1U -XĆ- 199?
Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1997
352(497.12 Ptuj)
600!
28 OKTOBER/ VINOTOK
◦ OSNOVNA ŠOLA OLOA
Ottoni
O	NAJBOLJŠI OB
NOVIH ŠOLSKI TORIH
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
mtalk immm pM<b S
COBISS Q
1997
LETC III • ŠTEVILKA 10
Cena: 100 SIT
aoo wzz®&m ■ U
OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIČ
NAŠA PRETEKLOST
Osnovna šola Olge Meglič v Ptuju je bila ustanovljena 26. maja 1979, s poukom pa je pričela 1. septembra istega leta.-Na Ptuju je šola znana pod imenom Olgica. Vzdevek so ji dali učenci. Zgradba je bila zgrajena 1892. leta za potrebe muzeja ter gimnazije in stoji v centru starega mesta v Prešernovi ulici. Šolo smo glede na razpoložljiva sredstva redno obnavljali, uredili učilnice in delno kabinete, ki so potrebni za sodoben pouk.
NAŠA SEDANJOST
V šolskem letu 1979/80 je bilo na šoli v 16 oddelkih 498 učencev, ki jih je poučevalo 21 učiteljev, vseh zaposlenih pa je bilo 29. V letošnjem šolskem letu pa je na šoli v 25 oddelkih 617 učencev. Trenutno je zaposlenih 63 delavcev, od tega 48 strokovnih delavcev. Poleg učiteljev so zaposleni še naslednji strokovni delavci: knjižničarka, pedagoginja in socialna delavka. Na šolo prihaja trikrat na teden mobilna specialna pedagoginja, ki dela z učenci razredne stopnje s posebnimi učnimi težavami, štiri oddelke podaljšanega bivanja tudi letos obiskuje okoli sto učencev.
Ves čas se spoprijemamo s prostorsko stisko, zato bi bilo nujno potrebno pridobiti še več učilnic, da bi lahko pouk potekal v eni izmeni. S tem bi zadostili novi šolski zakonodaji.
NAŠA PRIHODNOST
Z devetletko želimo stopiti v novo tisočletje v novih prostorih. Naša želja je, da bo to šola na primerni in varni lokaciji, ki bo učencem in delavcem nudila pogoje za sodoben pouk.
NASE ŽELJE - NAŠI CILJI
Vsakemu posamezniku želimo omogočiti,
□	da izkoristi vse svoje možnosti,
□	da razvije vse svoje sposobnosti, ki jih nosi v sebi,
□	da se oblikuje v celovito osebnost, ki se bo izkazala kot posameznik in član skupnosti.
Šola se zavzema za takšno delo z učenci, ki omogoča oblikovati celovito, samosto-
jno, svobodno, ustvarjalno, kritično in razmišljajočo osebnost.
PREDSTAVLJAMO, SEZNANJAMO, OBVEŠČAMO
Ker se zavedamo, da je zelo pomembno, da učenci, starši in širša okolica spoznajo naše delo, izdajamo že več let na začetku in zaključku šolskega leta podrobna šolska obvestila in pedagoška poročila, učenci pa prejmejo tudi šolske mape in beležke z obvestili iz letnega delovnega načrta šole.
NAS MOTO SODOBNA, ŽIVLJENJSKA, ZAHTEVNA, A PRIJAZNA ŠOLA
V pouk vnašamo novosti, ki omogočajo kakovostnejše delo in upoštevajo, da je vsak učenec osebnost zase.
SODOBNA ŠOLA
išče vedno nove poti, metode in oblike dela, saj to zahteva sodoben pouk. To je odprta šola, v kateri starši prevzemajo določene naloge v življenju šole, ki so pomembne za razvoj otrok.
So mentorji in sodelavci
•	v projektih razredov in šole,
•	pri okroglih mizah,
•	pri razrednih in šolskih prireditvah,
•	pri razrednih družabnih srečanjih,
•	v šoli v naravi,
•	v taborih,
•	pri obiskih predstav izven Ptuja,
•	v ekoloških taborih,
•	na rekreativnih popoldnevih,
•	na športnih prireditvah,
•	pri predstavah dramskega krožka,
•	pri izidu šolskih glasil in pesniških zbirk,
•	pri raziskovalnih nalogah,
•	na predavanjih za starše in učence,
•	na naravoslovnih in kulturnih dnevih ...
Z učenci jih pričakujemo na
•	likovnih razstavah,
•	koncertih treh šolskih pevskih zborov,
•	literarnih večerih,
•	valeti,
•	vseh ostalih prireditvah na šoli,
•	roditeljskih sestankih,
•	govorilnih urah,
•	dnevih odprtih vrat ...
Naša šola je navzven odprta šola.
Naši učenci so že stalni sodelavci ekološkega tabora v okviru organizacije držav Alpe -Adria v Italiji in v Avstriji.
Glasovi pevcev mladinskega pevskega zbora pa so se razlegali na mnogih koncertih in revijah po Sloveniji in izven naših meja.
Naši že stalni sodelavci so strokovni delavci Knjižnice Ivana Potrča in Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Ustvarjalna šola nudi sodelovanje v več kot tridesetih interesnih dejavnostih pod vodstvom strokovnih delavcev šole in zunanjih mentorjev.
Ustvarjalnost je tudi odlika rednega pouka. Na primer pri slovenskem jeziku pri urah umetniške besede učenci sami pripravijo predstavitev, svoje videnje in doživljanje poezije, pri pouku kemije so sami izdelovali kristale, tinkture iz zdravilnih zelišč ...
Inovativna šola vnaša v življenje in delo sodobne, kreativne, vedno nove pristope in oblike, ki zahtevajo učenčevo aktivno sodelovanje in razvijajo njegovo samoiniciativnost, vedoželjnost. Integracija računalništva v posamezne predmete je povečala zanimanje učencev in kakovost pouka pri likovni vzgoji, tehnični vzgoji, matematiki, fiziki, kemiji, tujih jezikih, v letošnjem šolskem letu pa predvidevamo računalniško podprt program še pri zemljepisu in biologiji.
S pomočjo mestne občine Ptuj in republike smo letos na novo opremili računalniško učilnico.
ŽIVLJENJSKA ŠOLA
upošteva, da je vsak učenec osebnost zase. Med prvimi smo zato uvedli opisno ocenjevanje v prvem in drugem razredu, napovedano ustno spraševanje, diferenciacijo in individualizacijo pouka, trimestre, tečajne oblike dela pri posameznih predmetih.
Življenjska šola je tudi zdrava šola, v kateri naši učenci dobivajo redne informacije o zdravi prehrani, kako se izogniti škodljivim razvadam, kako prebroditi težave najstnikov, koga prositi za pomoč v stiski preko individualnih razgovorov s strokovnjaki s posameznih področij, predavanj, pogovorov za okroglo mizo, z aktivnostmi na naravoslovnih dnevih. Sami o teh problemih iščejo literaturo, izdelujejo plakate ...
Upoštevamo, da imajo vsi učenci pravico do ustreznih pogojev za življenje in delo v šoli. Socialne stiske v družinah naših učencev so se povečale zaradi velikega števila brezposelnih staršev. Učencem in staršem pomagamo te stiske ublažiti z regresiranjem malic in tudi kosil, z brezplačno izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada in z razbremenjevanjem pri doplačilu stroškov pri posameznih dejavnostih.
Ne pozabimo na: otroke s posebnimi potrebami z notranjo diferenciacijo in individualizacijo pouka, z dodatnim in dopolnilnim poukom, s učnimi treningi, socialnimi igrami, z delom specialne mobilne pedagoginje;
posebno nadarjene otroke
z motivacijo, pomočjo, delom in pripravo za tekmovanja na različnih področjih,
pri raziskovalnih nalogah, seminarskih nalogah in referatih.
Športne aktivnosti
so tiste, pri katerih učenci sprostijo svojo energijo, uveljavljajo svoje sposobnosti, pridobijo izkušnje in navade, aktivno prevzemajo odgovornost za izvedbo in rezultate. Potrjujejo se na tekmovanjih na posameznih športnih dnevih, na številnih tekmovanjih v nogometu, rokometu, odbojki, gimnastiki, atletiki. Rezultat tako zastavljenega dela so številni uspehi naših učencev na vseh področjih.
ZAHTEVNA ŠOLA
nudi veliko možnosti razvijati drugačen, pestrejši, učinkovitejši model. Razvija eksperimentalno in raziskovalno delo. Motiviranost učencev in staršev za fakultativni pouk tujih jezikov in računalništva dokazuje, da se zavedajo vloge izobrazbe v drugem tisočletju. Učenci se seznanjajo s snovjo tako, da jo sprejemajo na način, ki jim olajša učenje - z igro, s samostojnim delom, s projekti in problemsko zastavljenim delom. Zgoščenka in kaseta sta nagradi za dolgoletno kvalitetno in uspešno delo mladinskega pevskega zbora.
