Keto II!., štev, 908
Poštnina pavsaflrana
V Ljubljani, sobota one 30. decembra 1922	Posamezna ttev. slane 1 Din
!■!»»!» ob 4 z|utra|.
•Slane mesečno 10-— Din ra inozemstvo 20-— ,
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon žt 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto 3n politiko.
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova uL št 64 Telel St 36.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulici
št U TeL št 22. Celje, Aleksandr. oesta
Račun pri poštn. čekov zavodu štev. U ,842
Ljubljana, 29. decembra. Jutri podpiše kralj ukaz o imenovanju velikih županov, tik pred pote-com zadnjega termina, ki ga je za imenovanje načelnikov novih upravnih oblasti določil zakon z dne 17. oktobra 1922.
Vidovdanska ustava je proglasila, ?a ee država razdeli na upravne jedi-aice, katerih nobena ne sme imeti več nego 800.000 prebivalcev. Znano je. 3a je demokratska stranka, zlasti pa 3 je slovenski člani, v hudi borbi proti radikalcem zastopala stališče velikih apravnih jedir.ic. Borba se je ustavila pri števil la 800.000 kot kompromisni iajviSji granici. >~a osnovi te ustavne Jolotbe je bila potem razglašena zakonska uredba, ki je razdelila državo ta 33 oblasti. Področje ljubljanske po krajinske uprave je bilo razdeljeno na i ve oblasti: mariborsko, ki obsega Frekmurje in večji del bivše eloven-ske Štajerske, in ljubljansko, ld obsega Kranjsko ter sodne okraje Brejce, Sevnico in Laško.
Organizacija državne uprave v norih oblastih je urejena z zakonom od 56. aprila. Na čelu uprave stoji veliki župan, ki je v oblasti vrhovni šef vseh poslov iz dosedanjo pristojnosti ministrov za notranje zadeve, za prosveto, sgrarao reformo, poljedelstvo in vode, gradbe. za trgovino in industrijo, narodno zdravje, socijalno politiko, vere, šume in rude. Veliki župan je podrejen naravnost notranjemu, odnosno ministrom dotičnih resortov. Njegovi pomočniki so referenti posameznih oddelkov. Oblast je razdeljena na sreze (okraje), kjer vodijo apTavo srezki poglavarji (dosedanji r>krajni glavarji), kot državni upravni •■»rgani prve stopnje, ki so podrejeni, fcakor tudi vsi drugi uradi obče uprave velikemu županu kot drugi irtst-an-■L Veliki župan je politični predstav-sik državne vlade.
S postavitvijo velikih županov pri-?ne likvidacija pokrajinskih uprav. Pokrajinski namestniki prenehajo biti runkcijonarji državne uprave na zu-haj. Njihova naloga je zsrolj lik vid A-orska.. ' njihov predlog se izvrši podelitev referentov in ostalega uradniškega aparata velikim županom, oni sodajajo sporazumno z velikim župa jom predloge o prenašanju poslov pokrajinske uprave na oblastno ivpra-fo, odnosno ministrstva. Po izvršitvi foh likvidacijskih nalog se mesta pokrajinskih namestnikov ukinejo.
Z imenovanjem mariborskega in ljubljanskega velikega župana bo naša Široka javnost zadovoljna. Za Ljubljano je imenovan dosedanji podna-raestnik in bivši deželni predsednik :ir. Vilko Baltič. za Maribor bivši senatni predsednik upravnega sodišča lastopnik naše države v renarariiski romisiji dr. Miroslav Ploj. Dr. Baltič is znan kot eden najodličnejšin ir pravnih uradnikov v celi državi, kot načelnik v notranjem ministrstvu si je raidobil tudi pri centralni vladi mno-?o izkušenj in velik usrled. Pr. Ploj s.icer nima upravne prakse, ima pa Soi prvovrsten poznavalec upravneza jVava bosa te izkušn je in ga diči izredna službena vnema.
Kandidaturi obeh gospodov sta bili <? bivši koalicijski vladi tako močno m stvarno podprti, da sta tudi sedaj C<o spremembi režima premagali vse in.trifre in partizanske ozire. Kak <">-rnano, se je od raznih strani vodil prave?ti boj, da bi v Ljubijani. odnosno v Maribora sploh ne prišlo do imenovanja velikih županov. Gosp. Hribar naj bi bil še nadalje vodil vso iržavno upravo. Temu se je protivil jasni predpis zakona, ki določa, da jnorajo biti veliki župani imenovani najkasneje do 31. decembra in pa tudi predpis o kvalifikaciji, ki zahteva prva tri leta za velike župane fakultetno izobrazbo in najmanj desetletno Sržavno službo ali javno delovanje, pozne ie pa pravniške izpite in 151et-no državno službo. Incident je povzročila kandidatura mladega kočevskega odvetnika drja. Sajoviea. ki je v kočevarski deželici ustvaril edino organizacijo radikalne stranke. Bil je r.e na listi za mariborskega velikega župana. Ker pa je njegova kandid.v tura občutno kvarila gotove politične načrte (kazala je namreč preveč partizanske brezobzirnosti in ie bila vsled fes-a slab začetek za nastop radikal-ike stranke na Slovenskem), se je osebni intervenciji gosp. Hribarja posrečilo. jo v zadnjem hipu preprečiti.
Pri nas smo torej z velikimi župani tlobro prošli. V ostalih krajih države 66 je zato tem odurneiše pokazalo partizanstvo. Vsi veliki župani od Za-jreha do Bitolja so radikalci, mno<ri flied njimi žal brez vsakih upravnifi sposobnosti.
Nove oblasti pričnejo sedaj živeti, fo živlienie k seveda le oolovičar-
Ukaz o velikih. županih
bo podpisali danes
PRVOTNA LISTA SPKFMENJENA. — ZA SLOVENIJO STA IMENOVANA DR. BAi.TIČ IN DR. PLOJ.
■Beograd, 29. decembra, g. Jutri bo | predložen kralja v podpis uksz o imenovanju novih velikih županov in novega pokrajinskega namestnika v Zagrebu.
MINISTRSKI SVET.
Beograd, 29. decembra, g. Popoldne st) se na dvakratnih konferencah vršile razprave v imenovanju novih velikih županov. V ministrskem svetu se je o tem vprašanju ponovno razpravljalo na nocojšnji seji, ki je trajala od 16.30 do 22.15. Vlada se jo sporazumela, da imenuje nastopne velike župane: Veterinarja Gabreka, za velikega župana v Osijeku, Vasiljeviča (?) za velikega župana v Zagrebu, dr. Ploja za velikega župana v Mariboru in dr. BaJtiča za velikega župana v Ljubljani. V listi, ki je bila na prejšnji seji predložena aa imenovanje velikih županov v srbskih oblastih so se izvršilo nekatere izpremembe.
Nato je bil za pokrajinskega namestnika v Zagrebu imenovan dr. Erazem Cimie, vseučiliski profesor.
Na ministrski seji ;*e potem izčrpno referiral vojni minnter, nato pa so tudi ostali ministri poro.:, 'i o svojih resortih.
Ministrski predsednik rašič je poročal o svojih pogajanjih S Omerovičem glede vstopa Maglajičeve skupine v vlado. Do zakljuSka v tem vprašanju nI prišlo ter iasa Pašič proste roke.
USODA OKROŽNIH NAČELNIKOV V SRBIJL
Beograd, 29. decembra, r. Kakor do-znava vaS dopisnik, so vsi okrožni načelniki v Srbiji na onih mestih, kjer se sedaj imenujejo veliki župani, stavljeni na razpoloženje s plačo, ki je ia 30 odstotkov manjša, dočim jim ostanejo dra-ginjske doklade v isti višinL
Italijani sq bofe Jugoslovanske mobilizacije
IZMIŠLJENE VESTI O MOBILIZACIJI NASE ARMADE.
Rim. 29. decembra. 1. Tu se širijo vesti o bližnji mobilizaciji Jugoslavije in Grčije. Grfija je v veliki naglici vpoklicala svoje čete v Vzhodno Tracijo v bližini Demar Hisarja. Dosedanji vojni
odobriti ali zavreči konvencije, sklenjene v St, Margheriti. Pravi, da hočejc Jugoslovani s tem pospešiti izpraznitev tretje dalmatinske cone. Italijanska vlada je temu dejstva posvetila vso svojo
minister Pangelos je imenovan za gene- ; pozornost. »Naj navedemo samo še de;-ralisima grških čet. »Giornale d'Italia» stvo», pravi list, »da sta danes tu dolg->
pišoč o mobilizaciji v Jugoslaviji, meni, da je morda to le manever, preračunjen
konferlrrJa generalni tajnik zunanjega-' ministrstva senator Contarini in jugoslo-
na Čas, ko se imajo r rimski zbornici; vanski poslanik Antonijevičs.
Mariborski občinski svet
Palic vodi muslimane za nos
RUTINIRA ZAVLAČEVANJE. - SPORAZUM RAZBIT?
Beograd, 29. decembra, s. Popoldne je posctil Pašiča g. Omcrovid v imenu Ma-gljajičeve skupine, da se pogaja glede zahtev Magljajičeve skupine za vstop v vlado. Na icm sestanku ni prišlo do sporazuma, ker zahteva Magljajičeva skupina dva portielja, izplačilo haka ln nekatere druge ugodnosti v Bosni, medtem ko je Pašič pripravljen dati samo en portfel). Pašič je o teh pogajanjih danes poročal ministrskemu svetu ter bo imel jutri popoldne ob 16. zopet sestanek z Omerovičem.
Sarajevo, 29. decembra, n. Semkaj je došia vest, da je vlada v zadnjem trenot-ka sklenila, da Muslimanov ne sprejme v kabinet. Ta vest se )e v mestu razširila z bliskovito hitrostjo In izzvala navdušenje med radikalci. Deputacija bosanskih radikalcev, ki je danes imela odpotovati v Beograd, da vloži protest, radi ie vesti ni odpotovala.
Beograd, 29. deccmbra. r. Vaš dopisnik se je razgovarjal danes s Karameh-
medovičom o vprašanju vstopa Maglajičeve skuptne v vlado. Karamehmedovič je izjavil sledeče: Pred sejo glavnega odbora v Sarajevu ie prispela od Pašiča brzojavka sledeče vsebine: «Spreimem vse. Pašič.-> Klub je nato soglasno sklenil, da vstopi v vlado in poslal Omeroviča v Beograd, da prevzame trgovinski port-felj. Ko pa Je prispel v Ber ?rrad in hotel posetiti Pašiča. sc mu je izjavilo, da ie Pašič zbolel.
Iz razgovora s Karamehmedovidem ie dobil vaš drsnik utis, da so radikalni krogi v Sarajevu telegrafično zahtevali od Pašiča, naj ne sprejme Maglajičeve skupine v vlado. V istem smislu ie energično protestiral tudi minister dr. Srskld. Danes je Pašič namesto z Omerovičem konferiral z uglednimi člani radikalnega kabineta, ki so izjavili, <!a ni nobenega razloga za sprejem Maglajičeve skupine v vlado, ker bo ta pri volitvah itak propadla.
