prispel nazaj k Sv. Rafaelu, najmlajši pešač, najstarejši pešač; dalje tisti, kije imel na listi največ sponzorjev, in pa tisti, kije nabral največjo vsoto. — Od pešačev je nabrala največjo vsoto Tončka Stariha. Prekosila pa jo je Albina Konrad iz Dapta, ki je nabrala večjo vsoto, pa zaradi šibkega zdravja sama ni mogla hoditi. - Vsem sponzoijem, nabiralcem in pešačem iskrena hvala za izdatno pomoč našemu gradbenemu fondu!
Da pa ne bomo obležali na lavorikah zaradi gornjega lepega uspeha, naj navedem stroške pri gradnji dvorane v zadnjih dveh tednih: Za okna in vrata smo izdali (progress payment) 2,700,— dolarjev, po del plačila (tisoč dolarjev) je prišel inženir, pa še elektri-
čarju smo dali tisočaka.
Naj dodam, da je bil doprinos piknika ob priliki Walkathona 465,— dolarjev. Potrudimo se, da bo naša naslednja prireditev (“RAFAELOVO”, 26. septembra) tudi dobro uspela!
DVORANA našega verskega središča počasi, res počasi napreduje. Ker mi zmanjkuje prostora, ki mi ga je urednik namenil, ne bom podrobno opisoval, kaj je bilo zadnji čas narejenega. Radovednim in vsem, ki se zanimajo, dajem tale prijazen nasvet in tole vabilo: Pridite in poglejte!
ZLATA POROKA je lep življenjski jubilej. Saj je danes toliko razporok, da se človek kar zgrozi in sprašuje, kaj je še ostalo od zakonske zvestobe. Ali ljudje sploh kaj mislijo, ko stopajo v zakon, daje obljuba zakonske zvestobe resna zadeva? Za kako malenkostne vzroke potem besedo zvestobe prelomijo. Zato je praznovanje zlate poroke dandanes toliko pomembnejše: petdeset let zvestobe v zakonu je svetal zgled vsem mladim zakoncem, ki nimajo potrpljenja in notranje duhovne moči, da bi znali premagovati težave. In vendar brez težav ni v nobenem zakonu, pa naj bo še tako idealen in srečen.
Med nedeljsko službo božjo 8. avgusta smo imeli zlatoporočni obred LUDVIKA in MARIJE KLAKO-ČER. Skupaj z njima smo se Bogu zahvalili za vse dobro, ki ga jima je podelil. Pa tudi za vse dobro, ki sta ga storila naši verski skupnosti. Gospod Klakočer že skoro 25 let vodi zbor in petje pri našem bogoslužju, žena Marija pa je odlična in požrtvovalna pevka pri istem mešanem zboru.
Naš
zlatoporočni par pri rezanju jubilejne torte
Praznovanje je bilo iznenadenje za slavljenca. Gospod Klakočer je prišel kot navadno na pevski kor in pripravil note za mašne pesmi. Tik pred začetkom maše pa je začudeno pogledal, ko se je pojavila na koru hčerka Marija in “ukazala” njemu in mami, da morata v prvo cerkveno klop, ker bo danes ona spremljala in vodila petje. Seveda je v ta namen že v četrtek organizirala pevsko vajo brez vednosti slavljencev. Tako običajna očetova vaja v petek ni odpadla, čeprav so pevci vedeli, da bodo peli druge pesmi.
Pri sveti maši sta zlatoporočenca prejela jubilejni blagoslov. Tudi papež Janez Pavel 11. jima je telegramsko čestital, naknadno pa je dospela tudi lepa pergamentna listina z njegovim blagoslovom. To čast sta si vsekakor zaslužila.
Po maši sta bila slavljenca s pevci in njih družinami povabljena v dvorano, kjer smo imeli kosilo. Jože Urbas jima je v imenu zbora poklonil v spomin oljnato sliko. Vsi želimo zlatoporočencema še mnogo let srečnega zakonskega življenja, da bi še dolgo prepevala Bogu v čast pri naših službah božjih!
KRSTI. — Tanya Nari Petek, Ekibin, Qld. Hčerka Adolfa in Aroon r. Charngdang. Botra sta bilaWalter in Alison Pick. Cerkev sv. Elizabete, Ekibin, Qld., dne 11. julija 1982.
Simon Francisco Skerbič, Blackheath, N. S. W. Oče Mirko, mati Margaret r. Lopez. Botrovala sta Jerica Skerbič in Chris Haywood. Blackheath, 26. julija 1982.
Philip Serdinšek, Mt. Druitt, N. S. W. Oče Maks, mati Jacinta r. Salubre. Botra je bila Elvira Herman. Merrylands, 15. avgusta 1982.
POKOJNI. — Dne 21. julija je v Sydneyu (Merrick-ville) umrl TONY JURŠE. Rojenje bil 3. marca 1928 v Spodnjem Boču (Selnica ob Dravi). Pri krstu je dobil ime Marko in je najbrž pod tem imenom vpisan v rojstno in krstno knjigo, kot sin Valentina in Ivane r. Gradišnik. Poročen je bil po zastopniku 25. julija 1960 v Podvelki in sicer z Jožefo Forneci, rojeno v Josipdolu pri Mariboru. Tony je sicer živel v Canberri in šele zadnji čas se je mudil v Sydneyu. Po poklicu je bil mizar, je pa že nekaj let bolehal in je moral tudi na težko operacijo. Boril se je z raznimi težavami in osebnimi problemi. Pogrebna maša zanj je bila 27. julija v stolnici sv.Krištofa v Canberri, nato smo njegovo truplo spremili na novo canberrsko pokopališče “Gungahlin”. Poleg žene Jožefine zapušča pokojnik še tri brate in dve sestri v domovini.