PRIJAZNA ŠOLA
vzpodbuja, vzgaja in izobražuje tudi s svojim ustvarjanjem spodbudnega učnega okolja.
Estetska urejenost učilnic in hodnikov, spreminjanje temnih in zapuščenih kotov šole v prijazne in uporabne prostore, sodobna tehnična oprema učilnic, kabinetov in delavnic, izražena potreba po večjih prostorih za novo knjižnico, cvetje na oknih in v prostorih stare dame na Prešernovi 31, veliko ur dela učencev likovnega krožka pri poslikavi hodnikov in učilnic so ena od poti k prijazni šoli. Del takšnega okolja je tudi ponudba knjig, kaset, video kaset, didaktičnega materiala učencem in strokovnim delavcem v knjižnici in pri nabavi namenske literature za uporabo v razredih.
Smo šola brez zvonca,
ki časovno ne omejuje in obremenjuje vzgojno-izobraževalnega dela v razredih.
šola vzpodbuja, ne kaznuje; njena kazenska politika je v ozadju, v ospredju so pogovori in svetovanja učencem in staršem;
nagrajuje
učence in mentorje uspešno izpeljanih celoletnih projektov knjigoljubcev, pevskih zborov, najuspešnejših in najvztrajnejših udeležencev v športu, na mnogih delavnicah, tekmovanjih in srečanjih iz znanja.
Kvalitetna izvedba učno-vzgojnih programov, drugačen pristop k učencem, upoštevanje njihovih potreb in možnosti, skupinsko delo učiteljev se kažejo v dobrih rezultatih naše šole.
Ravnatelj Ervin Hojker
3
28. OKTOBER/VINOTOK 1997
mimmi wmwii
,/pravilo jesenskih plodov se končuje, veseljačenje, vriskanje in tako domače nam odmevanje klopotca v vinogradih je za nami. V sodih iz mošta nastaja vino. Zaključek jesenskega dela napoveduje bližajoče se Martinovo - II. november, ki je pri nas priljubljen praznik, še posebej seveda zato, ker je povezan z vinom, slovensko narodno pijačo. V novembru - tako se imenuje, ker je bil pri Rimljanih deveti mesec po vrsti (lat. »nove« pomeni devet), saj se je koledarsko leto pričelo z marcem - ali po slovensko in češko listopadu bo sonce, ki uravnava vse v naravi, upadlo, dan se bo močno krajšal. Tako sonce je naše prednike navdajalo z žalostjo, strahom, prinašalo naj bi rušenje, uničenje, življensko nevarnost.
Na prvi dan listopada je praznik vseh svetih ali dan mrtvih, kot je spremenil svoje ime v socialistični Sloveniji in bil edini verski praznik, ki je ostal dela prost dan. In kako je bilo z dnevom mrtvih v krščanskem svetu? Z javnim čaščenjem se je Cerkev sprva spominjala le mučencev, kasneje so se jim pridružili svetniki, ki niso bili mučenci, število mučencev pa je v Dioklecijanovi dobi tako naraslo, da ni mogel dobiti vsak svojega godovne-ga dne. Zato se je Cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev skupaj. Tak dan je bil od začetka 7. stoletja naprej v Rimu 13. maj. S tem je bil praznik vseh svetih že nakazan. Za 13. maj so prihajale v Rim množice romarjev. Ker pa je v tem času v Rimu primanjkovalo živeža že za domačine, je Gregor IV. praznik prestavil na 1. november. Ta datum pa ni bil izbran naključno; to je namreč pogansko obdobje demonov in rajnikov, ki jih lahko ukrotijo le vsi svetniki skupaj. Vse svete ali dan mrtvih so tako postavili na keltski praznik mrtvih, Samhain. Praznični ognji, ki so jih kurili Kelti, da bi pri življenju obdržali sonce, so se imenovali Samhnagan. November je bil začetek keltskega novega leta, ki se je imenoval Samhuinn ali Samhain (sam-fuin pomeni konec poletja). Obstajajo pa tudi druge razlage, (op. Velika knjiga o praznikih, D. J. Ovsec) Letos se bomo na ta dan na pokopališčih spet srečali s svojimi sorodniki in se ob grobovih spomnili naših pokojnih prednikov ter znancev. Smrt je velik misterij, zato ni čudno, da je na svetu toliko praznikov, šeg, obredov in verovanj v zvezi z rajnkimi. Latinsko reklo »de mortis nil nisi bonum«
- O MRTVIH VSE DOBRO, kaže na človeku prirojeno spoštovanje do mrtvih, povezano seveda z velikim misterijem smrti.
Mnogim bo pa tudi praznik vseh svetih ali dan mrtvih le še ena dobrodošla priložnost za razkazovanje skrbno sčiščenih, metalno se lesketajočih dragih avtomobilov, nove zimske garderobe, tudi dragocenih krznenih plaščev in razkošnega cvetja, ki ga bodo prinašali na grobove. Drugi bodo prižgali le svečko in na grob položili droben cvet, tiho postali ob njem, se globoko zamislili in morda nekdo ne bo mogel zadržati solz ob bolečem spominu na umrlega svojca. Počastitev umrlih je pač etično vprašanje vsakega posameznika. Kakorkoli že, ljudje smo si različni, tudi pri obhajanju praznikov, pa vendar enaki v končnosti in minljivosti naših življenj.
Lep jesenski pozdrav!
Milena Turk Odgovorna urednica
PRIZIDEK IN PRENOVLJENA HAJDINSKA ŠOLA - INVESTICIJA, VREDNA SKORAJ 290 MILIJONOV TOLARJEV
V petek, 26. septembra, je bila na Hajdini slovesnost ob otvoritvi prenovljene osnovne šole in ob stoletnici stare šolske zgradbe. Častni gost je bil znani slovenski olimpijec, 99-letni Leon Štukelj. Slavnostni govorniki so bili ravnatelj šole Jože Lah, župan MO Ptuj Miroslav Luci, državna sekretarka
na Ministrstvu za šolstvo in
NAJBOLJŠI OBČUTKI V NOVIH ŠOLSKIH PROSTORIH
Vsi, ki smo slabi dve leti skrbno spremljali potek gradnje šolskih prostorov pri OŠ Hajdina, z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je uspel pomemben projekt. Za nami je praznovanje 100-letnice sedanje šole in otvoritev prizidka s telovadnico. Tako pomembni dogodki veliko pomenijo nam, ki delamo v šoli, kakor tudi našim krajanom in širši družbeno-politični skupnosti.
O vprašanju odgovorne urednice »Ptujčana«, kako se počutimo v šoli sedaj, ko imamo na voljo nove prostore, nisem veliko razmišljal. Vtisi so najboljši, zadovoljstvo učencev in učiteljev se čuti v vsakodnevnem utripu šole. Seveda, če bi učence vprašali, kaj jim je najbolj všeč, bi odgovorili, da je to nova, svetla telovadnica. Zelo zadovoljni pa so tudi pedagoški delavci, kajti pouk poteka samo v dopoldanski izmeni in vsak učitelj ima svojo učilnico s pripadajočim kabinetnim prostorom. Ob enoizmenskem pouku, ki je največja pridobitev za šolsko delo, vidim tudi veliko prednost pri organizaciji vseh obšolskih in drugih dejavnosti. Za pripravo šolskih malic in kosil imamo končno na voljo sodobno opremljeno šolsko kuhinjo, ob njej pa je tudi večnamenski prostor, ki ga koristimo za šolsko jedilnico. Tudi nekateri prostori stare šole so dobili nove vsebine; učenci že od začetka šolskega leta koristijo računalniško vodeno šolsko knjižnico, večjo računalniško učilnico in novo opremljeno tehnično delavnico. Po mnenju mnogih obiskovalcev, staršev in drugih krajanov je naš novi šolski objekt postal ponos kraja. Dobili smo takšne šolske prostore, kot jih že imajo mnoge'slovenske šole. Tako ima naša šola že sedaj zagotovljene vse pogoje za prehod na 9-letno šolanje, ki ga predvideva nova šolska zakonodaja.
Prepričano smo, da bomo ob sedanjih pogojih dela na koncu šolskega leta z zadovoljstvom ugotavljali, da bodo tudi rezultati boljši, kot so bili do sedaj. Zato naj še enkrat poudarim, da je sleherna naložba v mladi rod najboljša naložba.
Ravnatelj jože LAH
šport Tea Valenčič in predsednik sveta primestne četrti Hajdina Rado Simonič. Ob tej priložnosti je šola izdala tudi šolski zbornik o zgodovini šole z naslovom Stoji učilna zidana.