NOVA PREREKANJA.
Maribor, 29. deccmbra. Proračunska seja mariborskega občinskega sveta se je pričela s tem, da je vložil dr. Jerovšek ugovor proti zapisniku, v katerem pogreša konstatacijo, da se včeraj ni pravilno glasovalo za dnevni red Začel je z novimi zafrkacijami, tako vehementno, da je župan Orčar priznal, da je v Rimu dobro študiral. Občinski svetnik Zsbot jc med tem konferiral z narodnimi socialisti, s katerimi so bili klerikalci dogovorjeni, da bodo skupno zavlačevali delo seje. Finančno-gospodarski odsek so motili klerikalci in narodni socialisti, ki so trdili, da n! zadostno zastopan ir. da torej ci sklepčen. Svetnik Weiciisel ie predlagal, naj poročajo o delu finančno-gospodarskega odseka vsaj oni člani, ki so bili pri sejah navzoči. Predlog je bil sprejet z glasovi socialistov in demokratov. Tako je župan nadaljeval z proračunskim poročilom. Poprej pa so se še klcrikalci sprli s socialisti. Svetnik Bahun je očital dr. Lcskovarju, da sam na svojo roko vodi pravniški odsek.
Sledila ie mučna debata o županovi plači. Klerikalci očitajo županu razne laži glede 50 odst. povišanja plač, svetnik Zebot pa graja, da ie bi! v kritični seji finančno-gospedarskega sveta referent odstopivši svetnik Kolbezen. Nato se je zaletel v župana dr. Jerovšek, ki j
— PRORAČUN ODGODEN.
stva. Zebot in dr. Jerovšek pa sta ga ponovno obsula s podobnimi očitkL Klerikalci ter narodni socialisti so se križem kražen začeli umešavati v debato. Zupan zvoni. Bahun meče težke očitke na dr. Leskovarja, kateremu očita velikanske afere izza časa njegovega komisarijata na mariborskem magistratu. Dr. Leskovar večinoma ne reagira. Zupan graja neumestno žaljenje v občinskem svetu in poživlja žalilce, naj svoje očitke utemelje pred sodiščem.
Ko se je razburjenje poleglo, se je vr-šiia volitev novega stanovanjskega urad3. Poročilo o delovanju tega urada v letošnjem letu pravi, da se je pripravilo v Mariboru 697 družinskih stanovanj in rešilo 239 najemninskih sporov. Stranke sc se v tem oziru premalo posluževale stanovanjskega urada, s čemer so zakrivile veliko najemninsko krizo, zlasti za podnajemnike. Koncem poročila izjavi župan, ki je bil doslej predsednik tega urada da v bodoče ne sprejme več predsedniškega mesta. Nato se je izvolil naslednji odbor, ki bo fungiral kot stanovanjski urad: predsednik okrajni sodnik Vrabail podpredsednik odvetnik Pipuš, prisedniki: hišni posestniki Durjava, Turk, Dolečck. Polič, Glaser in Mohor ter najemniki: ks-petan Grizoki, železniški uradnik Zebra-vec, profesor Valeš, poštni uslužbenec
protestiral proti poročanju župana o delu i Volhovič, urar Buleš in učitelj MalenSek. odseka čigar član župan nL Zato ie pred- j Bahunov predlog naj se izvoli za pred lagal, naj se proračun, ki ie jako po-1 sednika dr. Jan je bil odklonjen, manjkljiv, vrne finančno-gespodarskemu i Občinski svet je nadalje sklenil prote-■ odseku, ki naj se v ta namen izpopolni.' stirati proti odredbi mariborske obrtne
nad Korošcem
RADIKALCI STAVIJO SVOJE NADE NA ŠUSTERŠIČA.
Predlog je bil sprejet. Prihodnji teden se vrši posebna občinska seja, na kateri se bodo volili še nekateri člani v ta odsek,
oblasti, ki je dovolila stavbeniku Peklar-iu postav iti sredi mesta dehvnico in skladišče, vsled česar bi trpelo iice mesta.
!kar se bo Izvršilo obenem z volitvami i ker so na istem kraju projektirane vile.
Beograd, 29. decembra, g. Današnji Protičev list »Radikal« piše, da klerikalci v Sloveniji pri prihodnjih volitvah nimajo dosti upanja na uspeh. List pravi, da je dr. Šusteršič v Beograda prišel v stik z mnogimi politiki in da namerava voditi- politiko, ki je popolnoma nasprotna sedanjemu vodstvu klerikalne stranke, kar pomenja še večje cepljenje klerikalne stranke. Protičev list napoveduje popcl-
podžupana. Rekonstruirajo se tudi ostali odseki.
Predno se ie nadaljevalo z dnevnim redom, je občinski svetnik Bahun zavračal i
Spori med radikalci
se nadaliufefo
IZKLJUČITEV BANATSFOTI PROTIČEVCEV. - TUDI VELESRBI SE
NE RAZUMEJO.
Beograd, 29. decembra, it. Včeraj je bila seja radikalnega glavnega odbora, na kateri so reševali tekoča vprašanja: Najprej so pretresali izključitev banat-skih radikalcev Protičeve grupe iz stranke. Sklenili so, da se ta izključitev potrdi, dokler se izkljnčenci ne poboljšajo. Nato so sklenili, da se ustanovijo nekateri listi stranke v pokrajini, posebno v Vojvodini, Bosni in južni SrbijL
TEŽAVNA RADIKALNA KANDIDATURA V SLOVENIJI.
Beograd, 29. decembra, p. Pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar je včeraj konferiral s Paši čem. Radikalci Bi še niso na jasnem, ali naj postavijo svojo listo tudi za Slovenijo, ali ne.
RAZKOL V VELESRBSKI STRANKI.
Beograd, 29. decembra r. Včeraj se je vršil v redakciji «Balkana» glavni zbor »Srbske stranke*, katerega so se udeležili predsedniki okrožnih odborov in člani glavnega odbora Glavni tajnik Pavle Pavlovič je v daljšem govoru poročal o akciji srbske stranke ter ugotovil, da je Pašičeva politika identična s progra-
sko. Drugi, v gotovem oziru dragocenejši del nove javne uprave, oblastna samouprava, v kateri naj se uveljavi zmožnost samega naroda pri vodstvu javnih poslov, je danes še mrtva črka zakona. Brez uvedbe samouprave pa izgubi nova upravna razdelitev države svoj pravi notranji pomen.
no razbitje klerikalne stranke. To mišljenje vzbuja veliko pozornost, ker so znane dosedanje intimne zveze med Proti-čem in Korošcem.
Šusteršič pri Pašiču.	j UfcSfJS	I€S3£t
Beograd, 29. decembra, g. Dares ob: »redsedniic slsr«mke 17. je bii sprejet pri ministrskem pred- j Beograd, 29. decembra, n. «Novosti» sedr.iku Pašiču dr. Šusteršič. Imela sta poročajo, da je bil na današnji seji glav-daljši razgovor.	j nega odbora demokratske stranke Ljuba
■ Davidovič zopet izvoljen za šefa stran-j ke in kluba in ia je Davidovid izvolitev sprejeL
Beograd, 29. decembra g. Demokratski klub je imel danes konferenco, na kateri se je razpravljalo o proglasu, ki ga stranka izda na svoje somišljenike. Definitivna stilizacija bo sprejeta na seji kluba v četrtek.
Krajevni zaščiti dece sc izreči sedanje poslopje za 15 let v rabo pod pogojem, da se poslopje popravi. Ob 11. uri ie župan zaključil sejo, že-
očitke dr. Leskovaria, glede denunciant-, leč občin, svetnikom srečno novo- leto
mora srbske stranke in da torej srbska stranka nima razloga, da samostojno nastopi v volilni borbi, temveč da je dolžnost stranke, da pomaga radikalcem in da njeni člani še pred volitvami vstopijo v radikalno stranke. S temi izvajanji jo soglašal tudi glavni urednik »Balkana* Savič, dočim so drugi naglašaii. da mora srbska stranka obstojati tudi nadalje. V največjem hrupu je bil sprejet predlog za prehod na dnevni red.
Ta razkol v srbski stranki je v zvezi s kampanjo glavnega urednika »Balkana« Savida proti bivšemu prometnemu ministru Staniču. Ko je sedaj postal prometni minister Velizar Jankovid, je podpisal sklep s katerim se Saviču daje koncesija za nekatere premogokope v Srbiji.
BGRtbni	na
Šefe®" SpSitu
Snlit, 29. decembra, r. Na redakcij; lista »Nova Doba» je danes bila vržena bomba ter je bila v uredništvu usmrčena ena gospodična. Ta atentat se spravlja v zvezo z nedavnim požarom v električni centrali ladjedelnice v Kraljeviči ln z požarom v železniškem arzenalu pri Splitu. Storilci še niso znani.
FINANCNO-EKONOMSKI SOSVET.
Beograd, 29. dccembra. r. V novi posvetovalni odbor, ki bo skupno s ii-
____■„	^-rs«, nančnim ministrom reševal važna gospo-
SOifcSfiS&a	dars;.ca in finančna vprašanja, so bili ime
Odpor selunskih trgovcev.	Inovani: direktor Narodne banke dr. No-
Beograd, 29. decembra, r. Grški zu- j vakovid, načelnika v trgovinskem ministr-nanji minister Aleksandris je odpoto-
PROGLAS ZEMLJORADNIKOV.
Beograd, 29. decembra, p. Skupina zemljoradnikov po številu 23 poslancev je v današnejm «Selu», organu glavnega saveza zemljoradnikov, objavila obširen proglas na narod, v katerem poroča o delu zemiioradniškega kluba v skupščini. Razglas kritizira razmere v notranjosti Srbije in dolži vlado nezmožnosti ter agitira za svojo stranko.
SOL IZ NEMČIJE.
Beograd, 29. decembra, r. Po odloku uprave državnih monopolov In po odobre-nju finančnega ministrstva bo nabavila vlada večje količine soli Iz Nemčije na račun reparacij.
val danes iz Aten v Solun, da doseže s tamkajšnjimi trgovskimi krogi sporazum glede modifikacij konvencije o jugoslovanski svobodni coni v solunskem pristanišču. Kakor znano, .je solunska trgovska zbornica zavzela odločno neprijateljsko 6tališee ^ napam naši svobodni coni, boječ sc, da bi bili solunski trgovci preveč oškodovani. Minister Aleksandris bo skušal sedaj solunsko trgovsko zbornico uveriti, da je tako v interesu države kakor posebej še Soluna in solunskih trgovcev, da se koncentrira jugoslovanski izvoz in uvoz v Solunu.
STINNESOV DEMANTI.
Beograd, 29. decembra, n. Po poročilih z Dunaja znani nemški industrijalec najenergičneje dementira, da je udeležen pri velikih budimpeštanskih bankah in da se pripravlja na pot v Beograd.
SESTANEK EVROPSKIH KOMUNISTOV.