Naše sožalje vsem žalujočim. Pokojnik, ki ga priporočam v molitev, naj počiva v miru!
P. VALERIJAN
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo
DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
Nudi se Vam prilika, ki ste si jo najbrž že dolgo želeli:
HAVAJSKI OTOKI - VVAIKIKI /PRINCE KUHIO HOTEL/
Polet tja in nazaj ter vključno štirje dnevi (in tri nofci) v luksuznem hotelu Prince Kuhio ob svetovnoznani VVaikiki plaži mesta Honolulu — samo $527.
(Subject to Government approval. Priče based on tvvin share accommodation. Air Fare based on Pan American’s newt14 days advance purchase Group Inclusive Tour Fare)
Obrnite se na nas, da dobite podrobnejša pojasnila!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
Florence L. Barclay:
unesem
bvch src
Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko
roman
b
OSMO POGLAVJE ŠE DRUGI BISERI
Dnevi, ki so sledili, so bili za Jane polni nepopisne sreče.
Noben dogodek nii skalil razpoloženja, ki je bilo zanjo novo, popolnoma novo. Garthovo zadržanje naslednji dan ni več kazalo znakov tistega navdušenja kot prejšnji večer. Bil je povsem umirjen in resen, tako da se je Jane zdel še starejši kot je dejansko bil. Le redkokdaj se je obnašal kot sedemletni paglavec. Celo v pogovoru z vojvodinjo je bil proti svoji navadi siila zadržan in možat, tako da ga je nekdo smeje vprašal, če se morda vadi za svojo skorajšnjo vlogo zakonskega moža. Garth je odgovoril:
»Uganili ste, prav to poskušam.«
»Ali bomo imeli čast videti tudi njo v dvorcu Shen-stone?« gaje vprašal Ronald. »Večina vojvodinjinih gostov je lady Ingleby povabila tja za konec tedna.«
»Da, da,« je odvrnil mirno Garth, »tudi ona bo tam.«
»Bog nebeški!« je vzkliknil nekdo, »ali naj vzamemo to zares?«
Jane, ki je sedela tik ob družbi in se je delala, kot da bere časopis, je čisto tiho, tako da jo je slišal samo Garth, šepnila:
»O, Dal, kako sem srečna! Ali ste se sinoči odločili?«
»Da,« odgovori Garth in se obrne tako, kot da govori sam s seboj, »sinoči.«
»Ali je bil najin popoldanski razgovor v kakšni zvezi z vašo odločitvijo?«
»Ne, ne, v nobeni.«
»Potemtakem vas je k temu nagnil 'Rožni venec’?«
On se je nekaj časa obotavljal, potem pa, ne da bi pogledal Jane, reče: »Odkritje 'Rožnega venca’ mislite? Točno!«
Jane je bila prepričana, da je tako potrjena njena razlaga njegovega navdušenja po koncertu in se je z užitkom predala novemu razdobju njunega prijateljstva.
Ure, ko sta skupaj igrala, so ji prinesle veliko resnične radosti. Garth je bil večji glasbenik kot si je bila mislila, zato je še posebej uživala, ko je poslušala njegovo
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU
TISKOVNEMU SKLADU:
$50.- N.N., N.N.; $20,- Vinko Co-per; $15.— N.N., Franc Bračko, Ignac Valenčič; $10,— Matija Cimerman, Pavel Rob, Roman UrJič, Zinka Drezga, N.N., Angela Dodič; $7,— Wilhelm We-tzel; $5.— Marija Katič, Franc Male, Ignac Feldin, Marjan Jonke, Marija Penko, Marija Horvat, Jože Gjerek, Lucija Srnec, Vera Pregelj, Adrijana Stepančič, Alojz Brne, Stanko Ogrizek, Angela Lečnik, N.N., Angela Umek, Julij Bajt, Vincenc Rep, Ivan Zelko; $4,— Ivan Erjavec; $2.40 Viktor Gnezda; $2.— Ana Šutej, Bogomir Jesenko, Ivanka Žabkar, Franc Šiftar, Ivan BrČar; $1,— Ana Ahec, Stanko Fatur.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJIH - TOGO, AFRIKA:
$50,— N.N.; $20,— FrančiSka Muka-vec; $4.— Marija Telich (za lačne otroke).
Dobrotnikom Bog povrni!
V Postojnski jami
POSEBNA KOMISIJA pri Organizaciji združenih narodov že štiri leta prizadevno zbira statistične podatke o premikih prebivalstva sveta v prihodnjih desetletjih. Prišla je do kaj zanimivih ugotovitev, ki jih je objavila prav zdaj v času LETA O-STARELIH. Tu nekaj njenih zaključkov posredujemo tudi bralcem MISLI.
V	bližnji bodočnosti se bo na svetu oblikovala zelo močna generacija 60-letni-kov. Po mnenju statistikov bo to stvarnost, ki že danes dejavno vpliva na razne družbene strukture, na kriterije dela in na življenjske navade posameznikov, družin in vse človeške družbe. V nekaj desetletjih bodo starejši ljudje, ki so danes na svetu v manjšini, postali večina svetovnega prebivalstva — torej ravno obratno, kot je položaj na svetu danes. To pa pomeni, da bo morala manjšina skrbeti za večino — za tiste, ki ne bodo mogli več delati in skrbeti sami zase.
Tu je nekaj statističnih predvidevanj te mednarodne komisije: Če se bo število prebivalcev na zemlji do leta 2025 trikrat povečalo v razmerju do leta 1950, bo število ostarelih med prebivalci našega planeta petkrat večje. Ker tri četrtine teh starejših bo v državah Tretjega sveta. Leta 1950 je na svetu na dva otroka prišla ena ostarela oseba — leta 2025 pa bo ravno narobe...