Investitor prizidka in obnove stare šole je bila Mestna občina Ptuj, ki je izpeljala vse postopke in tudi kandidirala za sredstva na ministrstvu za šolstvo. Iz občinskega proračuna je bilo za obnovo OŠ Hajdina namenjenih približno 164 milijonov tolarjev. Država bo za prizidek prispevala 121 milijonov tolarjev, a je doslej zaradi nesprejetega proračuna nakazala le 52 milijonov, kar pomeni, da mora ptujska občina do nakazila sredstev iz državnega proračuna premostiti še dolg države.
S prizidkom so šolarji, uslužbenci šole in krajani pridobili 2056,19 kvadratnih metrov novih površin (osem učilnic, tri kabinete, kuhinjo z večnamenskim prostorom in nadstandardno
telovadnico), hkrati je bilo obnovljenih še 790,21 kvadratnih metrov površin stare šole. Tako je postala ena prvih šol na ptujskem območju, ki izpolnjuje prostorske pogoje za devetletno osnovnošolsko izobraževanje. V tem šolskem letu so prvič po letu 1945 lahko pričeli z enoizmenskim poukom.
Na ta soparen, septembrski dan se je na otvoritveni slovesnosti zbralo skoraj tisoč obiskovalcev.
Prizorišče bogatega, skoraj dveurnega kulturnega programa je bilo, kje drugje kot v največjem šolskem prostoru - telovadnici, kjer je gledalce ves čas spremljal vonj po novem. Pričakovati je, da bosta v novem, sodobnem duhu potekala tudi poučevanje in vzgoja otrok, za katere pogosto rečemo, da so naše največje bogastvo, pa se tega žal redko resnično
zavemo.
Nastop učencev male šole na otvoritveni slovesnosti v telovadnici
Milena Turk
33. SEfA MESTNEGA SVETA
je bila 22. septembra 1997 in je trajala 9 ur.
Predsedstvo Mestnega sveta, ki je pripravilo dnevni red 33. seje, ni pričakovalo, da bo gradivo tako razgrelo svetnice in svetnike na prvi seji po počitnicah. Že sam uvod v redni točki Pobude in Vprašanja je kazal, da so člani MS polni energije in želja za urejanje zadev v MO. Pisne pobude so dali: L. Majnik, P. Pribožič, F. Štrucl in S. Brglez. Ustna vprašanja so postavili: M. Mrgole (razrešitev prometa v Ptuju), L. Hazabent (neprofitna stanovanja), S. Rogina (mopedisti na mostu za pešce?), M. Petek (pomožno igrišče Drave), E. Tomašič (Vičavska cesta), M. Mrgole (nova parkirišča pri pokopališču Rogoznica), J. Bedrač (ni odgovora na pobudo o racionalizaciji občinske organiziranosti) in drugi.
Odgovarjala sta vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo g. Napast in župan g. Luci. Ustne pobude so še dali: L. Majnik (prestavitev prehoda za pešce na Osojnikovi), R. Brglez (ležeče policaje na prometne ceste pred vse OŠ in VVZ), E. Mesarič (ureditev kanalizacije na Zadružnem trgu), S. Kosi (ukiniti parkirnino na novem parkirišču in urediti promet), K. Rižner (prometna varnost na križišču v Spuhlji) in drugi. Gre za zanimiv sklop pobud in vprašanj. Odgovore nanje bomo objavili v naslednji številki.
Pri informaciji o polletni realizaciji sklada stavbnih zemljišč in občinskega proračuna je vzbudil pozornost podatek Nadzornega odbora, ki ga je zastopal M. Simonič, da so zneski neplačanih stanarin in koriščenja poslovnih prostorov visoki. MS je zahteval od služb poimenski seznam dolžnikov, o katerih bo razpravljal.
Sprejet je bil Pravilnik o plačah funkcionarjev v MO Ptuj, kjer sta bila sprejeta dva amandmaja: PS SLS je predlagala enotno plačilo 50% sejnine za nadaljevanje seje, Komisija za mandatna vprašanja in imenovanja pa nekatera mnenja in predlog, da se opravi postopek uskladitve poviševanj sejnin. Prvi amandma je bil izglasovan, pri drugem amandmaju pa predlagatelji niso vztrajali.
Največ amandmajev v tem mandatnem obdobju MS je bilo na Pravilnik o pogojih sofinanciranja razvojih projektov (skrajšani naslov je predlagal Odbor za gospodarstvo).
Predloga za priključitev podružničnih šol Vitomarci in Trnovska vas k OŠ Destrnik niso podprli iz LDS in SLS, vendar je bil z večino glasov izglasovan.
Soglasja za lokacijo nove lekarniške enote JZ Lekarne Ptuj ob zdravstvenem domu svetniki niso izglasovali z rezultatom 3 glasovi ZA in 18 PROTI. Razpravljala je več kot polovica svetnikov, večina pa jih je navajala protiargument, da je MS že sprejel priporočilo za tretjo lekarno v MO Ptuj na desnem bregu Drave. Obširna je bila tudi razprava o informaciji z razgovorov županov v Juršincih, kjer so se pogovarjali o delitveni bilanci. MS ni v celoti podprl novih zahtev županov, soglasno pa je izglasoval strategijo za nadaljnje razgovore, ki jih bo vodil župan MO Ptuj g. Miroslav Luci.
Na dnevnem redu so bila tudi letna poročila zavodov za izobraževanje, VVZ, Zdravstvenega doma, JZ Lekarne, Športnega zavoda, Centra za socialno delo in zavoda Bistra. Seja je bila zaključena z imenovanjem dveh članov v svet JZ Lekarne Ptuj in z izvolitvijo novega člana uredništva Ptujčana. Sklepa o irnen-ovanju, dva odloka, dva pravilnika in Statut Mč Breg so bili objavljeni v 9. številki Uradnega vestnika 29. 9. 1997.
S. B.
6. IZREDNA SEJA MESTNEGA SVETA
Zaradi naglice, ki jo narekujejo določila Zakona o volitvah, je predsedstvo MS 1. 10. 1997 sklicalo izredno sejo. Po potrditvi dnevna reda je 25 prisotnih svetnic in svetnikov po hitrem postopku sprejelo Predlog Pravil za izvolitev predstavnikov MO Ptuj (elektorjev) v volilno telo za volitve člana državnega sveta in za določitev kandidata za člana državnega sveta. Večje razprave ni bilo, predložena sta bila le amandma SLS in pripomba SKD, vendar ne v obliki amandmaja. Pravila so objavljena v posebni izdaji Uradnega vestnika številka 10, z dne 7. 10. 1997.
Zaradi kratkega roka so na isti seji sprejeli mnenje o imenovanju kandidata, gospoda Laha, za ravnatelja OŠ Hajdina.
S. B.
		
		
SfLxüsüSTzäjQaO© [?®[L£fS!E5à a : ;3ii 'J l/iJiTJJiA jju
V	dneh od 24. do 28. septembra 1997 se je na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj mudila skupina kmetijskih strokovnjakov in funkcionarjev vojvodstva Leszno na Poljskem.
V	skupini so bili:
mag. ing. Barbara Szablewska, direktorica Kmetijske svetovalne službe vojvodstva Leszno,
gospod Zbigniew Haupt, vojvoda vojvodstva Leszno,
gospod Stanislaw Woiciak, direktor uprave za kmetijstvo vojvodstva Leszno, dr. Tadeusz HAREMSKI, direktor Veterinarske uprave vojvodstva Leszno. Obisk je bil organiziran v sklopu sporazuma o sodelovanju med Kmetijsko svetovalno službo pri OZVŽ Ptuj in Kmetijsko svetovalno službo vojvodstva Leszno.
V	sporazumu je predvidena izmenjava izkušenj med obema službama, izmenjava strokovnjakov specialistov in terenskih svetovalcev. Nadalje bomo skušali organizirati izmenjavo poljskih in naših kmetovalcev, pogovarjali pa smo se tudi o sodelovanju s predstavniki Kmetijske šole na Ptuju in predstavniki Podeželske mladine.
Skupino je sprejel tudi župan mestne občine Ptuj gospod Miroslav LUCI, dr. med., s sodelavci. Gospod župan jim je predstavil mestno občino Ptuj, dogovarjali pa so se tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Goste so sprejeli na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Med petdnevnim bivanjem v Sloveniji so si gostje ogledali nekaj naših naprednejših živinorejskih kmetij, veliko zanimanja pa so vzbudile naše turistične kmetije, ker je pri njih tovrstna dejavnost šele v zametkih.