Rim, 29. decembra. L Na iniciiativo tretje internacijonale se vrši v kratkem, morda še v Januarju v Bernu sestanek komunističnih organizatorjev vseh evropskih držav. Rusi delajo za ta sestanek velike priprave.
stvu dr. Radosavljevič in Milan Todor--vid ir, generalni direktor v finančnem ministrstvu Jakovljevid.
ITALIJANSKA ARMADA
Rim. 29. deccmbra. 1. Na včerajšnji seii ministrskega sveta se je razpravljal o fašistovsko-komunističnih pobojih v T.: riru. Imenoval se je za Turin nov pre-fekt in nov kvestor mesta Potem se je razpravljalo o novi milici in o prostovoljni rekrutaciji, o razpustu kraljeve straže ter o moči vojske. Pri tej priliki se sklenilo reducirati policijo in narodr. • brambo tako, da bo štela vojska pozir: 160.000 mož, poleti v ostalih S mesec-pa 300.000 mož.
NEVIHTA POTOPTLA SEDEM PARNIKOV.
London. 29. decembra. L Nevihta r.; Atlantskem oceanu, ki je trajala zadn:-tri dni, je povzročila potop petih angk ških, ene francoske in ene italijanske lad je. Veter na Atlantskem oceanu je ime' hitrost 190 km na uro Koliko ljudi je utrnilo, se že ne ve. Angleški parnik jih j» rešil s parnika »Eden Ford», ki se je potopil, 16.
Darujte za Cirit-Hatoeiova družbo f
VOfffBiFenffcom
naprecfslelcom!
Odkar smo v opoziciji se mi je le javila cela vrsta dosedaj nepoznanih prijateljev, ki so doslej skromno stali na strani, ki pa se zdaj prostovoljno javljajo na delo za načela naše stranke, za nate časopise in predvsem, da poživijo medsebojni kontakt, tako da vodstvo stalno in neposredno izve želje pristašev. Mene te prijave zelo veselijo in ker idim, kako ogromno spečih meči je med nami, ki iz enega ali drugega osebnega razloga ali iz gole skromnosti niso stopil© nit! v svojem krogu v ospredje, tem potom vabim vse one somišljenike in politične prijatelje, ki M vsaj v svojem najbližjem okolišu ž e 1 e-1 i delati in se udejstvovati, da se mi brez odloga pismeno javijo in pri tem na kratko popišejo razmere v svojem kraju, in kaj bi bilo po njihovem ranenju ukreniti, da bi se delo naše stranke izboljšalo in utrdilo !n da bi bilo čim rajveč živega stika med nami. Tu bi bilo predvsem popisati vpliv nasprotnikov in staviti predloge zaradi razširjenja našega časopisja.
Kakor vidite, so razne sile na delu, da nas strejo. M i smo jim na potu, kajti mi smo sprečavali njihove nakane. Klerikalce smo precej časa držati v precepu, zato pa je čisto človeško, da bi nas radi spraviti s sveta. Pri tem pa jim nekateri kratkovidneži Iz naprednega tabora polagajo vede aH nevede. Zdražbo sejejo v napredni fronti in s tem gredo na roko klerikalcem, ki vsi vedo, da je treba demokrate v tej državi streti, pa bo prosta pot klerikailzmu. Mi pa se ne damo in zato vas s tem vabim: dobrovolj-e i za javno delo, javite se prijateljski s pismom na me, da se dogovorimo, kako treba nastopiti V Ljubljani, 28. decembra 1922.
Dr. Gregor Žerjav narodni poslaneo Ljubljana, Vegova ulica št. 3
olitlčoe mMm
VOLILNI IMENIKI za volitve v narodno skupščino, ki sc vrše 18. marca 1923 so somišljenikom razgrnjeni na vpogled v tajni-štva demokratska stranke Ljubljana Narodni dom I. nadstropje med uradnimi urami. Poživljamo somišljenike da se pravočasno prepričajo če so vpisani aH ne. Reklamacijski rok poteče 6. januarja 1923.
4- Veliki demokratski zbor v Za-Srebu. Za veliko demokratsko skupščino, ki se bo vršila v nedeljo v 7»v irrebu. so se prijavili za govornike razven bivših ministrov Pribičevica, iimotijevida in Kumanudija, tudi bivši notranji minister Marinkovič in predsednik narodne skupščine dr. Lukinič.
+ K poglavju o klerikalni morali. «Slovenec* se norčuje iz dr. Šuster-šiča, češ, da je »pred noge prvega ministra položil svoja najvdanejša čustva kralju in državi ter obljubil za presvitlo dinastijo in jugoslovansko monarhijo delati v neomajni zvestobi do zadnjega diha*. V nadaljnem delu notice očita »Slovenec* dr. Šu-steršiču njegovo gonjo proti Srbom 1. 1914. Nikakor nočemo zagovarjati dr. šusteršiča, ne moremo pa prezreti klerikalne morale, ld jo kaže »Slovenec* pri tej priliki. Isti »Slovenec* je bil namreč leta 1914., preje in pozneje glasilo klerikalcev, ki so od škofa Jegliča pa do zadnjega kaplana, pa rvi dr. SusterŠiča pa do zadnjega klerikalnega župana vse to delali in podpirali, nad čemur se sedaj zgraža ' Slovenec*. S šusteršičem se danes Se ne ve, kako bo v praksi in koliko je vredno njegovo »spreobrnjenje* nasproti narodu in državi, a od današnjih klerikalcev je pa že danes vidno, ila so padli nazaj v leto 1914. Isto sovraštvo proti Jugoslovanom in pro-ii Jugoslaviji! Še hujša in bresvest-r.ejea propaganda, ker se klerikalci zavedajo, da jim je v naši svobodni
državi prav vse dovrSjena Zato se »Slovenec* tudi prav nič n« po miši ja ironizirati dinastijo in monarhijo. In to glasilo izhaja pod zaščito in pod cenzuro samega škofa dr. Jakliča. Ali ta gospod res ne more pozabiti, kako je meseca avgusta 1914 pozival slovenske vojake, da naj zaprisežejo »neomahljivo zvestobo svojemu pre-svitlemu cesarju, svoji prelepi avstrijski domovini, in sicer zvestobo do zadnjega zdihljaia, zvestobo do smrti?
-f- Morala v politiki. Ni bolj nemoralne družbe ocl klerikalne. Cel svet jo tako presoja. Dober del zgodovine slovenskega ljudstva pa je najdragocenejši dokument v dokaz, da je slovenski klerikalizem reprezent&nt naj-nemoralnejše politike. S politično zlorabo cerkve se pri na* zavaja narod v temo in v podivjanost. Klerikalna duhovščina je nosilec absolutizma, terorizma in zelotizma. S politično zlorabo slovenskega imena se pri nas klerikalizem bori za. strankarske interese. ki leže izven naroda in izv?n naše države. V opoziciji proti vladi in proti državi se poslužuje klerikalizem vseh sredstev, da ruši državo. Zato se veže s komunizmom in z vsakomur, kdor je lo sovražnik domovine. Kadar so klerikalci na vladi, so absolutisti, teroristi in korupc.ijonisti tudi tamkaj. Vladna moč jim služi edinole v pojačanje njihovih brezde-movinskih ultramontanskih stremljenj. Navzlic temu se drzne »Slovenec* še pisati članke o morali v politiki, katera naj bi slonela na etičnih ter krščanskih načelih, ter očitati nemoralno politiko — drugim. Res je, da, se nevzdržno ruši, kar je gnilega v politiki. Zato so pri zadnjih volitvah klerikalci dobili v Sloveniji ie še 36<?£ glasov, dočim je preje vesoljna SLS štela za sebe malone vse glasove. Zasužnjeno in zaslepljeno ljudstvo je začelo" izpregledo vati. Vse kaže, da sc bo pri prihodnjih volitvah razletel na več drobcev še ostanek SLS. Nekleri-kalni elementi v Sloveniji na žalost še niso konsolidirani, četudi so v veliki večini nad klerikalci. Ni pa nobenega dvoma, da so klerikalcem medeni tedni, ki so jih preživeli pod okriljem Njeg. apostolskega Veličanstva, že zdavnaj odklenkali in da zanje polagoma, toda gotovo prihaja popolni obračun ljudstva, čim preje bo konsolidacija naprednih strank izvršena, tem preje bo konec klerikalnih nad, da ee še kedaj restavrirajo. Naravni proces je začrtal tudi slovenskemu ltlerikalizmu smrtno glavo.
-f Jajčji ples. Kdor še ne pozna te umetnosti, jo lahko te dni študira v »Slov. Narodu*, žal da v precej primitivni obliki. Z medvedjo grazijoz-nostjo pleše stari gospod med zagrebškim kongresom in radikalsko stranko. stopica zdaj sem, zdaj tja, se obrača na levo, na desno, jo danes črn, jutri bel — skratka napenja vse sile svoje umetnosti, da bi premotil pozornost slavnega občinstva. Pa, kakor rečeno, medved je preokoren in publika le vidi, kako lomasti, da bi iz goščavja kongresističnih zmot čim preje prispel v varno senco radikal-skega režima. Predvčerajšnjim je »Slovenski Narod* hvalil kot posebno čednost radikalne stranke in vlade, da namerava prelomiti kar tri zakone: ustavo, zakon o upravni razdelitvi države in zakon o obči upravi in imenovati za Slovenijo enega samega velikega župana. Včeraj je napovedal novo dobo bratskega sporazuma, ki io pripravlja dobri stric Pašič Hrvatom in — ovaj — Slovencem prav na tiho in »brez razburjenja*. Danes pa javlja, da sta oba velika župana — za Maribor in Ljubljano — imenovajia in da eo a tem razrušeni »vsi mostovi, ki so vodili k sporazumu s Hrvati.* Toda ali je stric Pašid kriv? Ali je kriva dobra in »dominantna* radikalna stranka? Ne in stokrat ne! Kriv je Svetozar Pribičevid. Ta človek je po »Narodu* tak političen orjak, da se radikalna stranka in Pašideva vlada ravna po njegovi volji — akoravno ga je — po istem »Slov. Narodu* — Pašid še nedavno smatral za tako neznatnega, da ga niti vprašati ni hotel,
je fr blT pripravljen vstopiti v kabinet. Vsi objektivni ljudje bodo s »Slov. Narodom* vred odpustili radikalni stranki storjeno pogreško — ki itak ni njena — tem bolj, ker se na- j haja baš sedaj v Beogradu gospod; Ravnihar. katerega uvaja gosp. Hribar v ministrske predsobe kot spokor-ju nega kongresista, ki je spoznal veličino radikalske stranke . . .
-f- Razdori na vse strani. Hotelo je razbiti demokratsko stranko. Cele tedne je bilo vse časopisje — posebno »Jugoslavija* — polno najnovejših in najzanesljivejših vesti o tem. da je razpadla demokratska stranka najmanj na dva dela in odprto .ie ostalo samo vprašanje: kateri de! jc močnejši. Danes se o tem ne piše več. ker ie demokratska stranka še vedno enotna in kljubuje vsem svojim sovražnikom. pač pa se razdori pojavljajo pri mnogih drugih strankah, ki so se hotele na razdoru v demokratski stranki okrepiti. N. pr. radikalci, ki se v Vojvodini niti za skupne volilne liste ne morejo združiti, temveč se hočejo udeležiti volitev pod dvema zastavama. Celo v mejah nekdanje Srbije ni prave sloge med radikalci, naši klerikalci se p^ razdelijo — po najnovejših poročilih — kar na tri stranke: na stranko Protidevega prijatelja dr. Korošca, na stranko Ljeni-novega privrženca dr. Gosarja in, končno, na stranko dr. Šusteršiča, ako se ta ne združi z radikalci. Ros, prav zanimive bodo te volitve v marcu!