In kaj bo povzročilo tolikšne spremembe med starostno strukturo ljudi? Poznavalci naštevajo različne vzroke: o-mejevanje in reguliranje rojstev, manjša nataliteta, podaljševanje življenjske dobe zaradi višjega življenjskega standarda, izboljšanje zdravstvene oskrbe, higiene in prehrane.
Po vsem tem se danes srednja življenjska doba pomika navzgor, proti sedemdesetim letom.
Vprašanje pri vseh teh statistikah, ki nakazujejo bodoče življenje na svetu, pa je tole: ali bodo ostareli dobili v družbi mesto, ki jim po vsem božjem in človeškem pravu pripada? Ali bodo mlajši zares skrbeli zanje? Upajmo! Četudi se že zdaj oglašajo nekateri, ki bi tako, kot uničujejo nerojena življenja (120.000 splavov je na svetu dnevno!), radi uničevali tudi bolne in ostarele.. .
igranje, ki je bilo tako čisto in odločno pa spet tako nežno, kjer je bilo potrebno.
Garth niti z besedico ni omenil, koliko mu pomenijo te čudovite ure. Po prvem večeru je bil zelo redkobeseden. Pod hrasti v parku je sam pri sebi sklenil, da bo teden dni molčal in besedo je skušal držati.
Popolnoma novo doživetje za Jane je bilo tole: prva sem v srcu nekoga. Garth ji je dal to dobro razumeti, dasi o tem ni spregovoril besedice. Njegova pozornost do nje je bila tako obzirna in neopazna, da nikomur ni padla v oči in zato tudi ni izzvala obregovanj prijateljev in niti vojvodinjinih pripomb. Jane je ves čas čutila, da jo obdaja ozračje nežne ljubezni. Prvikrat v življenju je občutila, da je prav ona najvažnejša misel nekega človeškega bitja. Čutila je, da je on ves njen in bila je srečna in ponosna na vse, kar je on delal in govoril.
V	tistih urah, ki sta jih skupaj preživela v dvorani ob glasbi, ga je globlje spoznala. Spoznala je njegovo zaneseno naravo, zaljubljeno v lepoto, ki je prej nikoli ni mogla popolnoma razumeti.
Dnevi so bili res prečudno lepi. Jane pa kljub vsemu nikdar še pomislila ni na ljubezen v najbolj preprostem pomenu besede. V te stvari je bila popolnoma nevpeljana. Ne toliko zaradi tega, ker v ljubezni ni imela nikakršnih izkušenj, ampak bolj zato, ker je iz raznih živih zgledov predobro poznala komedijo Jjubezni in zato ni mogla prepoznati prave ljubezni, ki je prihajala k njej v naravnost idealni obliki.
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti me nadomestuje v uradu gospodična MARIJA (Kuseta), ki Vam bo sla v vsem na roko. Ce pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 654 - 1233
TOUR VVORLD INTERNATIONAL, 49 Exhibition Street, Melbourne, 3000 — Tel. 654 1233, Consultant Dr. J. KOCE
V	teh svojih številnih počitnicah, ki jih je preživela tukaj, je dobila že kakih dvanajst ženitnih ponudb. Bila je bogata dedinja in popolnoma samostojna, zato je razumljivo, da bi se marsikateri metulj rad ustavil na takem cvetu. Roko ji je ponudilo že nekaj starejših, malce plešastih moških, ki so bili siti že vseh sladkosti življenja, imeli pa so udobne dvorce in so hoteli večer življenja preživeti v družini. Ko so snubili Jane, niso kazali kakšne posebne sentimentalnosti, toda naleteli so na gluha ušesa. Jane je hitro spoznala njihove načrte, zato jih je prav tako brez vsake sentimentalnosti odbila.
Dva ali trije mladi metuljčki, katerim je Jane pomagala izvleči se iz kaše, v katero so zabredli po lastni lahkomiselnosti, so menili, da ne bi bilo slabo tako modro žensko imeti ob sebi, da bi jim preprečevala počenjati vse niogoče neumnosti. Vse je Jane z izbrano vljudnostjo poslala t ja, od koder so prišli.
To so bila vsa njena ljubezenska izkustva. Nihče je še ni ljubil zaradi nje same. Tako torej zdaj, ko jo je molče obdajala silna ljubezen mladega moža, ni razumela, kje je izvor sreče, ki jo čuti. V Garthu je gledala oboževalca neke druge, lepe in mlade žene, s katero se še v sanjah ne bi upala kosati. Zaupnost, ki je navdajala njene odnose z Garthom, je pripisovala dolgotrajnemu prijateljstvu, ki je bilo čudovito kot v pravljici.
Tako je bilo do torka.
Tega dne so se overdenski gostje razšli. Jane je odpotovala v London, da preživi dva dni pri Brandovih, Garth Pa je šel naravnost v Shenstone, da se sestane s »filmsko lepotico« miss Lister in njeno teto Parker Bangsovo.
Jane naj bi prišla v Shenstone v petek.
(Nadaljevanje)
DVE KNJIGI slovenskih avtorjev, še neomenjeni v MISLIH, sta izšli v angleščini.
MEN WHO BUIL T THE SN0WY je naslov prve. Napisal jo je naš sydneyski rojak IVAN KOBAL in mu ob tej priliki urednik Misli tudi iskreno čestita k lepemu uspehu. Knjiga je izšla nedavno v Sydneyu, v založbi "Saturday Centre Books" (Newtown, N. S. l/V.) Njena vsebina je nekak prijetno pisan dnevnik iz življenja fantov številnih narodnosti, ki so gradili Snowy Mountains projekt. Za nas je opisovanje še posebej zanimivo, saj so vse glavne osebe v njej Slovenci.
Knjigo morete naročiti pri MISLIH. Cena: osem dolarjev (poštnina posebej).