Vojvodstvo Leszno ima najrazvitejše kmetijstvo na Poljskem, predvsem prednjačita panogi poljedelstvo in prašičereja.
Z nadaljnjim sodelovanjem si obe strani obetata veliko koristi.
Vladimir TUMPEj, dipl. ing. agr. Vodja območne Kmetijske svetovalne službe
V	času od 16. 10. do 18.10. 1997 je Poklicno in tehniško kmetijsko šolo Ptuj obiskala delegacija Mednarodnega združenja za kmetijsko izobraževanje pri Evropski uniji, ki skrbi za povezave med evropskimi kmetijskimi izobraževalnimi ustanovami.
Delegacijo so sestavljali:
•	gospod RICHAR HINWMAN, ravnatelj CANMNGTON COLLEGE (Anglija)
•	gospod MIKE VOOLLACOTT, direktor AGRITRAINING INTERNATIONAL LTD (Anglija)
•	gospod TROBEN PETERSEN, direktor mednarodnih programov na VEJLBY
•	gospod MOGENS ABLDGAARD, projektni vodja EU - net.
Namen obiska je bil vzpostaviti partnersko sodelovanje med poklicno in tehniško kmetijsko šolo ter CANNINGTON COLLEGE iz Anglije in VAJLBY AGRICULURALE COLLEGE z Danske.
V	času obiska so spoznali kmetijsko izobraževanje v Sloveniji, podrobneje uspehe in razvoj ptujske kmetijske šole, in obiskali nekaj kmetij v okolici Ptuja. Pogovarjali smo se tudi o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, zlasti na področju izobraževanja učiteljev. Sodelovali bomo tudi pri izmenjavi dijakov in študentov ter poskušali obogatiti slovenske šole s pozitivnimi tujimi izkušnjami.
V	sklopu obiska v Sloveniji jih je v mestni hiši sprejel župan MO Ptuj, kjer so se seznanili z razvojem kmetijstva v občini in okolici, zlasti pa s smernicami v turizmu, ki je prioritetna ambicija ptujske občine.
Dogovorili smo se tudi, da bo spomladi leta 1998 delegacija ptujske kmetijske šole obiskala omenjeni šoli na Danskem in v Angliji.
Gostje so bili navdušeni nad uspehi naše regije in zadovoljni s tradicionalno slovensko gostoljubnostjo.
Ravnatelj mag. Vladimir KOROŠEC
LPTMD^iELi Mild) ®[pff©[iü[0®[D
s^yltaiCu ä© üliiI0j®®® v
V drugem tednu oktobra so v ptujskem kinu prvič predvajali film »Možje v črnem« - trenutno najbolj gledani film v svetu, in sicer z najsodobnejšo tehnologijo in opremo za reprodukcijo zvoka, glasbe in zvočnih efektov. To je DTS-6, šestkanalni digitalni sistem reprodukcije filmskega zvoka, ki je zapisan na CD-ROM ploščah. Gre za ločen zapis slike in zvoka, medtem ko drugi sistemi digitalnih zapisov zvoka shranjujejo zvočno informacijo neposredno na filmu. Ker pa je na filmu že tako malo prostora zaradi različnih vrst zapisov, se poslužujejo posebnega postopka kompresiranja, ki pa seveda vpliva na slabšo kakovost zapisa zvoka.
DTS-6 sistem omogoča, da obiskovalci slišijo zvok enako kakovostno kot ustvarjalci filmskega zvoka, brez omejitev in izgub kot pri analognem optičnem zapisu na film. Predstavljajte si zvok letala, ki leti nad vami. Razen 11 milijonov tolarjev za opremo, bodo morali odšteti še dva milijona za obnovo interiera v dvorani, sicer bi obiskovalci slišali za 30% slabši zvok. Potrebno je zapreti vse luknje in posebno obdelati steno za platnom ter nasproten zid. Za obdelavo tal pa zaenkrat ne bo sredstev. Investicijo bodo pokrili delno s kreditom Ljubljanske banke, delno z dohodkom od najemnin. Dobavitelj opreme jim je zaupal enoletni odlog odplačila. Računajo tudi na del sredstev od prodaje poslovnih prostorov, če bo seveda prišlo do prodaje, na kar mora pristati tudi ptujska občina.
To, kar je zdaj dobila ptujska kinodvorana, se je že zgodilo v Ljubljani, Kranju, Celju ... S tem korakomß se poskušajo približati ostalim 15-20% kinematografom v Sloveniji in pritegniti več gledalcev, katerih število je v letih po osamosvojitvi Slovenije padlo z nekdanjih 12.000 na 2.000 mesečno, čeprav se je hitrost pridobitve filmov povečala in se je izboljšala aktualnost programa (včasih so morala miniti tri leta, preden so odkupili film, saj mu je cena šele takrat dovolj padla), leta 1989 so obnovili dvorano, 1993 sanitarije, obisk vendarle ni zadovoljiv. Velik razmah videotek pred šestimi leti je glavni razlog za zmanjšan obisk kinodvoran, saj filmi z videokaset z veliko slabšim audio in video zapisom mnogim Slovencem očitno nudijo dovolj tovrstnega užitka.
Direktor Srečko Šnebergerje med drugim povedal: »Lastninsko preoblikovanje se je dogajalo dolgo, zelo dolgo. Ptujska občina je postala 34% izvenbilančni lastnik, kar pomeni, da ne sodeluje pri dobičku in ne pri izgubi. V lasti državnih skladov je 40% premoženja, sedanji in nekdanji zaposleni smo lastniki 20% premoženja, preostanek je notranji odkup zaposlenih s 50% popustom za dobo štirih let. Registrirani smo kot družba z omejeno odgovornostjo ...«
Milena Turk
ČISTEJŠE IN LEPŠE OKOLJE
13. oktobra je bil v prostorih mestne občine predstavljen kratek (12 minutni) dokumentarni film o sanaciji odlagališča odpadkov in izgradnji Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Zbrana dokumentacija predstavlja štiriletno delo Video produkcije Tinček Ivanuša v organizaciji podjetja Čisto mesto, d. o. o., Ptuj.
Film je lepo spričevalo Mestne občine Ptuj kot investitorja in dobra promocija prizadevanj za čistejše in lepše okolje ter boljše pogoje bivanja v tem okolju.
Film je tudi primeren za študijske skupine in osveščanje prebivalstva o ravnanju z odpadki in je bil na ogled v dneh odprtih vrat podjetja Čisto mesto, 24. - 25. oktobra 1997.
Center in predstavitev filma si je mogoče ogledati vsak dan na Centru za ravnanje z odpadki Ptuj po predhodnem dogovoru po tel. 771-861.
Matevž Cestnik
RAZPIS
za sofinanciranje razvojnih projektov s področij naravoslovja, družboslovja in tehničnih inovacij je objavljen v priloženem URADNEM VESTNIKU!
KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH, SPREJETA NA GENARALNI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV 20. NOVEMBRA 1989
Izhaja iz določil Ustanovne listine OZN, ki v splošni deklaraciji človekovih pravic razglaša:
•	da je otroštvo upravičeno do posebne skrbi in pomoči;
•	daje družini kot temeljni družbeni skupini namenjeno potrebno varstvo in pomoč, da lahko v celoti prevzame svojo odgovornost v družbi. Otrok naj odrašča v družinskem okolju, ki omogoča skladen razvoj, srečo, ljubezen in razumevanje;
•	da so v vseh deželah sveta otroci, ki živijo v izjemno težkih razmerah in potrebujejo izjemno pozornost;
•	pomembno je upoštevati pomen tradicije in kulturnih vrednot posameznih ljudstev, kar narekuje mednarodno sodelovanje, še posebej v deželah v razvoju;
•	da otroci zaradi telesne ali duševne nezrelosti potrebujejo posebno varstvo, tako pred rojstvom kot tudi po njem.
To so osnovna uvodna določila, na katerih temelji celotna konvencija, ki skuša otroka zaščititi, vendar upošteva njegovo avtonomijo in sodelovanje. Vprašanja postanejo sestavljena, ko želimo opredeliti izvajanje socialnih, kulturnih, ekonomskih, političnih in civilnih pravic otrok, ki so neposredno povezane z ukrepi ekonomske in socialne politike, kot jih opredeljuje konvencija OZN o otrokovih pravicah. Določila konvencije so vključena v Ustavo Republike Slovenije in slovensko zakonodajo. Začetno poročilo je zagovarjala medresorska vladna delegacija, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za notranje zadeve in Stalne misije Republike Slovenije pri združenih narodih.