4- Kako je Pribičevid bil sprejet v radikalno stranko? Tako - le: Pašid se je dal fotografirati. Slike so izredno uspele in imajo neodoljivo moč, kakor lotosovi listi. Komur Pašid pokloni svoj portret, postane neomajen radikal. Taka je zdaj šega v Beogradu, tako .je bilo tudi z nesrečnim Pri-bičevidem in tako poroča izvirna »Jugoslavija* in za njo »Slovenski Narod*. Pašid je poklonil svojo sliko g. Pribičevidu. Na sliki se nahaja celo Pašidev lastnoročni podpis: to pome-nja »formalni sprejem Pribičevica med radikale.* Sploh pa .je zadnje dni bilo v Beogradu razdeljenih preko 5000 radikalskih članskih legitimacij s Pa-šidevo sliko. O, zaloga še ni pošla. Kompleten ducat jih še premorejo za Ljubljano, da se gratis in franko razdelijo med gospode okrog »Naroda* in — ovaj — »Jugoslavije*.
+ Protislovenska orijentacija Avstrije? Pod tem naslovom poroča zagrebška »Riječ*. da je potovanje avstrijskega državnega kanclerja Seipla v Budimpešto izzvalo veliko nezadovoljstvo v Pragi. Češkoslovaško časopisje je mnenja, da obstojajo ta me zveze med Italijo, Avrtrijo in Madžarsko. Tudi budim peštansko časopisje namigava o sličnih kombinacijah. So-cijalistično časopisje v Avstriji obsoja vsako koketiranje krščanskih socijalistov z Madžari, čeS, da bi tako postopanje moglo dovesti do poslabšanja odnošajev s Češkoslovaško. Socijali-ste navdaja bojazen, da znači to lcanc-lerjevo potovanje v Budimpešto pričetek reakcije tudi v Avstriji.
-f Radikali in revizija ustave. » Jugoslavija* .je v članku o razpustu narodne skupščine napovedala kot edino nalogo prihodnjega parlamenta »revizijo ali, še bolje ustvaritev nove ustave*. Ta pasus si je izposodil beograjski »Balkan* eno izmed najradi-kalnejših radikalnih glasil, in odgovarja s tako noto: »Ako ne M šlo za višji interes Slovanstva, bi mi Srbi bili popolnoma upravičeni, da te skotijence, izrodke in defetiste, ld se države spomnijo le. kadar je treba plačkati in švercati ob njenih mejah v Sloveniji, prepustimo njihovi žalostni usodi ter jih izročimo Mussoli-niju, Horthyju in avstrijskim panger-manom. Brez njih bi bila ta država le močnejša, toda škodovalo bi ugledu vsega Slovanstva, ki je v svoji zibelki vzgojilo tudi takega gada. Pišejo o novi ustavi. Bodo že dobili novo ustavo spomladi pri volitvah.* Težko je — bogme — s temi novimi zavezniki.
Prosvsfa
Ljubljanska drama.
Sobota, 30.: »Liliom*. A. Nedelja, 31.: Zaprto. Ponedeljek, 1.: ob 15. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 20.: »Liliom*. Torek, 2.: Zaprto.
Sreda, 3.: «Idi]ot». Začetek ob pol 8. R. Četrtek, 4.: »Kralj na Betajnovi*. A. Petek, 5.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Sobota, 30.: »Carmen*. D. Nedeljo, 31.: 'Gorenjski slavček*; ob 15. Izv.
Ponedeljek. 1.: »Prodana nevesta*. Izv. Torek, 2.: Zaprto. Sreda. 3.: »Carmen*. B. Četrtek, 4.: »Seviljski brivec*. C Petek, 5.: »Mcfistofeles*. E. Sobota, 6.: »Carmen*. Izv. Nedelja, 7.: .Meflstofeles*. Izv. Ponedeljek, 8.: Zaprto.
Šentjakob-''! oder v I >ibljanL
Pondeljek, 1.: «C'narleyeva teta*.
Marljonetno sleda!i?če v Ljubljani.
Nedelja, 31.: ob 15. in 18.: »Obuti maček*
In »Gašperček slikar*. Ponedeljek, 1.: ob 15. in 18.: »Rožencvet in Lilijana* in »Začarani dežnik*.
Mariborsko gledališče:
Sobota, 30.: »Faust*, gostovanje g. Kovača Iz Ljubljane. C. Nedelja, 31.: ob 15.: »Pogumni Tonček*. Mladinska igra. Izv. Pondeljek, 1.: ob 15.: »Pogumni Tonček*. Izv. Ob 19.: »Hoffmanove pripovedke*.
Gostovanje gdčne. Zikove v Narodnem divadlu. V torek dne 26. decembra je gostovala v praškem Narodnem divadlu gdčna. Zdenka Zikova. Dosegla je velik uspeh. Kritika hvali krasno barvo in svežost njenega glasu, njeno globoko pojmovanje vloge in izvrstno pevsko šolo. »Pravo Lidu* poudarja: »Nad celim večerom je zmagoval sijaj mladega, svežega, krasno šolanega glasu, kateremu velike in nove naloge pomorejo doseči cilje, ki jih je sinočni večer tako lepo napovedoval*.
Velik pevski koncert ob priliki skup ščine Zveze slov. pevskih zborov se vrši v nedeljo dne 7. januarja 1923 popoldne ob Štirih v veliki dvorani Uniona. Nastopajo ljubljanski in izvenljubljan-ski zbori. Vstopnice od 2. januarja 1923 dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih takoj!
Album «Slovenska moderna umetnost*, katerega je izdala Narodna Galerija, je najlepše darilo za novo leto. Album vsebuje 27 krasno posrečenih reprodukcij po slikah naših modernih slikarjev in uvod dr. Izidorja Cankarja ter je prva umetniška izdaja te vrste in v tej obliki med Slovcnci. Dobiva se v ljubljanskih knjigarnah ali po naročilu neposredno pri Narodni Galeriji aH v obliki elegantno vezane knjige ali pa kot mapa s posameznimi listi, ki se dajo eventualno tudi v primernem okvirju obesiti na steno. Narodna Galerija razpolaga samo še z malim številom eksem-plarjev, kolikor jih je namenila oddati za Božič in Novo leto po znižanih cenah ker je večji del že razprodan. Ker se cene knjigi po Novem letu znatno zvišajo, naj vsak, kdor si te lepe knjige še ni nabavil, hitro seže po njej, če jo hoče še imeti po znižani ceni. Prav posebno jo priporočamo v nakup našim društvom, vsako jo mora imeti v svoji knjiž nicL Posebno pripravna je tudi za novoletna darila, ker je pač najcenejše delo, ki pa ima trajno vrednost za vsakogar.
ročITar Iz Bohinja: v Bohinju samem i cm, v višini 1500 m 1 m snega, smuka v višjih legah ugodna. Iz Kranjske gore: zapadlo 30 cm pršiča, a v višjih legah (Vršič) 1 do poldrugi m snega, vreme [jasno in mrzlo, smuka ugodna. Iz Kamnika: na Kamniških in Tuhinjskih planinah zapadel nov sneg, smuka v višinah od 1000 m ugodna.
Jugoslovenski zimskosportski s a-vez naznanja članom, da je sukno za smučarski kroj došlo in se dobiva vsak; delovni dan od 13. — 14. ure v Komen-skega ulici št. 7.
Smuiki izlet na Veliko Planino priredi zimska sekcija S. K. Ilirije dne 30. t. m. Skupni odhod v soboto ob 14.30 i državnega kolodvora istotam tudi zbirališče. Teren ie ugoden za začetnike, vendar opozarjamo na turo 4. ur. Prehrano je vzeti za 2 dni seboj. Sekcija opozarja člane na prvi skupni izlet, katerega na) se polnoštevilno udeleže.
S. K■ Jadran v Ljubljani. Redni občni zbor se vrši 31. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu z običajnim dnevnim redom in predlogi za izpremembo pravil. V slučaju, da občni zbor ni sklepčen. se vrši pol trre pozneje z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi članov. Tajnik.
Spori
Smučarji! Z ozirom na današnje poročilo o pršiču na Gorenjskem se odpravijo nekateri neorganizirani smučarji na Vršič. Odhod sobota 15.10 (3. ura pop.) z ljubljanskega južnega kolodvora v Kranjsko goro, kjer prenočimo in se podamo v nedeljo zjutraj na Erjavčevo kočo. Kdor je doslej željno čakal snega, neka dodje! Staro in novo leto smuk! — K Vremenska poročila z Gorenjske. J. Z. S. S. ie prejel sledeča vremenska po-
"laude Farržre:
Obsojenci
27
»Vi hočete sedaj one ljudi izdati nam? Narobe torej, kakor včeraj, kaj? Prav žal mi je! Pri nas ne poslušamo izdajalcev! Nimate besede, torej molčite!*
Potem se obrne k svojim prisedni-kom na desni in levi in jih vpraša z glasom, ki ne pričakuje nasprotnega odgovora:
»Smrt?*
Z desne in leve mu odgovorita: t.Smrt!*
»Torej: Smrti*
»Andrews,» proglasi sedaj Pietro Ferrati, se odkrije in takoj zopet pokrije, »Andrews, umrli boste, in sicer r^koj. Obžalujem, da vam ne morem lovoliti odloga. Nimamo časa, ... in na, bože moji, nočem vam sicer ničesar očitati, toda sami ste krivi, da se nam nekoliko žuri, ker ste našega so-ražnika tako dobro podučili o vsein pri nas ...»
Tudi najstrašnejši drami je navadno primešano nekoliko smešn-osti. Na-»protje med strašno vsebino teh besed in njihovim sladkim, mirnim, skoraj prijateljskim tonom, v katerem je Pietro Ferrati govoril, to nasprotje je celo obeoienčftve možcane nekoliko
vzdramilo. Razumel je, da ga pomilo-ščajo. Zato klekne in jeclja svojo zahvalo. Sodniki pa so presenečeni.
Le Pietro Ferrati ostane hladen, obrne se k rablju in mu ukaže:
»Vrv!»
Vrv je pripravljena. Vozel že objema Andrevvsov vrat, še predno se ta zaveda strašne pomote. Sele, ko začuti konopljo, se zave in takoj zatuli:
»Pa saj ste me pomiiostili! S&i ste rekli!*
Oba prisednika se naglo odstranita. Andrevvs spozna, da je izgubljen. Oči mu posane, kakor mrliču, in obupano srše izpod trepalnic. Obsojenec se obupno brani proti svojim stražnikom, ki ga hočeta dvigniti s tal. Trdovratno vztraja kleče na tleh, da moleduje za milost. Sicer pa ponavlja to svoje moledovanje v enomer, kajti v svoji grozi ne najdejo možgani drugih besed:
»Saj st« obljubili . . . saj ste obljubili . . . milost ...»