THE ORCHARD nosi naslov druga, katere avtor je ameriški Slovenec — povojni emigrant, DORE SLUGA. Izšla je v Kanadi, kjer jo je izdal in založil Zgodovinski odsek Tabor ZDSPB. V prijetnem, živem slogu in v obliki zgodbe opisuje doživljanje vojne in revolucije v Sloveniji ter povojno begunsko pot mladega fanta v svet. Temelji na resničnih dogodkih in jih prepričevalno razvija pred bralcem.
Tudi to knjigo ima v zalogi uprava MISLI in jo morete naročiti za ceno šestih dolarjev. Poštnina ni vključena.
NAJVECJA PA JE LJUBEZEN ...	_
Ce smo bili moc-oCni v besedah
KRISTUS NA SODNI DAN NE BO VPRAŠAL,	ČE SMO SE NEŽILI V SLADKIH ČUSTVIH
ČE SMO IMELI VISOKOLETEČE MISLI	AMPAK ČE SMO LJUBILI V DUHU IN RESNICI
1QK9
249
V KANADI je v starosti 86 let umrla Ambrožičeva mama, kot jo je klicala torontska slovenska skupnost. Z Dobrave pri Ljubljani je s svojo družino kot begunka prišla preko Avstrije v Kanado. Svojega moža Loj-za, ki je bil brat našega pokojnega očeta Bernarda Ambrožiča, je preživela za precej let. Imela sta pet sinov in dve hčeri. Od sinov je Lojze postal duhovnik, bogoslovni profesor in pred nekaj leti škof za priseljence torontske nadškofije.
Ambrožičeva mama je rada prebirala naše MISLI, ki jih je prejemala že vsa leta od prihoda o.Bernarda v Avstralijo. Tako smo zdaj izgubili vneto naročnico. — Tudi mi ji želimo miren počitek v Gospodu, ki mu je vse življenje tako zvesto služila. Vsem Ambrožičevim pa ob obisku smrti iskreno sožalje!
V RIMU so bile 15. julija med številno množico kar tri skupine slovenskih romarjev: ena iz Braslovč v mariborski škofiji, dve pa s Koroškega — mladina iz Železne Kaple ter dijaki in profesorji slovenske gimnazije v Celovcu. Papež jih je med splošno avdienco posebej nagovoril, seveda v slovenščini. “Vsem želim, da bi s svojim zadržanjem tn apostolsko vnemo pričevali za Kristusa, ki je pot, resnica in življenje, in ga izžarevali vsak v svojem okolju,” je dejal med drugim. Mladim pa je povedal:“Dijakom še posebej naročam, naj skrbno izrabijo čas, namenjen kulturnemu izoblikovanju in duhovni zoritvi, da jih predvsem odgovornosti v Cerkvi in družbi - ko bo čas za to - ne najdejo nepripravljene. Katoliški mladini naj ponovim, da vas ima sveti oče prav posebno rad in vam zaupa, kot vas
ima rada in stavi v vas zaupanje sveta Cerkev, ki se zaveda, kakšnih idealov in žrtev je mladina zmožna.”
MARIBORSKI ŠKOF dr. Franc Kramberger je bil v začetku julija na enotedenskem obisku med rojaki ZDA. Udeležil se je škofovskega posvečenja Edvarda Pevca, sina slovenske izseljenske družine, v Clevelandu, v Chicagu pa je na slovenski župniji sv. Štefana vodil slovesnosti “Slomškove nedelje”. Zadnja dva dneva pred vrnitvijo domov je preživel med rojaki v New Yorku. Tam je imel tudi priliko, da sije ogledal palačo Združenih narodov, kjer je tudi on pomolil v kapeli za svetovni mir, ter se za trenutek pomudil v prostorih, ki so zastopnikom raznih narodov namenjeni premišljevanju.
ZELO ZANIMIVI so podatki Ekumenskega sveta Cerkva o številu kristjanov na svetu. Prinaša jih Svetovna krščanska enciklopedija, kije nedavno izšla.
Okrog leta 500 po Kristusu je bilo krščenega 22 % takratnega prebivalstva. Med kristjani je bilo takrat 38% belcev in večino so imeli črnopolti kristjani. Ob koncu tisočletja pa so belci prišli v večino (vseh kristjanov je bilo takrat le 19 odstotkov prebivalstva). Največ belcev je bilo med kristjani v začetku 16. stoletja — kar 93 %. Od takrat naprej pa je začelo število nebelih kristjanov močno naraščati in pred sto leti je spet doseglo polovico vsega števila kristjanov.
Najnovejše številke povedo, daje bilo v lanskem letu belcev med kristjani le 47% — temnopolti kristjani imajo zopet večino. Med njimi je 23% ijavokožcev, 20% črncev, 7% rumenokožcev, 3% pa je rdečekož-cev.
Tudi med duhovniki, škofi in kardinali katoliške Cerkve je vedno več oseb temne polti. Nič ne bo čudno, če bo ob kakem konklavu prihodnjih desetletij dim nad Vatikanom oznanil izvolitev — temnega papeža. Zakaj pa ne?
LETOS V JULIJU je praznoval zlati duhovniški jubilej svetovnoznani univerzitetni profesor in eden največjih teologov sedanjega časa, jezuitski pater Karel Rahner. Kljub temu, da velja danes za klasika katoliškega teološkega nauka in je bil eden najvidnejših
SLO VENIAN FUNERAL SER VICE
A.F.D.A.