Zagovor poročila je potekal 8. oktobra 1996. Člani Odbora OZN za otrokove pravice v Ženevi so začetno poročilo sprejeli s PREDLOGI in PRIPOROČILI za nadaljnje delo na področju otrokovih pravic za Republiko Slovenijo, številna ministrstva prevzamejo odgovornost za izvajanje konvencije o otrokovih pravicah in programov v korist otrok. Pomembno vlogo pri izvajanju konvencije pa imajo zlasti javni zavodi, organizacije in posamezniki na področju izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, družinske politike, policije in pravosodja.
Zato ni odveč, da se s konvencijo seznanijo odrasli in otroci, tako kot to predvideva njen 42. člen.
Hilda SLEKOVEC, ravnateljica Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj
II. KONFERENCA SLOVENSKIH LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPIN ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG NA PTUJU
V	Mestnem kinu Ptuj in na Centru za socialno delo Ptuj je 16. in 17. oktobra potekala druga konferenca slovenskih lokalnih akcijskih skupin za preprečevanje zlorabe drog. Organizatorji konference Ptuj - zdravo mesto (LAS za preprečevanje odvisnosti Ptuj ter FlRIS Imperi CO.) so k sodelovanju povabili vse slovenske predstavnike lokalnih akcijskih skupin ter predstavnike pristojnih ministrstev in državnega zbora RS.
V	dveh dneh so bile v okviru konference številne delavnice, na katerih so udeleženci oblikovali smernice za nadaljnje delovanje lokalnih akcijskih skupin in zastavili nove oblike organizacije slovenske mreže lokalnih akcijskih skupin.
Zaključki konference bodo objavljeni v biltenu Mreža drog, ki ga izdaja Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela v Ljubljani.
Maja Erjavec
OD KOD PRIHAJAŠ Tl - REKA DRAVA?
* KRISTALNO ČISTO JE TVOJE ROJSTVO ...
...PA TAKO UMAZANA UMIRAŠ
Skupina članov Iniciative MOST je v torek, 7. listopada 97. leta 20. stoletja v lepem sončnem jutru krenila na pot proti kraju, kjer Drava svoj izvir ima. To je nad štiristo kilometrov oddaljeno Toblaško polje, na planoti izpod vrhov Dolomitov v Italiji.
Pot je bila načrtovana na zadnjem sestanku pred otvoritvijo mostu za pešce. Ker ga ni bilo, se je Iniciativa Most tudi pred štirimi leti ustanovila.
Na pot smo se podali radovedni, da bi spoznali Dravo in povirje njeno, svet ob njej, ki nam je življenje ohranjala skozi veke na prehodu iz alpskega v panonski svet. Mnoga naselja in mesta so srkala njene kapljice še takrat, ko je njena biser-
premočno - HITRO EIDIIGREDE JEJ. Takšno je pač življenje Korošcev tam gori.
Lepa je ta gornje dravska koroška dežela, povsod je čutiti ponos slovenskih ljudi. Tudi lep pozdrav gospe iz Dravograda, ki drva za
			11 1
	B: 'M C	sB - - • Bi - V- v	g
			...	I h:
		* s HB	; s,
		i r* 1 }^	’■V. $
			u Sk.i
Eden izmed številnih ekoloških otokov na poti ob Dravi
na, čista, ali od bilja ob njej rahlo zelenkasto obarvana, deroča, rjava, poplavno mogočna voda, napajana z vodami Pohorja, Kozjaka, Karavank tekla od svojega vira na vzbočenem polju, 1200 metrov visoko ležečim med vršaci dolomitskimi. Je znala bogatiti in siromašiti svet in življenje ob njej.
Slovenijo smo zapustili za Poljansko dolino na Koroškem in v Avstriji pot nadaljevali po vaseh, kjer slovenski živelj od nekdaj živi. V Apačah -Abtei na Koroškem smo se po ozki gramozni cesti zapeljali nad kanjon reke. Cesta se konča na posestvu Tašek, kjer slovenski rod že nad 300 let sam, visoko nad reko globoko, daleč od sosedov bližnjih živi. Mati Jožefa prijazno nam slovensko besedo poda. Tudi edina hčera Jožefa in vnukinja z njo tam živijo. Za konec postanka buteljko renskega rizlinga Matjašiča iz Zagorc vesela vzame, nam pa za popotnico tripiko -ječmen, rž, pšenica, v enem zrnu so vsi -, kakšno kilo, v zameno da. Od hčere pa domačo klobaso po 120 šilingov odkupimo in naprej na pot hitimo, saj ura preganja nas
zimo pripravlja, nas vzradosti do Beljaka, kjer na parkirišču ob pešconi naš Nissan obstoji. Peš do magistrata, po ulicah in trgih brez motečega prometa se radovedno pasejo oči, po pročeljih starih in hišah urejenih. Vse do obraslih z bršljani zidov mestna hiša stoji. V njen nas prijazno informatorka, o mestu in njem vse ve, sprejme. Dobimo, po kar smo prišli, še naše prospekte v roko lepi gospe podamo. V antično opremljenem bistroju z očarljivo prijazno damo spregovorimo, od nje osvežitev dobimo in sobico, kjer slika deda narobe visi, urno zapustimo.
Most za pešce, eden v mestu do magistrata pelje, z ekološkim otokom ob desnem bregu Drave stoji. Drugi, ta novi, malo bolj vstran stoji.
Na pot ob polčetrti, najprej po avtocesti do Špitala, tam desno v vse ožjo dolino in po vzpenjajoči se cesti v kraje in mesta ob njej do mesta Dobbiaco v Italiji hitimo.
Še nekaj ozkih pašnikov in vse več hotelov v pobočjih, ob vijugasto


MESTNA OBČINA PTUj VABI
K9É .ÖMIMMIO®
■ ®®

SVEČANOST BO V SPOMINSKEM PARKU PTUJ V SOBOTO, 1. NOVEMBRA 1997 OB 10.00 URI
VABLJENI !
Miroslav LUCI, dr. med. Župan Mestne občine Ptuj
Mestna občina Ptuj
Oddelek za gospodarske dejavnosti
VABILO
V drugi polovici novembra bo potekala okrogla miza na temo »Stanje in nadaljnje usmeritve razvoja turizma na Ptuju«. Vse občane mestne občine Ptuj vabimo, da se okrogle mize udeležijo in s svojimi mnenji prispevajo k turističnemu razvoju Ptuja. Vaše prispevke pričakujemo na mestni občini Ptuj v čim krajšem času, saj jih bomo le tako lahko uredili za objavo v zborniku. Okrogla miza bo potekala v Mestnem kinu, natančen datum in ura bosta še naknadno objavljena.
Vljudno vabljeni.
Minja Vuči nič, dipl. oec.
MEDNARODNA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI IN SOBNIH PTIC
Pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj organizirata Društvo gojiteljev malih živali Ptuj in Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ptuj 2. mednarodno razstavo malih živali in sobnih ptic (kunci, golobi, perutnina, okrasna perutnina, papige, kanarčki in še druge živali), ki bo v času od 7. do 9. novembra 1997 v športni dvorani Mladika na Ptuju.
Razstavljenih bo več kot 600 živali.
Prisrčno vabljeni.
Razstavni odbor Ivan BRLEK
poraslem, z nizkim grmovjem obdanem koritu Drave, v njem pa se voda njena, vse bliže izvira, čistejša pretaka. Ob njej ves čas jo naša in železna cesta spremlja, tudi nekaj manjših letališč, mnogo lepih hiš in poraslih strmin. Dež spremlja nas vse do mesta Dobbiaco, kjer vozilo ob magistratu parkiramo. V avli te hiše maketa stoji, na njej pa vsi vrhovi in majhne dolinice leže.
Prijazno nam v italijanščini (tudi nemščina je jezik tam živečih ljudi) povedo, da urad za informacije mestni ob cesti glavni stoji, zato brž do njega odpeljemo se vsi.
Lepa je paviljonska zgradba, parkirišče ob njej in table ter predalnik, ki z materiali pred vrati stoji. Za njimi pa prikupno dekle nas sprejme in želje nam naše izpolni tako, da opiše in s pisanimi prospekti svoje znanje o območju podkrepi. Janko ji o Ptuju pove in prospekte tam naše pustimo.
Izvir, v majhen tolmun s potočkom prihaja, je 20 minut od mesta na
planoti, od koder vse vode proti jugozahodu v Italijo teko, le Drava nekaj sto metrov stran, proti vzhodu, svoje vire čiste H20 nekoč je davno speljala.
Temno postaja. Nedaleč od rojstva Njenega prvi most ugledamo in izpod njega v vrečo "Dobre zemlje" vode njene čiste za župana nalijemo. Vidi naj on in zvedo naj vsi, da njeno korito od tam onesnažujemo. Mesto Ptuj in ljudje vsi ob reki tej naj od bolj čiste, mogočne reke Drave žive.