In v strašnem menjavanju moči in slabosti, energije in vdanosti, v zadnjem boju vrešči kakor žival, ki jo davijo:
»Rekli ste mi . * , rekli , ^ * milost . , .!»
Eden preostalih policijskih stražnikov ne more več glodati te muke, zato
skoči Bred Ferratiia in mu kriki ie:
»Saj ga vendar ne smete tako enostavno zaklati! To je zabranjeno! Ne pustim vam!* Ferrati mu vljudno začepi us*a: »Vi s t*, iarli poprej priliko, da govorite s svojimi strojnimi puškami. Saj ste tudi po svojih najboljših mc>-čth pock.i^ali. Sedaj vas ta stvar tukaj prav nič ne briga.*
Ta trenutek se zgodi nekaj stnu>: nega. Obsojenec, za katerega so v« mibliii, da je že docela i/rjel, se naenkrat travna v obupnem šunk i ln iztrga rablj ,im rokam. Ravni?-* se topita jH r.esrečnežem. Mogel bi vsaj peskusiti beg. Toda on niti ne misli naj'i. Za beg nima dovolj energije. M ©b to, da se obrne proti svobodi, se okrene Ferrati ju. da se mu kakor te peno dete vrže pred noge. Ferrati sedaj prvič izgubi svojo mirnost in ee dotiki je ju zločinčevemu naglo umakne, Aadrevrs se izpodtakne in pade s licem na zemljo, tik pred Fer-ratijove čevlje, ki jih prične kakor blazen poljubljati. Toda neizprosni delegat Praviteljstvujuščega sovjeta. neizprosen kakor Anarhija sama, ee umakne zopet za korak nazaj. Rabelj je ta čas že zopet prijel za vrv ter sedaj potegne zanjo, da po?tavi obsojenca zopet na noge, ... in obsojencev obraz je od tega sunka že ves posa-nel. jezik se mn izoLazi-
»Naprej!* ukaže Pietro Ferrati.
On jedini ne obrne pogleda. Celo rabelj sam se trudi, da bi ne videl nič druzega, ko amo svojo vrv.
Vrv je potegnjena skozi že prej pritrjen obroček na bližnjem drevesu, zadnjem, ki je še ostalo, kajti vsa dru^a debla so padla, da služijo za barikado. Ve«e je bilo že poprej premišljeno. pripravljeno, organizirano. Pietro Ferrati je jedva izrekel svoj zadnji ukaz. ko se vrv že nategne, obsojenec pade najprej vznak, drugič potegne rabelj in obsojenec že niha v zraku. Zadnje njegovo grgranje, zadnji poskus, da prosi za milost, se zaduši v grlu. Andrews je sojen.
Pietro Ferrati sam stopi k mrtvemu truplu in pritrdi z buciko na obleko listek. Na njem je napisano mrtve-čevo ime. njegov zločin, — veleizdap — in pod tem zapiskom znak Anarhije: Jednakostrani trikotnik v trikrat prekinjenem krogu.
Ferrati ee nato obrne k varnostnim stražnikom:
<Vi ste svobodni Zal mi je, da morajo vaši tovariši ležati tukaj, mesto da bi svobodno šli domov, kakor vL Mi nismo morilci. Kakor vidite, le sodimo v imenu izkorižčevanega ljudstva. H hoče zopet postati suvereni narod, čim bodo_ odetranjeni vsi izdajalci ia vsi tiranL*
za&cai Jikovsi rnso Hckjcf' tirata v LšutelianS
Nedavno je bila priobčena v našem listu pod naslovom »Soareja Zikovcev* notica, ki je vsebovala tudi stavek: »Zikov-ci bi bili vrlo radi igrali javno v Ljubljani, toda reklo se jim je, da ««je v Ljubljani to sezono toliko koncertov, da..»»
Z ozirom na ta stavek pojasnjuje odbor, odnosno koncertna po6lovalnica Glasbene Matice sledeč«:
V imenu godalnega kvarteta »Zikas pisal je član tega kvarteta g. Ivan Karel Sancin dne 14. avgusta 1922 iz Hei-ligenberg am Bodensee Glasbeni Matici ter jo prosil, da aranžira ona njihov kon cert v Ljubljani ter v ta namen rezervira primeren datum v oktobru. Dne 19. avgusta je čestitala Glasbena Matica Zi-kovemu kvartetu na doseženih uspehih v Nemčiji ter izjavila, da je rezervirala začetek oktobra za njihov koncert ter da je pripravljena aranžirati njihove koncerte tudi v ostali .Jugoslaviji.
Dne 12. septembra 1922 je poslal g. Sancin v imenu Češkoslovaškega kvarteta (kvartet Zika) dopis, v katerem prosi, da bi imel v Ljubljani koncert šele dne 6. novembra. Med tem časom (v avgustu in septembru) pa je Glasbena Matica rezervirala že 5. november za koncert »Moravskih Učiteljic* iz Brna t,er 11. in 12. novembra za koncert »Lisinskeg.-,* iz Zagreba. Poleg tega še 10. november za I. sinfonični koncert »Zveze godbenikov* in 11. novembra je bil napovedan koncert ruske pevke Ade Poljakove, ki pa je v zadnjem trenutku izostal.
Z ozirom na te. že napovedane koncerte, je sporočila Glasbena Matica dne 20. septembra Češkoslovaškemu kvartetu, ki se je takrat nahajal na gradu <Lovčen» ta red koncertov ter jim svetovala tudi spremembo reda cele turue-je. Nato je dospela v Ljubljano dopisnica, datirana z 23. sept-., v kateri je sledeči stavek: »Če bi ljubljanski koncert imel ovirati razvoj razpredelbe turneje, rajše igramo v Ljubljani v decembru, to je po končani turneji*.
Na podlagi zgoraj navedenega koncertnega reda za mesec november in citirane dopisnice, je določila Glasbena Matica datum ljubljanskega koncerta »Zikovcev* na dan 18 decembra ter ta datum sporočila kvartetu. V nadomestilo za ljubljanski koncert začetkom novembra, pa je hotela Glasbena Matica aranžirati Zikovcem koncert v Mariboru ter je bil zato tudi že dogovorjen dan. Ta. koncert v Mariboru se ie vršil, vendar v privatnem aranžmaju. Nato so Zikovei prišli na Vrhniko ter imeli več koncertov po Sloveniji.
Med tem časom se je oglasil v pisarni Glasbene Matice g. Ivan Karel Sancin ter izjavil, da koncerta Češkoslovaškega kvarteta v Ljubljani ne bo in to zaradi tega, ker trije člani kvarteta odpotujejo preje, kakor pa je bilo to nameravano, na božičevenje v češkoslovaška Pri tej priliki je tudi omenil, da namerava kvartet povabiti v pevsko dvorano Glasbene Matice ozek krog interesentov, kateremu bo igral 5kcrjančev in Hindemithov kvartet. Z ozirom na to izjavo pa je omenil in prosil g. Mabko-ta, ako ne bi hotel Zikov kvartet tr» svojo namero izvršiti v dvorani Filhar-monične družbe in to pred širšim občinstvom v podobi rednega koncerta, na korist Glasbene Matice, ki se ravno ob 501etnici svojega delovanja nahaja v težki financielni krizi: češ saj kvartetu je vseeno, ako igra že za ozek krog interesentov, ali pa pred širšim občinstvom, ki mu bo zato gotovo iz srca hvaležno, Matici sami pa bo tudi precej pomagano. G. Sancinu je bila ta ideja simpatična, vendar je izjavil, da mora preje vprašati za mnenje še ostale člane kvarteta. Pri zopetnem obisku je izjavil, da se ta želja ne izpelje. O kakem kon-oertu v Ljubljani, pa tudi ni ni česa-omenil.
Taki so dogodki in je tozadevna korespondenca interesentom na razpolago v pisarni Glasbene Matice. Iz navedetiega pa tudi jasno sledi, da ne zadene koncertne poslovalnice Glasbene Matice nobena krivda, »da je prišla naša publika tako ob prvovrsten užitek*.
Prosimo slovensko javnost, da vzam« to pojasnilo na znanje. — Odbor Glasbe^ ne Matice v LiuhUani.
Domače vcsfi
*	Spomenik osvobojenja v Vršcu.
Na konferenci dobrovoljcev, nacionalistov, vojnih invalidov. Sokolov in naseljencev, ki se je vršila v božičnih praznikih, je bilo sklenjeno, da se v Vršcu zgradi v 6pomin osvobojenja in ujedinjenja dom, v katerem bi ee mogla nastaniti vsa nacijonalna, kulturna in ekonomska društva v Vršcu.
*	Sv. sinod proti krem a toriju v naši državi. Ravnateljstvo državne bolnice y Sarajevu je potom ministrstva ver zaprosilo od sv. sinoda mnenje o zgradbi krematorija za sežiganje mr-ličev. Sv. sinod je izjavil, da ne odobrava take institucije, ker bi se s tem Kalila čuvstva in kult kristjanov napram pokojnikom.
*	Odlikovanje učiteljev. V ministrstvu prosvete je podpisan ukaz o odlikovanju številnih učiteljev in učiteljic iz vseh pokrajin naše države.
*	Češkoslovaški novinarski zastopnik v Beogradu. Češkoslovaško ministrstvo zunanjih zadev je ustanovilo poseben oddelek za zunanjo novinarsko službo. Za ravnatelja oddelka je imenovan Alojzij H a j n, za zastopnika v Beogradu dr. Jaromir Nebes-k y. Razen tega so imenovani zastopniki novinarske službe v Ženevi, Bruslju, Berlinu, Rimu, na Dunaju, v Parizu in Londonu.
*	Iz društva Kazina. V četrtek s,; je konstituiralo novo ravnateljstvo društva Kazino. Za direktorja je bil Izvoljen dr. Albert Kramer, za poddirektorja vladni svetnik dr. I. R u t a r in Josip Turk, za I. tajnika inž. Janko M a č k o v š e k, za II. tajnika Fran M a j c e n. za blagajnika pa Fran Mam.
*	Komunistični agitator. V Daruva-ru je bil v sredo aretiran znani komunistični agitator in član dunajskega komunističnega komiteja, Gjorgje Se-[akovid. Člani tega komiteja so bili tndi bivši komunistični po-lanci dr. Markovič, Sekič in Dušan Novakovid. Belakovid je rodom iz Pakraca in je bil vodja komunistov v Slavoniji do vu-kovarskega kongTesa. Po kong-resu je odšel v Rusijo, kjer se je mudil nad eno leto, nato pa na Dunaj, kjer je nadaljeval svoje protidržavno delovanje in dajal instrukcije za komunistično akcijo v Jugoslaviji. Pred desetimi dnevi se je s ponarejenimi listinami vrnil v Jugoslavijo, a je bil za-sačen že v Daruvaru in izročen so-riišču.