724 5408
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
250
Midi QpnfpmKor 1 OCO
teologov drugega vatikanskega koncila, je mož ob jubileju skromno izjavil:“Tisto, kar sem, z žalostjo hrepeni po tistem, kar bi moralo biti.” V svojem neizčrpnem znanstveno—teološkem zagonu in z izrednim pisateljskim ter strokovnim talentom je Rahner napisal veliko teoloških in drugih del, vsega skupaj nad 3500 člankov, razprav in knjig. Prejel je veliko število častnih doktoratov, raznih odlikovanj in priznanja .,	---------------—•——— ■ __________________
“LEPI ČASI” se nam obetajo po podatkih ustanove S1PRI v Stockholmu, ki prikaže stanje oborožitve z atomskim orožjem.
ZDA imajo 1,050 raketnih izstrelkov z odmetom s suhe zemlje, 500 z odmetom iz podmornic ter 348 ve-lebombnikov s 1,000 atomskimi izstrelki.
SOVJETSKA ZVEZA pa ima 1,300 raketnih izstrelkov z odmetom s suhe zemlje, 500 z odmetom iz podmornic, strateških bombnikov pa 156 s 150 atomskimi konicami. Toda ali so številke zanesljire?
Skupno imata obe velesili v zalogi atomskega orožja za 1.300,000 bomb, kot so jih Amerikanci odvrgli na Hirošimo in Nagasaki.
Nasproti temu stojijo številke ljudi, ki stradajo, ki umirajo od lakote. Na svetu je ena milijarda ljudi, ki so podhranjeni, ena milijarda brezposelnih. Vsako leto jih na svetu 25 milijonov umre od lakote ali njenih posledic.
Za oborožitev in razne “krajevne” vojne porabijo države tisoč milijard dolarjev letno. In med temi so celo države Tretjega sveta . . .
POLJSKA je ob drugi obletnici (31. avgusta) ustanovitve svobodne sindikalne zveze Solidarnost znova vzplamtela v demonstracijah, manifestacijah in proslavah, ki jih je po vsej državi organiziral zdaj prepovedani sindikat. Močan izraz delavske volje, ki se upira sili komunistične diktature. A vlada seje prav tako pripravljala na datum, Cerkev pa je pozivala k miru in strpnosti.
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEW1S RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536
TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
Obletnica je minila v nemirih ob konfrontaciji delavstva z vojaštvom in policijo, z nekaj mrtvimi in tisoči aretacij. Zatiranje se bo nadaljevalo, četudi je za komunizem poljski primer sramotna klofuta, ki jo bo težko prebolel. Vlada skuša prepričevati z besedami, delavci pa čakajo dejanj, ki bi jim spet vrnili odpravljeno svobodo. Dokler ne pride do tega, na Poljskem ne bo miru.
KITAJSKI dnevnik v Pekingu se zgraža nad “škandalom”, ki ga je partiji skuhal njen dolgoletni član: odšel je namreč v samostan in postal budistični menih. Jang Zhongfu je bil član komunistične partije od leta 1954 in so mu dolga leta zaupali odgovorno mesto direktorja zadruge v Guandongu. Sicer časnik trdi, da je ta korak storil mož iz zagrenjenosti, ker je njegovo mesto prevzel mlajši in ker se je sprl s svojo družino. Če ni tole v nekak izgovor in vsaj majhno tolažbo partiji. Obenem pa je nepopustljiv ter članek zaključi z besedami:“Jang Zhongfu je do konca izdal marksizem-leninizem in Maocetungovo misel. Iz člana partije se je ponižal v budističnega meniha, zato je iz partije izključen.”
FILM O BARAGU, našem misijonarju med Indijanci in kandidatu za proglasitev k svetnikom, so pred nekaj meseci izdali v Kanadi. Naslov enournega filma je “Sledovi” ter prikazuje Baragovo deželo in ljudi. Je dobra informacija o daljnih pokrajinah, ki so nam postale domače zaradi Baraga in njegovih sodelavcev.
Film je izdelal slovenski lazarist v Torontu Tone Zrnec s pomočjo izvežbanega snemalca Josepha Sil-vaya. Napravili so dve izdaji: z angleškim in pa s slovenskim besedilom. Za film, ki je tudi naprodaj, saj so napravili več kopij, pravijo, da je zelo dobro uspel in je vreden ogleda.
WtNE Dl N E and DANCE
Razvedrilo, domačo hrano in pijano Vam nudi
LAKE VIEW RESTAURANT
in RECEPTION CENTRE
42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530
Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj
se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ
kotiček ^ naših mladih 2
MOJČINA PESEM
Ptička, ki sladko žgoliS,
vetrc, ki v vejah šumiš,
preko dobrav
nesi pozdrav
daleč tja v rodno mi vas.
In ko se vrneš, povej:
Kdaj bo, kot bilo je prej, kdaj spet domov preko bregov
šla bom tja v rodno mi vas?
Ptička ne poje mi več, vetrc odjadral je prefi, sama sem spet, mrzel je svet, daleč je rodna mi vas .. .
Frane Milčinski
'I?
tvtff
s(ijjrNIAN
DRAGI OTROCI!
Pa pojdimo danes na iskanje osebe za Galerijo mladih v Južno Avstralijo, med našo adelaidsko mladino! Četudi adelaidska slovenska naselbina ni ravno velika, ima vseeno kar lepo izbiro.
Med študenti medicine na adelaidski univerzi je tudi ANTON KRESEVIČ, član zavedne in za skupnost zelo delovne slovenske družine. Oče Danilo je iz Račič, župnija Podgrad, mama pa je prišla s starši še kot deklica — Šajnova Ivanka — v Avstralijo s Knežaka. Od štirih• otrok je Anton najstarejši, rojen leta 1963.
Anton je obiskoval do vpisa na univerzo katoliške šole. Bil je vseskozi odličen študent, vedno na vrhu, zadnji dne leti v kolegiju celo "dux". Zato pričakujemo, da bo tudi medicinske študije resno vzel in bomo adelaidski Slovenci v nekaj letih dobili v njem doktorja in pol.
Seveda mora biti poleg študija v življenju mladega
Dragi striček!