Za našo pot, ki se končala je ob polnoči istega dne, gre zahvala županu, gospodu Miroslavu Luciju, dr. med., za vzpodbude in vozilo pa tudi mnogim posameznikom in podjetjem.
Naša pot se bo kdaj nadaljevala do njenega izliva v Kopačkem ritu, kjer z Donavo proti Črnemu morju te evropske reke teko.
Matevž Cestnik
JANKO ZEMLJIČ ŽE 17 LET PREDSEDNIK SKPD SAVA FRANKFURT
Podžupan MO Ptuj, gospod Ervin Hojker, in spodaj podpisani sva po pooblastilu župana MO Ptuj, gospoda Miroslava Lucija, obiskala Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava Frankfurt ob njihovi vsakoletni tradicionalni družabni prireditvi - vinski trgatvi, ki je bila konec septembra. Izročila sva jim pozdrave in darilo v imenu vseh občanov MO Ptuj in tudi v imenu Slovenije. Dva mlada para folklorne skupine društva sta prejela kot darilo slovensko narodno nošo za folklorne nastope. Obenem sva tudi sporočila, da bo delegacija MO Ptuj ob naslednjih obiskih darovala obleke še za štiri pare.
Ob tej priložnosti smo se na kratko pogovorili s predsednikom društva, živahnim kulturno prosvetnim delavcem in zavednim Slovencem gospodom Jankom Zemljičem.
1.	Gospod predsednik, vaše ime se že dalj časa pojavlja v ptujskih in slovenskih medijih, zato najprej beseda o vas.
»Rojen sem bil kot kmečki sin leta 1940 v Hrastju Moti pri Radencih. Po poklicu sem grafik. V Nemčijo sem prišel delati leta 1966 in tu tudi želim v bližnji bodočnosti dočakati pokojnino. S presledkom sem že 17 let predsednik SKPD Sava Frankfurt. Moj spomin na rojstno gnezdo je še vedno živ, zato se bom po upokojitvi tja tudi vrnil.«
2.	Predstavite bralkam in bralcem Ptujčana SKPD Sava Frankfurt. »SKPD Sava je bilo ustanovljeno leta 1972 na željo zavednih Slovencev,
ki so se želeli družiti in zlasti za potomce ohraniti živo slovensko besedo v neprijazni tujini. Okoliš zajema mesto Frankfurt in okrog 60 km okolice. V začetku je bil program skromen. Prirejali smo srečanja, organizirali prireditve in se med seboj spoznavali ter poveselili. Ustanovili smo slovensko osnovno šolo, tudi s politično in materialno podporo države. Trenutno v društvu delujeta folklorna (otroška, mladinska in odrasla) in recitacijska sekcija, knjižnica, šola za odrasle, tudi tuje državljane... Imamo urejene društvene prostore, ki so v najemu in so dobro obiskani. Osnovnošolski pouk in kulturno čitalniško dejavnost vodi učiteljica Mira Turk - Radikovič, ki je tudi mentorica glasila Prvo cvetje (izšlo je že 18 številk). Na žalost pa vpis otrok v osnovno šolo upada. Od prej vpisanih 40 učencev letno je letos samo še en vpis. Večina tretje
generacije skoraj več ne govori slovensko. Problem je tudi, da osnovna šola ni priznana v matični državi in imajo učenci težave pri vpisu v srednje šole v Sloveniji.«
3.	Kakšni so vaši spomini na delo društva Sava od ustanovitve do danes in vaše mnenje o smiselnosti sodelovanja z MO Ptuj?
»Spominjam se, da je bilo v začetku veliko zanimanja in volje za sodelovanje v društvu, ki pa po osamosvojitvi naše države upada. Leta 1987je bila podpisana Listina o nameri medsebojnega sodelovanja z občino Ptuj, ki je že prej podpirala naš obstoj. Med našimi prijatelji s Ptuja se spominjam zlasti prvega predsednika Jožeta Gašperšiča, nato Jožeta Vidoviča, gospe Marice Fajt, Janeza Belšaka, Staneta Lepeja in številnih drugih, katerih imen se trenutno ne spomnim, zlasti enega, ki je postal direktor. Imeli smo srečno roko, da smo s sedanjo MO Ptuj dobili resnično pravega sponzorja, ki naš še vedno moralno in materialno podpira, na kar smo zelo ponosni. Ugotavljamo, da smo med redkimi društvi v Nemčiji, ki jim je omogočeno tako iskreno in plodno sodelovanje. Zato se za razumevanje v imenu društva zahvaljujem županu MO Ptuj, občinskemu uradu in mestnemu svetu za moralno in finančno pomoč, če tega sodelovanja ne bi bilo, bi bil naš obstoj ogrožen. Društvo je letos tudi dobilo odlikovanje slovenske države, ki nam ga je osebno podelil sedanji zunanji minister dr. Frlec.«
Na prireditvi se je zbralo blizu 150 ljudi, kar je manj kot običajno, ki so se poveselili ob melodijah ptujskega ansambla AMBICIJA. Prireditve so se udeležili tudi prejšnji predsedniki društva in slovenski župnik v Frankfurtu gospod Retelj.
Nekaj obiskovalcev je dočakalo tudi jutro, ker so morali pospraviti za 300 DEM najeto kulturno dvorano. Dvočlansko delegacijo pa je v osmih urah srečno pripeljal v Ptuj gospod Marjan Varvoda.
Slavko Brglez, svetnik MS
FOTO: Marjan VARVODA
Od leve proti desni: Mira TURK, učiteljica dopolnilnega slovenskega pouka pri SKPD SAVA, Slavko BRGLEZ, svetnik MS MO Ptuj, Janko ZEMLJIČ, predsednik SKPD SAVA Frankfurt, Tončka OBREHT, vodja folklornih skupin pri SKPD, Ervin HOJKER, podžupan MO Ptuj, Ana BRAČIČ, pomočnica gospodarja SKDP, Elizabeta HOJKER, žena podžupana
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMO-JLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Aleksander MLAKAR - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOJADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada 11.100 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica Milena TURK, telefon 771-651. Priprava reklamnih oglasov: Ida BRODNJAK, s.p., telefon 782-613, Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230, 836-885.

PRVA TPI P-
TRGOVINA
NA PTUJU JE NA
TRSTENJAKOVI 11
Prodajno-informacijski center ali na kratko teletrgovina, ki jo je Telekom Slovenije 29. septembra odprl na Ptuju, je že deveta po vrsti v Sloveniji. V teletrgovinah je možno kupiti terminalne naprave, telefonske aparate, telefakse, modeme, rezervne dele in pribor, telekartice za javne telefonske govorilnice, telefonske imenike, pa tudi najsodobnejše aparate za mobilno telefonijo GSM. Ne gre le za prodajo, ampak tudi za svetovanje pri nakupu.
Osnovni namen teletrgovin je, da lahko uporabniki telekomunikacijskih storitev vse zadeve, povezane s Telekomom, uredijo na enem mestu. Gre za informacije o možnostih za pridobitev novih telekomunikacijskih priključkov, sprejemanje vlog za nove priključke, urejanje pogodbenih odnosov med naročniki in Telekomom, seznanjanje s cenami v telekomunikacijskem prometu, sprejem telefonske opreme v popravilo, plačilo računov za telekomunikacijske storitve ipd.
Nova teletrgovina na Trstenjakovi 11 meri 60 kvadratnih metrov. Zaposleni bodo trije delavci, med njimi prodajni inženir za svetovanje poslovnim uporabnikom. Odprta bo vsak delavnik od 9. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Milena Turk
OBVESTILO
Odbor za informiranje pri SDS Ptuj obvešča, da so uradne ure ob ponedeljkih od 17.00 - 19.00 in ob sredah od 13.00 - 15.00 ure. Z pobudami in vprašanji se obračajte osebno ali na telefon 779 235.
SDS MO PTUJ

ALK POZNATE JANEZA PUHA?
Zgodovinski arhiv na PTUJU je oblikoval in prijavil projekt (na nacionalni ravni, z mednarodno udeležbo sodelujočih) razstave in monografije o Janezu PUHU (rojen 1862 v Sakušaku pri Juršincih, umrl 1914 v Zagrebu): Vodja projekta je avtorica pričujoče informacije.
Janez PUH je bil poleg tega, da je izumil kolo z enako velikimi kolesi in spremenil dvotaktni motor v štiritaktnega, sposoben nadgraditi vse dotedanje obstoječe znanje o motoroznanstvu z lastnimi modeli, številni arhivski dokumenti, ohranjeni v štajerskem deželnem arhivu in v Mestnem arhivu v Gradcu, nam razkrivajo osupljivo sliko nenehne borbe za obstanek, za širitev, za izboljšave, kažejo nam genialnost človeka, ki ni bil samo izumitelj na tehničnem področju, temveč tudi na področju trženja reklame ...