*	Odlikovanja. Kakor poroča beograjski uradni list, sta odlikovana z redom sv. Save četrtega razreda Avgust Reich, finančni ravnatelj v Ljubljani in dr. Ivan Rupnik, finančni nadsvetnik pri delega-siji ministrstva financ v Ljubljani.
*	Iz «Uradnega Hsta». »Uradni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 131 zakon o pobiranju občinskih taks v Sloveniji, zakon, s katerim se odpravlja institucije ženitvanj-skih zglasnic ter uredbo o razdelitvi naše kraljevine na 10 oblasti inšpekcije dela in o njih sedežih. Sedeži in oblasti posameznih inšpekcij so: v Ljubljani, Mariboru, ZagTebu, Osijeku, Banjaluki, Sarajevu, Splitu, Nišu, v Beogradu in v Novem Sadu.
*	Sprejem rekrutov v vojno mornarico Vojno ministrstvo je sklenilo, da naj se v bodoče rekruti obračajo samo na mornarsko komando v Tivat, ker je edino ona pristojna sprejemati rekrute za vojno mornarico.
*	Udruženja jugoslovanskih dijakov v ?:iinchenu, se je osnovalo početkom zim-Ekega semestra 1922—1923 z namenom, da zastopa na visokih šolah in pri ostalih oblastih jugoslovanske dijake, ščiti njihove interese in da obvešča kolege in interesente v domovini o razmerah in o možnosti študija na ondotnih šolah. Naslov udruženja: Sildslawische Studen-tenvereinigung, Mtlnchen, Prannerstras-se n/m.
*	Pobiranje občinskih davščin v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo je sporazumno z delegacijo financ dovolila, da se veljavnost naredb glede pobiranja občinske davščine za vozila v Ljubljani in glede pobiranja občinske davščine na igre v gostilnah in kavarnah v Ljubljani podaljša do konca koledarskega leta 1923.
*	Smrtna kosa. V Šiški, Kolodvorska ulica 149, je umrl g. Adolf Kogovšek, adjunkt državne železnice. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Pogreb se vrši danes popoldne ob dveh iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Križu. — V Podbrežju v Belokrajini je umrla ga. Marija Rauch.
*	Šole za železničarje. Po poročilu iz Beograda se prihodnje leto otvorijo pri vseh železniških delavnicah večerne šole za učence profesionalnih strok ter mlade delavce. V teh šolah se bo poučevala teorija raznih tehničnih in železniških naprav ter celotnega železniškega ustroja.
*	Podaljšanje policijske ure. Pokrajinska uprava za Slovenijo je vse politične in policijske oblasti v Sloveniji pooblastila, da po lastnem preudarku, v po* tavajoč lokalne in socialne razmere, podaljšajo dne 81. decembra policijsko uro gostilniškim in kavarniškim obratom po potrebi, največ do dveh zjutraj z omejitvijo, da se čez 1. uro ne smejo točiti alkoholne pijače. Prošnje za podaljšanje policijske ure v Ljubljani se morajo kol-kovati s 8 Din.
*	Znižane vožnje za državne uslužbence. Direkcija državnih železnic v Za-erehu razfflaša fflede nodališania legiti-
macij za znižano vožnjo na državnih železnicah in brodovih za leto 1923: Vse državne oblasti, zavodi in uradi morajo od 15. decembra 1922 do 15. januarja 1923 predložiti oddelku za izdajanje voznih listkov pri direkciji državnih železnic v Zagrebu izkaznice svojih aktivnih uslužbencev in njih družinskih članov in pa zaznamek, v katerem morajo biti po abecednem redu našteta imena vseh imetnikov izkaznic. Upokojeni častniki in upokojeni državni uslužbenci morajo predložiti svoje izkaznice in izkaznice svojih družinskih članov svojim pristojnim likvidaturam, ki jih morajo z omenjenim zaznamkom vred v istem roku predložiti direkciji.
*	Polovična vožnja za turiste. Jugo-slovenski zimskosportni savez obvešča: Vsled obvestila ministrstva trgovine in industrije, odsek za tujski promet ie izdalo ministrstvo saebračaja odlok, da imajo turisti pravico do polovične vožnje po državnih železnicah ako gredo v družbi nad 10 članov na skupni izlet ter se izkaže i) s klubovimi legitimacijami Ministrstvo eaobra&ja je priznalo to pravo «Slov. planinskemu društvu* in turirt.ovskemu klubu »Skala* v Ljubljani ter Hrvatskemu planinskemu društvu v Zagrebu. — Blago za smuške drese se dobi pri g. predsedniku Zimskosport-nega saveza, prof. dr. Jesenku, Komenskega ulica 7. I. nadstr. med 1. in 2. uro popoldne.
*	Terezije se mu najbolj dopadajo. »Slov. Narod.« natančno poroča, kako se dopada drju. Susteršiču Beograd. To je za vse napredne Slovence oi velike važnosti. Vredno je zabeležiti, da je prišel g. Susteršič pozdravit vlado s čimur ie takorekoč povedano, da jo tudi on priznava. »Slov. Narodu* se kar vidi kako je ponosen, da je napravil Beograd na g. Susteršiča iako dober vtis in iskreno je njegovo zadoščenje, da se mu Tarazije najbolj dopadajo. Kje je dr. Susteršič stanoval, kaj je jedel, kako se mu do-pade tako poročanje »Slov. Naroda* — tega nam poročilo ne pove. Ker pa »Narod* vestno beleži, da se je gospod Susteršič sinoči odpeljal v Ljubljano, nam morda po povratku v prihodnjem inter-vjuvu razodene tudi te občutke in zanimivosti iz njegovega pozdravnega potovanja v Beograd. »Narodova* pozornost napram g. Susteršiču je gotovo zelo zanimiva.
*	Generalni izseljetiiški komisariat v Zagrebu je začel izdajati izseljeniške predpise. Doslej je izšel prvi zvezek, M vsebuje zakon o izseljevanju, pravilnik o izvrševanju zakona o izseljevanju in pravilnik o ustroju generalnega faselje-niškega komisariata kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta zvezek se more naročiti za ceno 10 Din pri generalnem izseljenišfcem komisariatu v Zagrebu, ICamenita ulica 10.
*	Zaščita dece za mesto Ljubljana. Kakor se nam poroča, je vse posle krajevne državne zaščit« dece za mesto Ljubljano prevzel mestni magistrat v Ljubljani, kier se je ustanovila istočasno pri socialnemu referatu mestna zaščita dece. Stranke se naj v teh zadevah obra čajo na socialni referat mestnega magistrata.
*	Darujte za ljubljanske reveže! Mestni magistrat ljubljanski se obrača do mestnega prebivalstva — zlasti premožnejših slojev — s prošnjo, da darujejo namesto novoletnih voščil za mestne reveže primerne vsote. Beda mestnih re-vežev je velika. Vsak dar, bodisi v blagu ali v denarju, je dobrodošel. Darove sprejema socialni referat mestnega magistrata.
*	Izgnan je za tri leta iz ljubljanskega okoliša brezposelni natakar Josip
Černivec.
*	Samomor ruskega polkovnika. V Pančevu se je ustrelil bivši polkovnik ruske carske vojske, Dimitrij Gorbatov. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano, najbrže velika beda.
*	Poskusen samomor. Vozniku Antonu Šiloviču v Zagrebu je bila v božičnih praznikih pokradena vsa obleka in vsi prihranki v znesku 4000 kron. To je moža tako potrlo, da je vzel revolver in si pognal kroglo v prsa. Težko ranjenega moža so prepeljali v bolnico.
*	Obesil se je v gozdu za kemično tvornico v Ljubljani 431etni strojnik kemične tvornice Valentin Berčič iz Sela in zapustil ženo in več otrok. Vzrok samomora nI znan.
*	Vrat si je prerezal iz neznanega vzroka v četrtek zvečer v Rajhenbnrgu inženjer Partos pri rudniku Trboveljske družbe.
*	Roparski napad. Na Glincah pri Ljubljani je v torek zvečer neznan moški napadel delavca Josipa Beliča, ga podrl na tla, ga tiščal za vTat, da ni mogel klicati na pomoč ter mu iztrgal žepno uro in pobegnil. K BTeči napadaleo ni našel denarnice, katero je Belič nosil v žepu. O napadalcu doslej ni sledu.
*	Drobne vesti. Sanitetnemu podpolkovniku dr. Rihardu Jugu v Ljubljani je doslej neznan tat ukradel srebrno žepno uro, srebrno tobačno dozo in usnja-te dokolenice ▼ skupni vrednosti 8300 kron. — Ani Cimerman je bila na Poga-čarjevem trgu ukradena denarnica, v kateri je imela 8000 kron.
*	Vlom. Na božični večer s« je izvršil vlom v gostilno »Pri Kroni* v Celju, pri čemer je bilo ukradeno najemniku gostilne Bizjaku obleke in perila. '?.» drugi dan sta bila tata, neki Zaberl in Plahuta, na varnem. Ukradeno blago so našli no večini na Dolin v fiaberiu. tako
d* je Škoda precej poravnan«. Kaberf Je znan uzmovič že iz poklica in je komaj pred par dnevi zapustil jotnišnico. Sedaj je zopet za nekaj časa preskrbljen.
• Budistična pravljica pripisuje postanek čajne rastline nekemu budističnemu spokorniku, ki je baje živel v 6. stoletju. Zaobljubil se je, da se bo celo svoje življenje vzdržal Bpanja. Ker ga pa je spanec vendar le premagal, kaznoval je samega sebe e tem, da al je odrezal veke, ter jih vrgel na tla. In Bud-dha vsegamogočni, usmilil se je svojega spokornika. Iz tal, kamor so padle veke, zraslo je mahoma lepo zeleno drevo z duhtečimi cveti, čegar lističi danee nam dajejo voljo okrepčujočo pijačo — čaj. Pijte in kupujte samo čajne mešanice znamke *BUDDHA» v srebrnih zavitkih.
Gospodarstvo
Ofefave
*	Silvestrov veler v Kazini v nedeljo 31. decembra ob 8. zvečer obeta biti ena najlepših prireditev tega dne. Šentjakobski salonski orkester pod vodstvom ka-pelnika g. Danila Bučarja je znan po svojih preciznih izvajanjih, člani šentjakobskega gledališkega odra pa nam bodo s svojimi komičnimi nastopi in prizori nudili obilno najprisrčnejše zabave. Za jed in pijačo je preskrbljeno najbeljše, vstopnina je samo 8 dinarjev. Po polnoči seveda ples. Kdor želi torej par ur preživeti v zadovoljnosti, gotovo pohiti med naše agilne Šcntjakobčane, ki nam nudijo zmiraj kaj novega in originalnega.
*	Pevsko društvo "Ljubljanski Zvon» j vabi svoje prijatelje in n]ih družine ra ! Silvestrov večer, ki se vrši v nedeljo dne j 31. decembra 1922 v zgornjih prostorih
Narodnega doma. Vzpored raznovrsten! Začetek ob sedmih zvečer, konec drugo leto!