Če se drugi ojunačijo in Ti pišejo, se bom paše jaz. Malo mi pomaga ata, ker je to moje prvo pismo, ki bo natiskano — če ga boš seveda izbral za Kotiček.
Mi smo prišli v Avstralijo pred šestimi leti. Najprej smo bili v Benalli, zdaj pa smo za nekaj časa blizu kraja Kilmore, kjer ata oskrbuje farmo. Tu je zelo lepo, samo dolgčas nam je, ker smo na samoti.
Moram povedati, da smo bili na obisku pri znani družini v Melbournu ravno na nedeljo, ko ste imeli Koncert. Povabili so nas s seboj in smo bili vsi zelo veseli. Kaj takega nismo pričakovali tako daleč od doma. Mama je rekla: Prej mi je bilo dolgčas po domovini, zdaj pa mi bo po Melbournu!
Če se bomo preselili v mesto, bom pa tudi jaz hodil v slovensko šolo in nastopal na odru.
Lepe pozdrave! — Bojan Polič, 13 let.
človeka na vrsti tudi šport. In naš Anton kot bodoči zdravnik mora poznati staro pravilo zdravja: Zdrav duh v zdravem telesu! V kolegiju je igral nogomet in bil izbran celo za kapetana nogometnega moštva. Med sedanjim višjim študijem pa se je bolj posvetil košarki ter igra za univerzo.
Medicincu Antonu naj tukaj povemo, da smo nanj ponosni. Ne le starši, tudi mi vsi zasledujemo njegovo pot in mu želimo veliko uspehov pri študiju in seveda srečen zaključek. Poleg diplome, ki mu bo dala ob času doktorski naslov ter mu odprla vrata do zdravniške prakse, pa bo potreboval tudi obilo razumevanja za potrebe bližnjega. A to prihaja iz srca in ne iz šolskih knjig. Tega se bo naučil lahko v obilni meri v domačem vzdušju slovenske družine in isto bi morala dajati tudi širša družina, kateri nekdo pripada — narodna skupnost.
i
Antonu želimo vztrajnosti na začeti poti, saj vemo, da bo le tako dosegel vse tisto, kar pričakuje on sam in kar naša skupnost pričakuje od njega.
BERRIEDALE, TAS. - Znancem in prijateljem širom Avstralije, ki še niso zvedeli o tem, sporočam preko naših dragih MISL I žalostno novico, da nas je dne 13. avgusta zapustil nepozabni mož in oče IVAN UMEK. Devet dni prej gaje zadela kap. Prepeljali so ga v Royal Hobart Hospital, a tudi zdravniška pomoč mu ni mogla ohraniti življenja.
Pokojnik je bil rojen 27. septembra 1928 v Knežaku, odkoder sem doma tudi jaz. V aprilu 1956 sva skupaj pobegnila v Italijo in se 10. junija v taborišču Udine poročila. V maju 1957 sva se z ladjo “Flami-nia” odpravila proti novi domovini in v Tasmaniji ustvarila novi dom. Do nedavnega smo živeli v Clare-montu, nato pa se preselili v novo hišo v Berriedale, ki pa je Ivan žal ni dolgo užival.
Poleg mene zapušča pokojnik dva sina, nevesto in vnuka Pavleta, v domovini pa očeta in dve sestri ter enega brata v Ameriki. Sin Tony ima 24 let, Mihael pa komaj 11 let in bo ata zelo pogrešal.
Dragi Ivan, počivaj v miru božjem!
Iz srca se v svojem imenu in v imenu družine zahvalim vsem, ki so nam stali ob strani v času bolezni in žalosti ob smrti; vsem, ki so osebno, pismeno ali po telefonu izrazili sožalje; in zlasti še tistim, ki so se potrudili in se udeležili pogreba, saj so nekateri prišli k nam celo iz Melbourna. Bog povrni vsem! - Žalujoča Angela Umek z družino.
Iskreno sožalje ob težki izgubi! In prisrčna zahvala za sporočilo in podatke. Ko bi vse družine ob obisku smrti storile tako, kako lažje bi bilo uredniku in kako popolnejša bi bila Matica mrtvih. - Urednik
MT. MEE, QLD. - Čeprav se o naši brisbanski slovenski skupnosti bolj malo piše in zato tudi malo bere, s tem še ni rečeno, da tukaj samo spimo. Dejstvo je le, da nihče rad ne pisari. Zato naj vsaj v nekaj vrsticah tu opišem delo in napredek naše “Planinke".
Naše tukajšnje slovensko društvo “Planinka” ima že več mesecev nov upravni odbor.Novi predsednik je
E. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler slrojev sc melbournskim Slovencem priporočil za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk Izvršujemo vse vrste popravil'
V zalogi imamo slovenske črke ($7 ki jih Va< pisalni stroj morda še nima
EMIL ZAJC
9 Tennjson Ave., ( I.AVTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466	►
ur križem ;
ausfralske Slovenije
Jože Barbiš, ki je znan že iz prejšnjih let po svojem vestnem delu za skupnost. Ob takem predsedniku tudi ostali odborniki morajo resno poprijeti. Najbolj vidno delo novega odboja je seveda na slovenski zemlji — “na hribčku” pravimo —, kjer je skoraj vsakokrat na našem mesečnem srečanju kaj novega videti. Naj omenim le cementirano pot — drive-in, ki vodi na hribček. Upamo in želimo, da se bo odslej več rojakov udeleževalo društvenih piknikov, da tako pod-pro delo požrtvovalnih rojakov, pa se seveda tudi po-vesele in srečajo z drugimi Slovenci. Za marsikoga je poleg slovenske maše, kadar pride na sporedu p. Vale-rijana Brisbane na vrsto, ravno srečanje na slovenski zemlji edina prilika, da se kljub tujini znajde v sloven-sku družbi. In kar priznajmo, da prav te pogrešamo.