Z velikim veseljem bomo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju sprejeli vse pobude, ideje, predloge prispevkov, tako za publikacijo kot za razstavo, da bomo s skupnimi močmi potrdili pomen in vrednost velikega rojaka Janeza Puha.
Razstava in publikacija bosta predstavljeni javnosti 19. 7. 1999 ob 85-let-nici njegove smrti.
Kristina ŠAMPERL - PURG
□	Cenjena publika, doslej ste si
lahko ogledali dve premieri v našem gledališču.
Verjetno ste od svojih otrok že kaj slišali o Kumini in tistem debelem Bartolomeju. Morda ste celo morali preživeti kak moker prizor polivanja z vodo ... ja, vaši otroci so bili imenitna publika otroške predstave Oj, čudežni zaboj! Izjemno radi jo gledajo. Nekateri so nam po ogledu predstave že poslali svoje risbice - (učenci iz Markove celo stripi). S predstavo gostujemo od Murske Sobote do Celja. Izgleda, da bo postala prava mala uspešnica za male ljudi! In zaradi izjemnega odziva smo se odločili, da vas povabimo na NEDELJSKO MATINEJO: Skupaj z vašimi otroki si predstavo OJ, ČUDEŽNI ZABOJ lahko ogledate v nedeljo, 9. novembra, ob 11. uri v Cledaliču Ptuj. Strojepiski. Ta predstava je nekaterim všeč, drugim manj. Kritike ste prebrali. Vse niso bile najboljše. Ja, tako je to: naše početje na odru je pač javno dejanje in vsak ima pravico imeti o tem lastno mnenje, sodbo, oceno ... Kakor koli že: mladim gledališčnikom, ki so prišli iz Moskve, smo v Gledališču Ptuj dali priložnost, da se pokažejo. No, in življenje na odru je kakor tek na dolge proge ... in tudi pred njimi bo še veliko premier, aplavzov, pohval, pa tudi verjetno slabših ocen ...
PRIPRAVLJAMO:
ZA GLEDALIŠKE SLADOKUSCE:
Na Ptuj prihaja odlična, kaj odlična, fantastična predstava z naslovom "DVA". Igrata Veronika Drolc in Jože Hrovat, gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, če želite videti resnično kakovostno predstavo (povabljena je bila tudi na letošnje Borštnikovo srečanje), si nemudoma rezervirajte vstopnice! Jamčimo vam enkraten gledališki dogodek. Videli boste "dve izvrstni igralski kreaciji" (Vasja Predan, Sodobnost). Za to predstavo bi si celo upali reči: "Če ne boste zadovoljni, vrnemo denar!"
KDAJ? - V ponedeljek, 3. novembra, ob 20. uri v Gledališču Ptuj'.
Svečano 50. ponovitev monodrame W. Reicha Govor malemu človeku, v kateri blesti Vlado Novak. Petdeseta ponovitev bo svojevrstna svečanost, kajti le malo predstav doživi toliko ponovitev; tudi v večjih mestih in večjih gledališčih. Ob tej ponovitvi pripravljamo za gledalce še majhno presenečenje ...
Uprava gledališča
mft.
MONTAŽA JV ANTEN IN HIŠNIH
ANTENSKI SISTEMI
) Dobava in montaža antenskih sistemov za sprejem satelitskih In zemeljskih programov Kabelski razvodi po stanovanjih
HIŠNE TELEFONSKE CENTRALE
) Dobava In montaža telekomunikacijske opreme ) - Telefonski razvodi
y Vzdrževanje in popravila telekomunikacijske opreme
TELEFONSKIH CENTRAL
Alojz JAKOMINI s.P.
VodovA uL 4, 2250 Ptuj teL: 062/777-718
Z VZTRAJNOSTJO DO ZMAGE
Članice iz PGD Hajdoš smo se letos udeležile največjega gasilskega tekmovanja - gasilske olimpiade. Z zmago na tem prestižnem tekmovanju smo dosegle svoj največji uspeh, zato je prav, da vam v mesecu oktobru, v mesecu požarne varnosti, predstavimo to malo manj znano olimpiado.
Gasilska olimpiada poteka vsake štiri leta. Letošnja, že 11. po vrsti, je potekala od 6. 7. do 12. 7. 1997 na Danskem v mestu Herning. Udeležilo se je je 25 držav iz cele Evrope. Slovensko zastopstvo je štelo 13 ekip, kjer smo v različnih kategorijah zastopali našo državo.
Na tekmovanju se izvaja suha vaja po pravilih CTIF in Štafetni tek. Zato je za uvrstitev na tekmovanje potrebno veliko truda, volje, znanja, fizične in psihične sposobnosti ter ne nazadnje tudi kanček sreče. Ekipa pa se tega tekmovanja ne udeleži kar tako, ampak mora najprej skozi določen krog tekmovanj oziroma kvalifikaciji. Te se pričnejo že na občinski in regijski ravni, končajo pa na državnem tekmovanju. Samo najboljše ekipe v posameznih kategorijah izpolnijo pogoj za udeležbo na olimpiadi. Ves ta ciklus tekmovanj traja tri leta, kar od ekipe zahteva še večjo vztrajnost.
Tako smo članice letošnje priprave v celoti podredile olimpiadi, za katero so mentorji skrbno načrtovali naše treninge in pripravljenost. Z intenzivnimi pripravami smo začele že pozimi in jih stopnjevale vse do odhoda na olimpiado.
Za dobro uvrstitev je bilo potrebno izvesti samo to, kar smo se naučile na treningih. To pa zaradi treme in velikega občutka odgovornosti ni bilo tako enostavno.
Naše številne izkušnje, tudi z največjih tekmovanj (leta 1989 smo bile udeleženke gasilske olimpiade v Varšavi), so pripomogle k temu, da smo izredno dobro izvedle vajo - hitro in brez napak.
Velike pozornosti pa smo bila dekleta deležna po prihodu domov. Do danes smo bile že na številnih sprejemih, tudi pri obrambnem ministru Titu Turnšku, pri ptujskem županu Miroslavu Luciju in v podjetju Varnost Maribor. V začetku oktobra so nam sprejem pripravili še v primestni četrti Hajdina.
Na koncu bi se rade zahvalile vsem, ki ste nam finančno pomagali. Velika HVALA tudi vsem tistim, ki ste nas v času priprav spremljali, nam dajali pogum in zaupanje.
Lidija TERBULEC
Mestna občina Ptuj
Oddelek za gospodarske dejavnosti
Obveščamo vas, da se bodo v drugi polovici novembra 1997 pričele delavnice na temo Dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Interesente vabimo, da svojo udeležbo prijavijo pri Kmetijski svetovalni službi Ptuj, Ormoška cesta 28, tel. 771-981, pri gospe Slavici Strelec do najkasneje 15. novembra 1997.
Program delavnic:
A.	DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
I.	ZAČETNO INFORMIRANJE:
•	Milena KULOVEC - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva
•	Andrej REBERNIŠEK, Slavica STRELEC, Terezija MEŠKO - Kmetijska svetovalna služba Ptuj
•	Vlado KOROŠEC - Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj
II.	UVODNA PREDAVANJA:
•	Silva ČERČEK - Upravna enota Ptuj
•	Janez RIŽNAR, Boris REPIČ -Območna obrtna zbornica Ptuj
•	Dušan POTOČNIK - Simam, d. o. o.
•	Darko VIDOVIČ - Alin, d. o. o.
•	Klavdija PETEK - Mestna občina Ptuj
B.	TEMATSKI SKLOPI DELAVNIC OZIROMA PREDAVANJ:
I.	PREDELAVA SADJA
•	Žganjekuha, 12 ur
•	Kisanje, 12 ur
•	Sušenje sadja, 12 ur
•	Sadni sokovi, 12 ur
•	Marmelade, 12 ur
II.	TURIZEM NA KMETIJI
•	Turizem - marketing, odnos do gostov, 10-14 ur
•	Arhitektura in notranja oprema stavb na podeželju, 8 ur
•	Vinska kultura; 8 ur
•	Sirjenje, 12 ur
•	Predelava mesa, 12 ur
•	VTC 13 - predstavitev Srednje Slovenjegoriške vinske turistične ceste
III.	DOMAČA IN UMETNA OBRT
•	Pletarstvo, 30 ur
•	Vezenje, 30 ur
•	Obdelava lesa, 30 ur
IV.	MARKETING V KMETIJSTVU
•	Blagovne znamke
•	Neposredno trženje kmetijskih pridelkov
C. STROKOVNA EKSKURZIJA
Na začetku delavnic udeleženci s prijavnico opredelijo, kakšen je njihov interes in v katerih tematskih sklopih želijo sodelovati.