*	Silvestrov večer pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani. Silvestrov večer se vrši v nedeljo dne 31. t. m. ob S. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Na večeru sodeluje godba Dravske divizijske obiasti, poleg tega so na vspo-redu nastopi zbora in razne šaljive točke. Preskrbljeno je za mrzla jedila in dobro pijačo. Pevski zbor vabi vse svoje člane, kakor tudi prijatelje Glasbene Matice na to svoje silvestrovanje. Pripominjamo, da je vstopnina prosta ter se bodo pobirali le prostovoljni prispevki za potovalni fond pevskega zbora. Včeraj javljena vstopnina za nečlane 10 Din, js pomotoma prišla v notico.
*	Sokol v Kočevju priredi Silvestrov večer pri bratu Beljanu. Sestanek po 8. zvečer. Brez posebnih vabil.
*	Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški vabi na Silvestrov večer, k! ga priredi v gostilni g. Iv. Krkoča (pri Sternu) v Sp. Šiški v nedeljo, 31. t. m. Začetek c-b 7. url zvečer; vstopnina 5 Din za osebo. Na sporedu je petje, komični r.astcpi, alegorija, prosta zabava in drugo kar zraven spada. Pridite polnoštevilno. Odbor.
*	Dramatični odsek sokolskega društva na Viča uprizori v soboto 30. t. m. ob 5. uri popoldne mladinsko predstavo »Pogumni Tonček*, Špicarjevo pravljico v 5 dejanjih. Ker je vprizorltev namenjena predvsem naši mladini, so cene prostorom znatno znižane, tako da se bo predstavo mogla ogledati i manj premožna deca. Predprodaja vstopnic pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah.
° Sokolsko društvo m Viča priredi v nedeljo dne 31. t. m. Silvestrov večer s sledečim sporedom: 1.) Noviteta »Sokol-ci gredo*, dr. Ivan Lahova šala-encdejan-ka. 2.) Zabavne pevske točke. 3.) O polnoči alegorija. 4.) Prosta zabava in ples. Začetek ob 8. uri.
*	Silvestrov večer ljubljanskega Sokola se vrši v nedeljo dne 31. decembra t. 1. v telovadnici Narodnega doma. Vstopnina za lastno članstvo samo v predprodajl 10 Din., za vse druge v predprodaji ter zvečer pri blagajni 20 Din. Ker je število vstopnic omejeno, opozarjamo na predprndajo, ki se vrši v soboto 30. t. m. od 3. do 7. ure zvečer in v nedeljo 31. t. m. od 10. do 12 ure opoldan v odbo-rovi sobi v Narednem domu.
*	Kam na Silvestrov večer? V Prešernova klet, pr domače cErdapfelkasino*. Lep koncert in prvovrstno vino! Odprto bo do 1., potem pa lahko nadaljujete v kavarni!
*	»Sokolski odsek Ježica» vabi na Silvestrov večer, ki se z zelo bogatim sporedom vrši v gostilni »pri Ruskem carju*. Vstop prost. Začetek ob 8. url. Vabljeni vsi! — Današnje predavanje odpade in se vrši v četrtek 5. Januarja ob pol 8. uri predavanje »o prirodoznanstvu starega veka*.
*	Plesna vaja Kluba trgovskih akademikov v Ljubljani danes odpade. Naslednja se vrši v soboto, 6. januarja. OdboT.
*	Zveza nastavljencev denarnih zavodov ln velepodjetij za Slovenijo v Ljubljani priredi v petek, dne 5. januarja 1923 v dvorani hotela »Tivoli* predpustno veselico z godbo, petjem in plesom. Za dobro in točno postrežbo poskrbi restavra-ter g. A. Dolničar. Čisti dobiček veselice je namenjen društvenemu podpornemu skladu za bolne in onemogle člane in njih družin«, zato pričakujejo prireditelji obilne udeležbe. Vstopnina za člane 5 dinarjev, za nečlane 8 dinarjev. Sodeluje godba Dravske divizije.
*	Planinski koledar za leto 1923 Je Izšel že v ponatisu teT se dobi v Ljubljani nri Osrednjem odboru S. P. D., Kralja Petra trf, in pri turist, klubu »Skala*, Hotel Tivoli. Zunanji naročniki naj se obrnejo direktno na založnika: Brunon Pntter v Mariboru. Krekova 5
NOVI PREDPISI ZA NADZOROVA-NJE UVOZA IN IZVOZA.
Finančni minister je izdal navodila za pooblaščene banke in menjalnice, ki se imajo v bodoče po njih ravnati, ker so z rešenjein ministrskega sveta dne 23. t. m. ukinjeni devizni odbori pri Narodni banki ln njenih podružnicah. Za nadzorovanje izvoza in uvoza kakor tudi za nadzorovanje bank uvaja ministrstvo dve vrsti nadzornih beležnic (kontrolnikov) za banke In dve vrsti nadzornih beležnic za trgovce.
Trgovci, ki se bavljo z izvozom, imajo voditi posebno knjigo. Leva stran nadzorne beležnice bo imela naslov: »Zavarovanje valute*. Rubrike na levi strani se vrstijo po nastopnem redu: zaporedna številka; datum; naziv in sedež banke, pri kateri Je zavarovanje izvršeno; zavarovanje izvršeno za izvoz; blago; količina; cena; številka izdanega potrdila (uverenja); moneta; iznos osigurane valute. Desna stran nadzorne beležnice, katero imajo voditi izvozniki, nosi naslov: Opravlčenje z vnašenjem deviz. Rubrike na tej desni strani slede v nastopnem redu: datum; naziv banke, pri kateri Je opravičenje izvršeno; moneta; iznos vne-šenih deviz; številka povrnjene dane obveznosti.
Trgovci uvozniki imajo posebno knjigo, katere leva stran bo nosila naslov: »Nakup deviz* in katere rubrike se vrstijo po nastopnem redu: zaporedna številka; datum; naziv in sedež banke, pri kateri je deviza kupljena; za plačanje katerega blaga in za koga: moneta; Iznos kupljene devize. Desna stran knjige nosi naslov,-»Opravičenje z uvozom blaga*. Rubrike na tej strani se vrstijo takole: datum? naziv in sedež banke, pri kateri je opravičenje izvršeno; uvozne deklaracije številka in datum carinjenja; moneta; iznos fakture.
Slične knjige imajo voditi banke in menjalnice. pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami. Tudi te imajo dvojne nadzorne beležnice: eno za izvoznike, a drugo za uvoznike. Poslovanje bank bo pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Legitimacije za csebr.e potrebe s šestmesečnim rokom kakor tudi mesečne legitimacije ostanejo nadalje v veljavi.
Vsi ti novi prednlsi stopijo v veljavo dne 1. januarja 1923.
NARODNA BANKA SHS. Stanje 22. decembra 1922.
Aktiva (v milijonih dinarjev; v oklepajih spremembe napram stanju 15. t m.): kovinska podloga 343.1 (+ 9.9), posojila 1476.4 (— 29.6), državni dolg 4454.09 (+ 0.02), vrednost državnih domen 2138.3. Skupaj 8417.9.
Pasiva: glavnica 17.8, rezervni fond 22, bankovci v obtoku 4S63.08 (— 19.5), razne obveznosti 1336.6 (— 4.5), terjatve države za založene domene 2138.3, saldo raznih računov S59.9 (— 2.5). Skupaj 8417.9.
TRŽNA POROČTLA.
Zagrebški žitni trg (28. t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska pc-staja notirajo v kronah: pšenica 1680 — 1720, koruza žolta, nova začasno suha (polsuha), promptna dobava 880 — 920, koruza, nova, dobava v marcu 950 - 1000, koruza, umetno posušena 1150 — 1200, rž 1400 — 1450, ječmen za pivovarne 1350 — 1450, za krmo 1200 — 1350. oves 1180 — 1220, fižol pisani 1500, beli 1450
—	1500, moka »0» 2500 — 2550. »2* 2400
—	2450, »4* 2300 — 2350, za krmo 900
—	1050, otrobi drobni 750 — 800, debeli 900 — 1000. Tendenca prijazna, čvrsta.
Novosacrska blagovna borza (27. t. m.) V dinarjih notirajo: nšenlca baška 425 — 43? "iO, banatska 425 — 432.50, fižol beli 375, turščica, stara 305, suha 307.50, sremska nova 217.50 — 250, v storžih (Stokih) 167.50 — 170, moka »0* 600, »2* 487.50, otrobi 165.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Dragotin Vogler. trgovina z živino v Cankovi in opekarna v Pucincih; Matija Tschinkel, trgovina z mešanim blagom v Kočevski Reki: Ema-nuel Rosa. avtozavodi v Ljubljani: Rafael Spindler, trgovina s špecerijskim,
kolonijalnim, materijalnim blagom in Z*-likatesami v Ljubljani; Jakob Novak, trgovina s senom v Mostah; Franc Cu7-nar, trgovina z lesom na Rečici pri Bledu; Tomaž Habe, trgovina z žitom m mlinskimi izdelki na Vrhniki. Izbrisa.> se je tvrdka Jovan L. Acimovič.
= Nova uvozna in izvozna carinska tarifa. Iz Beograda poročajo: Komisija sestavljena v ministrstvu trgovine in industrije za izdelavo načrta o uvozni in izvozni carinski tarifi, je že izdelala načrt o izvozni tarifi in ga izročila finančnemu ministru v oceno. Finančni minister ga bo potem predložil gospodarsko-finančnemu odbom ministrov. Izdelovanje načrta o uvozni tarifi bo trajalo dalje časa. Novi načrt izvozne Mrife stoji v vprašanju carin na svinje ua stališču kompromisa med notranjimi iocialnijni razmerami ter fiskalnimi in agrarnimi interesi. Carir.a bi bila taka. da bi omogočala izvoz svinj, vendar pa bi prepre-čavala prekomerno povišanje cen. Po novi tarifi bi bil svoboden mlevski promet in izvoz sirovin v inozemstvo na predelavo oproščen carinskih dajatev.
= Obtok bankovcev v Madžarski se je po zadnjem izkazu pomnožil za 1.0S milijarde na 44 milijard madžarskih K.
S©?Sa dne 29. dec.
Zagreb, devize: Dunaj 0.133 — 0.135, Berlin 1.23 — 1.275, Pešta 3.92 — 4, Milan 469 — 472.50, London 431 — 433, Newyork 91.50 — 92.50, Pariz 679 — 682.50, Praga 295 — 297, Švica 1775 1780, valute: dolar 90.50 — 91.50, češke krone 290 — 292, franki 675, napoleoni 310 — 315, leji 50, lire 464 — 467, efekti: Jadranska banka 370, Ljub. kreditna banka 200, Slavenska 102.50, Slov. eskomptna 159, Liublj. strojne tovarne 155. Trb. premog, družba 315 — 330.