Ko to pišem, so pri društvu ravno v teku priprave za Spring Fair, kjer tudi naša “Planinka” že več let redno sodeluje s svojo stojnico, ki nudi radovednim tujim želodcem naše domače kuharske specialitete.
rTTTTTTTVTT^
SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi
BOLOGNA SM ALLGOODS
Telefon 728 1717
7 OUEST AVE. CARRAMAR, 2163
sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava.
Obrnite se na nas!
Priporoča se lastnik podjetja J. &• A. ŠKRABAN
Novemu odboru “Planinke” želimo veliko uspeha pri nadaljnih načrtih in delu.
V	julijski številki MISLI smo tudi pri nas čitali sicer skromno pisano a zelo razveseljivo in pomembno novico o visokem odlikovanju urednika MISL.1. Mojim osebnim čestitkam se pridružuje kar velika večina brisbanskih rojakov, ki so me naprosili, naj posredujem njihove čestitke. (Že zato, prosim, objavite tudi te vrstice, da bodo Brisbančani videli, da sem izpolnil obljubo!) Lepo in pošteno bi bilo, da bi vsi tukajšnji Slovenci tako cenili in spoštovali urednikovo delo, kot ga spoštujejo Avstralci.
Iskrene slovenske pozdrave! — Mirko Cuderman.
Hvala za čestitke, četudi mi je ob njih nerodno in upam, da bo počasi le mir pred njimi! — Urednik
SYDNEY, N. S. W. — Nedavno sem se vrnil iz obiska domovine, kjer sem hodil okrog z odprtimi očmi, pa imel tudi priliko občutiti rafinirano metodo zasliševanja tajne policije. Tudi o Vas, p. urednik, some spraševali in o tem, če sem naročen na MISLI. Upam, da mi Bog ne bo štel v prehud greh, da sem se v odporu in slabi volji zlagal, da sem na list naročen, četudi v resnici nisem, ampak sem ga doslej prebiral pri prijatelju. Zdaj pa me, prosim, vpišite med naročnike, da tudi jaz z naročnino pripomorem k podaljševanju življenja MISLI. Prilagam tudi dar v Tiskovni sklad. MISL IM želim obilo uspehov! N. N.
:.......................................
' > MELBOURNSKI SLOVENCI!	t
< >	Kadar potrebujete	▼
j; TAXI TRUCK	J
<►	za selitev in podobno, se boste	J
II	z MAKSOM HARTMANOM po domače ♦
pomenili za čas prevoza, delo pa	bo	J
< >	opravljeno dobro in po konkurenčni	teni. ♦
< ► ^
o	kličite čez dan: 311 6366	♦
o	RAP1D TRANSPORT SERVICES PTY. I TD. ♦ J J	(vprašajte za Maksa Hartmana!)	^
<►	Ob večernih urah kličite Maksovo	♦
!!	številko doma: 850 4090	X
♦
MELBOURNE, VIC. - Ob smrti naše drage in nepozabne mame MATIL.DE KUKOVEC čutimo dol-
žnost, da se iz srca zahvalimo vsem za izreke sožalja in za cvetje, za udeležbo pri molitvah in pogrebni maši ter spremljanju maminih zemskih ostankov na keilorsko pokopališče, kjer bo čakala vstajenja. Ostanite ji zvesti v molitvi, s katero bomo združeni z mamo tudi po njenem odhodu!
Hvaležne žalujoče družine Drezga, Bračko in Pinterič.
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Ply. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, N-S.W„ 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Incomc lax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FFRFOLJA,
J M. THAMF.
F WFINBFRG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Companies".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers- Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme. Pcnsion Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
I	Melbournskim	rojakom je na uslugo
| ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN
■	LUBI	PIRNAT
j	18 WRIDGYVAY A VE., BURWOOD, Vic.
!	Telefon:	288 4159
■
I	Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. !	Full	denture	Service	and	repairs.
Melbournski rojaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohi5tva po zmerni ceni
FRANC ARNUŠ TelefoD	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA, Vic
PRODAJAM HIŠO zaradi izselitve v drugo državo.
V	melbournskem okraju Croydon, ne daleč od trgovin, šole in železniške postaje. Hiša je Brick Veneer in prostorna (tri spalnice), z garažo, vrtom in raznimi pritiklinami. Cena je zmerna.
Kdor se zanima, naj telefonira, da se dogovorimo za čas razgovora in ogleda hiše: Lastnik K. KROP, 112 Belmont Road, Croydon, Vic. 3136 Telefon: 723 1139 (po peti uri zvečer)
DOVTIPNE OD DOMA
- RESNICI V BRK
Rotacija je družbeno organiziran
+ Kaj je rotacija? lov na stolčke.
+ Nemogoče je delati m stare politične napake vedno nove dovtipe.
+ (tovornik:“Naj živi delovno ljudstvo!" - Eden iz ljudstva:“Od česa pa? ”
+ Rezervnih delov za kmetijske stroje primanjkuje. . . umetnih gnojiI ni. . . veliko je tudi neobdelanih površin . . . Kaj je potemtakem narobe, če pšenico uvažamo?
+ Zob časa je, kot kaže, načel tudi zavod za spomeniško varstvo.
+ Mednarodne banke so naše največje bogastvo.
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D WEST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
REŠITEV avgustovega Ugankarskega sprehoda po Primorskem:
1. (Ivan) Pregelj; 2. (Simon) Gregorčič; 3. Kobarid; 4. Gorica; 5. Ajdovščina; 6. Reka; 7. Piran; 8. Vrsno; 9. Tolmin; 10. Divača; 11. Pivka; 12. Soča; 13. Sveta Gora (pri Gorici); 14. (Narte) Velikonja.