Ob koncu delavnic med udeleženci izvedemo anketo, s katero ugotovimo odziv na izvedene delavnice in nove ideje, ki jih bomo uporabili za nadaljnje delavnice.
®aaw&D&s3D3
^mesecu oktobru smo, kot se za ta čas tudi spodobi, v Mestni občini Ptuj zabeležili dva pomembna dogodka, povezana z vinograd-niško-vinarsko tradicijo Ptuja in širše okolice.
V petek, 10. oktobra 1997, smo na dvorišču Ptujskega gradu potrgali prvi pridelek žametne črnine - modre kavčine z dveh trsov, ki sta potomca več kot 400 let stare trte z mariborskega Lenta. Cepiče te najstarejše žlahtne trte smo Ptujčani prejeli v dar od mesta Maribora kot znak trajnega prijateljstva med mesti, s tem pa je bila simbolično zaključena tudi dolgoletna "vinska vojna" med Mariborom in Ptujem.
Ob simbolični trgatvi so se zbrali številni gostje, med njimi župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, ptujski mestni viničar Ivan Skočir, mestni viničar Maribora mag. Tone Zafošnik, predsednik mestnega sveta Milan Čuček, vitez evropskega reda vitezov vina in zakladnik reda Jani Gone, direktor Vinarstva Slovenske gorice - Haloze Andrej Sajko, direktor Slovenske vinske akademije Veritas, d. d., Branko Vodušek, župani občin s širšega ptujskega območja, mestni svetniki, predstavniki vinogradniških društev in drugi.
Po nastopu Ptujskega kvarteta in nagovoru župana Miroslava Lucija je sledilo trganje grozdja, čast, da utrga prvi grozd, je pripadla županu Mestne občine Ptuj, nato so simbolično trgatev opravili še Ivan Skočir, Milan Čuček, župan občine Juršinci Alojz Kavčič in drugi. Natrgano grozdje so stehtali, stisnili, izmerili sladkorno stopnjo in mošt predali v nadaljnjo nego Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze.
Teden dni pozneje, 17. oktobra 1997, smo se dobili na prvi promocijski trgatvi renskega rizlinga z grajskega griča. Zamisel za obnovo mestnega vinograda je zorela kar nekaj časa, uresničevati se je začela v lanskem letu. Obnovili so obstoječi vinograd, s katerim gospodari minoritski samostan Viktorina Ptujskega in katerega korenine segajo v 17. stoletje v obdobje vladavine Herbersteinov, in na novo zasadil vinograd na občinskem zemljišču, ki ga oskrbuje Kmetijska šola Ptuj. Skupaj so na grajskem griču zasadilo 1150 trsov renskega rizlinga.
Ptujski župan, slovenska kraljica vina (Selma Lukač) in mestni svetnik g. Obran na trgatvi na grajskem griču
Z obnovo vinograda na grajskem griču, ki je del zelenega sistema mesta z izrazito zgodovinskim značajem, smo želeli opozoriti nase in na našo pripadnost vinogradniško-vinarski tradiciji. Obenem lahko mestni vinograd postane še en turistični biser Ptuja, saj se le malo krajev lahko ponaša z vinogradom v samem središču mesta. Projekt mestnega vinograda vodi skupina, v kateri s svojim znanjem in izkušnjami sodelujejo Kmetijska svetovalna služba Ptuj, Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Slovenska vinska akademija Veritas, d. d., Ptuj in Mestna občina Ptuj.
Tako smo v tem letu dočakali prvi simbolični pridelek grozdja, ki smo ga v prisotnosti številnih gostov potrgali, s prešanjem pa nadaljevali pred Mestno hišo. Po kratkem kulturnem programu je
Obilen pridelek je letos presenetil
zbrane nagovoril župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci in se zahvalil vsem, ki sodelujejo pri izvajanju projekta. Prisotne je pozdravila tudi gostja prve trgatve, slovenska vinska kraljica Selma Lukač. Sledilo je prešanje grozdja. Naprešan mošt je župan Miroslav Luci predal v nadaljnjo oskrbo kolektivu Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. Pridelano vino bo promocijsko, dobilo bo svojo polnitev in promocijsko ime. Zelja je tudi, da se za vsakoletni pridelek mestnega vinograda, prav tako pa tudi za pridelek stare trte na Ptujskem gradu, v posebni knjigi zapisujejo količina pridelka, sladkorna stopnja, število polnitev in drugi pomembni podatki. Vsak, ki bi prejel steklenico promocijskega vina, bi dobil posebno listino z zaporedno številko in letnico pridelave.
Z oživljanjem vinogradništva na grajskem griču želimo Ptuju vrniti njegovo vinogradniško in vinarsko identiteto, povečati razpoznavnost Ptuja kot središča vinorodnega okoliša, kar nam lahko uspe tudi s promocijo vina, pridelanega v mestnem vinogradu.
Kot zaključek teh dogodkov sledi tradicionalno martinovanje na Ptuju, na katerega Vas vabi župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr med.
Klavdija Petek
una 'in'ivnn o
msm mmmm
{swaipiBS JUiiWj
V ptujski kleti, ki posluje v okviru Kmetijskega kombinata Ptuj, je bila prvega oktobra, torej v času letošnje trgatve, predstavljena nova vinska blagovna znamka dveh najbolj razširjenih sort v Halozah in Slovenskih goricah, laškega rizlinga in šipona. To je VITEZ COUVEE, polsuho, nežno, pitno vino, lepe svežine, ki so ga razvili v kleti KK Ptuj, Slovenske gorice - Haloze, in pripravili za trg ob sodelovanju Inštituta za vinski marketing pri Slovenski vinski akademiji.
Zakaj so ga poimenovali Vitez? »če renski rizling velja za kralja vinogradov, potem si laški rizling zasluži ime VITEZ,« je pojasni Andrej Sajko, direktor KK Ptuj, Slovenske gorice - Haloze. Ime vitez pa je povezano tudi z Evropskim redom vitezov vina, ki ima svoj sedež na Ptuju.
Z novo vinsko znamko so želeli pred potrošnike postaviti vino za vse generacije in za vse priložnosti. Znano je, da se v Sloveniji največ vina popije ob uživanju hrane, narodna posebnost pa je mešanje vina z mineralno vodo. Vitez je vino, pripravljeno prav za tovrstne priložnosti, in se dobro meša z vsemi vrstami mineralnih vod. Enolog mag. Anton Skaza je med drugim povedal, da ga posebej veseli, da je ocena stalne strokovne komisije iz Maribora za blagovno znamko Vitez 17,96. To je samo za štiri stotinke nižja ocena, kot jo ima vrhunsko vino.
Milena Turk
, Studio za nego telesa in sprostitev Dragica POLANEC s.p. Ob železnici 4 Ptuj
Tel: (062) 783 158, 779 075 www.polanec-sp.si e-mail danilo@polanec-sp.si
>	S tradicionalno kitajsko medicino do odprave bolečin
>	Terapevtska, klasična in športna masaža, limfna drenaža telesa in obraza (mehanska in ročna)
>	Pedikura klasična in medicinska za diabetike (vraščeni nohti, kurja očesa, otiščanci)
P Kozmetično svetovanje, AHA kisline, aknasta koža, anti-age program, revitalizacija suhe in zgubane kože, ličenje r Shujševalni in anticelulitični programi, dietno svetovanje.
o grom grmi
ko tišina zveni, ko ti šepetajo v uho,
Po vzoru najsodobnejših kinodvoran sveta smo ptujsko opremili z najboljšo tehnologijo za reprodukcijo zvoka, glasbe in zvočnih efektov DTS.
Od 7. oktobra '97 dalje pri nas grom grmi, tišina zveni....
d.o.o.
Ob Dravi !Va. 2250 Ptuj tel/fav: (062) 777-981,777-441
tfISNI SERVIS
Štefan ■ \\l ISII .....
Za vas izvajamo:
-	popravila vrat, oken, rolet in pohištva
-	montaža varnostnih ključavnic in protivlomnih sistemov
-	popravila vodovodne inštalacije in čiščenje bojlerjev
-	manjša elektropopravila
-	ostala popravila po naročilu
-	zasteklitev na domu.
Herceöcva 7, 2250 Ptuj Tel./fax: 002/777-148 041/67(5-7(57
PODJETJE ZA INVESTICIJSKO DEJAVNOST PROJEKTIRANJE IZVAJANJE NADZOR
IZDELAVA LOKACIJSKIH DOKUMENTACIJ URRANISHČNO NAČRTOVANJE Prešernova 17, PTUJ telfc (062) 778-095
0510