Črke v stolpcu od vrha navzdol sestavljajo dve besedi — pridevek, ki smo ga Slovenci dali pesniku Simonu Gregorčiču: GORIŠKI SLA VČEK.
REŠITEV so poslali: Ivanka Kropich, Ivo Peršič, sestre v Slomškovem domu, Francka Anž in in Marija Spilar, Žalika Svenšek, Jože Grilj, Ana Marija Cek, Ivanka Žabkar, Vinko Jager.
Za nagrado je biI tokrat izžreban IVO P E RŠIČ.
INCOME TAX RETURNS i
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri VaSih raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 „ , .	Telefon:	387 7055 (2 liniji)
Uradujemo:	^
Cez teden od 9 do 5.30	Lastnik	podjetja:
in sobotah od 9 do 1 ure.	STANKO	PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
Križanka
K. B. v tržaški Mladiki
Vodoravno: 1. strmeti, upirati pogled; 9.slovenski knez v času Cirila in Metoda; 14. del radijskega aparata, predhodnica tranzistoija; 16. prvotni prebivalec Peruja; 17. veter; 18.pri učenju jezika najzopmejše;
20. župnija; 21.poroki, ohceti;
22. samo, edino; 24. položaj, rod, poklic; 25. tam (v latinščini); 27. zaslon, filmsko platno;
31. telegraf in telefon (kratica);
32. ime kralja Slovanov; 34.bolezen železa; 35. pripušča svetlobo in omogoča razgled; 38. del telesa; 40. plačilni, dohodkovni; 42. je prstene barve; 45. zelo negostoljubni vzklik; 46. predlog; 47. mehiška žgana pijača; 49. črnilo (v angleščini); 50. žlahten plin (uporaben pri razsvetljavi); 51. na vse strani brez reda.
Navpično: 1. hudobno bajeslovno bitje; 2. skandinavsko moško ime; 3. čedna, prikupna; 4. iz kamna zidana brežina, oporni zid; 5. čt;, 6. umetnost (latinsko); 7. debel, rejen; 8. osebe, ki širijo novosti (tujka); 9. nemški filozof; 10. otroški junak pesnika Župančiča; 11. začetek štetja; 12. kratici imena in priimka sydneyskega zlatoporočenca; 13. pisatelj trilogije ‘'Bobri"; 15. enota v jedrski fiziki: delec energije; 19. eksotični ptič, svet starim Egipčanom; 23. ime najmogočnejšega grofa Celjskega; 26. bogat, premožen; 28. vprašalnica po kraju; 29. mešano, vseh vrst; 30. ne (latinsko); 33. opekline povzroča; 36. vodna žival, ki je sesalec; 37. sol (v angleščini); 39. žensko ime (pomanjševalnica); 41, nasprotje noči; 43. pogosto angleško moško ime; 44. vzklik ‘gorje!’ v latinščini; 48. es.
Upam, da križanka ni pretežka. Rešitev pošljite do 5. oktobra na uredništvo, ko bo žrebanje nagrajenca.
1	2	3	4	5	6	7	8		9		10	11	12	13
14								15		■	16			
17					18					19				
■	20					21							22	
23					24				■	25		26		
27	28	29		30		■	31		■	3			33	
3				35	36				37	■	38			3y
40			41			■	42	43		44		45		
		46			47	48						49		
so						51								
Mamica je pripovedovala sinčku, kako je tudi ona, ko je bila majhna, včasih nagajala in kako je enkrat celo zlezla na streho.
“Škoda, da se nisva prej poznala,” zavzdihne sinček, “bi se lahko skupaj igrala.”
☆
*
•fr
■fr
•fr
•fr
■fr
-fr
•fr
■fr
•fr
•fr
•fr
■fr
•fr
%
A *
9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma!
ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo Sl 20.—
Slike za polni list — v dvajsetih minutah!
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM			North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
	L.U	TOBIN BROTHERS funeral direetors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	ub		Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA			Mentone 93 2460
(Nadaljevanje z notranje strani sprednjih platnic)
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA,- Strani 280. Cena vezani knjigi 16 — dol., broširani 13,— dolaijev.
PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1977.
Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolaijev.
NAŠ IN MOJ ČAS. — Zbirka študij etičnih in kulturnih vprašanj izpod peresa našega filozofa Vinka Brumna, ki živi v Argentini. Cena vezani knjigi 13,— dolaijev, broširani 10,— dolaijev.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjigi 5,— dolaijev.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. Poleg 527 pesmi so dodane tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5,— dolaijev. Ista pesmarica v skrajšani obliki (tiskana pri nas v Avstraliji) je na razpolago za 2,— dolaija.
_ TABORIŠČNI ARHIV PRIČA (1., 2., 3. in 4. zvezek) - zbral dr. Filip Žakelj. Vsaka knjiga po 4,- dolaije.
KUHARSKA UMETNOST AZIJE. — Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena 13.60 dolaijev.
ZBIRKA CELOVŠKIH MOHORJEVK 1982,- Štiri vredne knjige za ceno 14,- dolaijev.
ZBIRKA GORIŠKIH MOHORJEVK 1982. — Štiri vredne knjige za ceno 15.— dolaijev. (Na razpolago jih nimamo dosti.)
Naj omenim, da poštnina v ceni NI vključena!
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV-, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU!
AUSTRAUAN
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Knjiga je izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidaija (Oak Flats, N.S.W.). Obsega preprosto pisane spomine na dogodke v Loški dolini med revolucijo in jim dodaja svoja razmišljanja o mednarodnem komunizmu. Cena 6.- dol.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
DONVAL RAVEL
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM.
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste .. .)
VAM JE NA USLUGO
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 56166 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO,
BALI, SINGAPU R, HONGKONG,
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!