Beograd, devize: Berlin 1.13 — 1.15, Dunaj 0.1275 — 0.13, Pešta 3.90 — 3.95, Solun 110 — 115. Sofija 62.50 — 64. Pariz 664 — 672, Praga 293 — 294, Ženeva 1760 — 1765, Milan 469 — 470, London 429 — 430, Newyork 92.75 — 93, valute: dolar 91.75 — 92.25, drahme 102 — 105,
Dunaj, devize: Zagreb 174.75 — 175.22 Beograd 699 — 701, Berlin 9.35 — 9.65. Budimpešta 27.65 - 27.75, London 325.600 — 326.200. Milan 3526 — 3534, Ne\vyork 70.175 — 70.325. Pariz 5074 — 5086, Praga 2137 — 2143, Sofija 474.50 — 475.50, Varšava 3.65 — 3.75, Curih 13.285 — 13.315, dolarji 69.375 — 70.175, levi 453 _ 457, nemške marke 9.20 — 10.20, funti 324.800 — 325.800. fr. franki 5015 — 5045 lire 3492.50 — 3507.50, dinarji 688 — 692, poljske marke 3.45 — 3.75, leji 381 — 3S3 švic. franki 13.195 — 13.255, češke krone 2120 — 2130, madž. krone 26.50 —■ 26.70.
Praga, devize: Berlin 43.50 — 53.50, Curih 604.75 — 607.25, Milan 161.25 — 162.75, Pariz 230.25 — 231.75, London 147.75 — 149.25, Beograd 33.75 — 34.25, Sofija 22.30 — 22.70, Dunaj 4.40 — 4.90. Varšava 19 — 24, Budimpešta 1.34 - 1.44, valute: nemške marke 43 — 53, fr. franki 228.75 — 230.25, dolarji 31.55 — 31.53, avstr. žig. krone 4.40 — 4.90, poljske marke 19 — 24.
Curih: Berlin 0.0725, Newyork 528.50, London 24.52, Pariz 38.55, Milan 26.70. Praga 16.55, Budimpešta 0.2175, Zagreb 1.40, Bukarešta 3.10, Sofija 3.70, Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076.
Ee-"". devize: Italija 37.655 — 37.845. London 34.513.50 — 34.686.50, Newyork 748.125 — 751.S75. Pariz 54.613 — 54.887, Švica 141.645 — 142.355, Dunaj 10.52 — 10.58. Praga 23.341 — 23.459, Budimpešta 299 — 301, Sofija 50.37 — 50.63, Bec grad 75.31 — 75.60.
Odgovorni urednik Pr. Brozovič. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani.
Vrečs, drobno sol
in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka
SIRC-RANT, KRANJ,
Kupnje tudi poljske pridelke in ^ euha gobe po najvišjih cenah. 2
Ljubljana. 29 decembra 1922.
Vremensko poročilo
Ljubljana SOB m nad moriers
Kraj opazovanja	Ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0 — 10	1'adaviue cim
Ljubljana .	7.	761-6	2-3	brezvetra	oblačno	21-8
Ljubljana .	14.	758-4	6-4	jng. vzh.	n	—
Ljubljana .	21.	758-6	4-7	jug. »p.	dež	—
Zagreb . .	7.	762-6	20	sev. zapad	oblačno	12-0
Beograd .	7.	759 6	40	jug. vzh.	n	1-0
Munaj . .	7.	769 5	—1 0	zapad	jasno	—
Praga , .	7.	756-7	—1-0	jug	več jasno	1-0
Inomost. .	7.	7592	-3-0	zapac	oblačao	1-0
V Ljubljani barometer niSji. temper visoka. Solnce vzhaja ob 7 45 zahaja ob 16.20
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Štastny a vesel£ novy rok preje všem svym ct. zakaznJMm
Drago Schwab
= Ljubljana, Dvorni trg 3. =
4676
SL Zevacos
„Krvavi kardinal"
roman
Štirje pozdravi; Štiri molitve. Štiri glasovi moškit in obenem sladki, junaški in spoštljivi. Isto razburjenje pri vsej četvorici. Za opazovalca bi ta prizor bil nenavaden, morda nerazumljiv. Vsi štirje so z dušo in telesom njeni..; Annais pogleda po četvorici s pogledom, ki ni baš vesel in ki je zelo zamišljen. Potem jih nagovori:
«Gospodje», pravi, »nikogar med vami ne poznam. Vem pa, da veljate in se štejete med prvimi po svojih viteških lastnostih. Zato smem pred vami vsemi štirimi povedati jasno in javno, da sem od vsakega med vami dobila po eno pismo, ln vsak med vami mi v tem svojem pismu ponuja svojo roko in srce.»
Fontrailles, Liverdan, Busiere in Chevers poskočijo in zasopejo. Poznajo se že dolgo, prijatelji so, in evo, sedaj so tudi tekmeci!
Annais nadaljuje in njen glas je trden in odkritosrčen:
«Gospodje, tri mesece že zbiram vesti o vas, tako, kakor sem storila tudi pri drugih gospodih iz Anžua, ki so želeli mojo roko. Izbrala sem vas, vas štiri, ker sem zadobila go-
tovost, da med vami ni nikogar, kateremu ne bi smela zaupati svojih teženj, svojih težav, nad, življenja, časti... Zato sem vam pisala. Nisem hotela, da se srečam z vami, predno me ne vidite in slišite. Dala sem vam ta sestanek in ga določila na isto uro in na isti kraj. In evo vas vse štiri... Gospodje, zahvaljujem se vam iz dna srca...»
Z isto kretnjo stopijo vsi štirje za korak proti njej, vsi štirje jej hočejo istočasno izraziti svojo popolno uda-nost, — toda Annais jih zadrži s kretnjo roke. To čisto čelo zatemni, kakor da je legel temen oblak nan.!, in te divne črne oči postanejo plamteče. Glas se jej pojača...
c — Bili ste vsi štirje v Angersu pred dvajsetimi dnevi... veste, da ml je umrla mati... Ne veste, na čem je umrla... Gospodje, moja mati je umrla pod roko zločinca, umrla je otrovanaU
Štirikraten krik groze m sočutja jej odgovori. Grozeče jo povprašuje četvorica tekmecev čestilcev:
»Kdo je to storil? Kje je zločinec?« «To je storil monsinjor Armr.nd Ivan Duplessis, kardinal de Riche-lieu...»
Gluh molk zavlada v salonu. V zraku je slutnja strahu... Tudi tukaj se pojavlja mrka senca onega moža, ki je zasenčila s krvavo senco vso Francijo... In zdi se, da stoji za
to senco rabeij, pripravljen na vsakršen njen migljaj...
»Gospodje, moja mati je morala umreti, ker se je lotila podjetja, kl vam je znano. Prisegam, da bom nadaljevala to njeno delo. Mogoče je zato, da doleti tudi mene ista usoda kakor je doletela njo. Če so vaša srca preslaba, da mi sledite, čas je, gospodje, odtegnite se, umaknite... Če se bojite teme, bežite... Če pa imate ona srca brez strahu, ustvarjena za borbeno ljubezen, za napad, za pridobivanje, zavzemanje, srca, ki znajo podleči, ne da bi le jeknila, potem, gospodje, se nisem motila, in potem... evo moje roke!»
In jim proži roko z nepopisnim veličanstvom in vedro resnobo:
»Roka bo onega, ki preživi svoje tri tovariše, ki me bo najbolje podpiral v mojem podjetju in ki bo maščeval mojo mater ter položil Riche-lieua na zemljo!«
Ena sama nada podžiga mladeniče, en plamen jih objema, ena misel goreče zvestobe jih napaja, in štirje glasovi se oglase naenkrat:
«Vam naše meče!... Vam naša življenja!... Vi ste naš vodja!... Dajte nam bojno geslo!«
Solze zalijejo lepe oči junaške Annais de Lespars. Ponos junaštva jo dviga in tragična glorija obsije njeno zapeljivo lepoto. Krepko se oglasi njen zvočni glas:
»Dobro, gospodje... evo bojno geslo! Boj je napovedan. Od nocoj dalje započenja vojna operacija proti palači Rovale. Vi ste moji vitezL In ker mi posvečate svoja življenja, gospodje Busiere, Liverdan, Chevers, Fontrailles,... naprej!»
In vsi štirje vsklikajo: »Naprej, nad palačo Ro>'aIe!» in vsi štirje grabijo z rokami za ročaje mečev.
Annais de Lespars jih vodi, in ti štirje plemeniti vitezi hite naglih korakov proti palači Ro>'ale in mrzlica bije po njihovih sencih. Toda niti eden ne pomisli, da tvega svojo glavo. Ko prispejo do palače Royale, se ustavijo pred kupom zgradb. Tu je kakšnih petintrideset poedinih paviljonov, vsi so si jednaki ali slični. Zgradil jih je Sully, in vse te zgradbe si siede v ravnini, kakor četa nepremičnih širokih stražnikov.
Tri leta je, kar se je Richelieu tukaj naselil, odkar se je odpovedal gostoljubju Marije Medičejske in zapustil Luxembourg ter obenem dal graditelju Lemercierju nalogo, naj mu zgradi veliko, dostojno kardinalsko palačo.
Vitezi obkrožajo Annais in poslušajo, kaj poreče. Ona ie njihov vodja, njihova duša. V svojih drobnih rokah drži usodo teh štirih mož ln ... morda usodo kraljevine in mnogih kraljevin...
Pismo, katero mera kardinal pisati kraljici, kakor ve Annais, pismo, katero je on to uro gotovo že napisal, pismo, katero mora frater Corignan okrog polnoči nesti v Luver, — ta strašna Richelieuova nepremišljenost, ki riskira najvišjo igro, kar jih more, svoj vrat, — to pismo gotovo razlaga vse s hladno mirnostjo. Imeti to pismo! In podjetje bi bils končano z zmago že v prvem hipu!
»Polastimo se ga!» odgovori vsa četvorica brez oklevanja.
Od svetopavelske katedrale udar: ura enajsto in pol.
»Evo jih!« zašepeta Annais.
»Okrog petnajst jih je menda!« za-kolne eden četvorice.
»Tem bolje!« odgovori drugi. »Bili se bomo!«
Kar goreli so, da prelijejo svojo kri zanjo.
Bila sta pa fratra Corignan in Ra-scasse. Corignan, ki se je naglo poda! iz palače na pot, se je že prej pokazal na oknu pred izhodom in ostre oko Annais ga je zapazila. Rascassc Je Corignana kmalu dohitel. Tudi to je drama, morda krvava, gotovo zagrizena, strašna... Tragedija se pričenja po nepreračunljivi ironiji usode s komedijo. Rascasse je zavoha!, da je Corignanu poverjena misija velikanske važnosti, in Rascasse se duši v ljubosumnosti in zavisti...
Svinjsko mast
s
•tanele 4e SO besed! Din. S-—, mi!t e«dtl|npii S bese« < Oln. — Tri}ow!« ogtttl. ««pl»own|o, «0-premičnin, de 80 beeedl 6 Oln. ..»klh oe(j«lln|lh S besedi S Oltt. - Plade se upre!. IL»hko tu« » —— caamkih.) N. »praian]» se odj)o»«r|« I«, »ka la »pr»4in|» priložen« tnsmk« c* edgosor. —
Iščem službe 4217
kakoršnokoli pač, zmožen slovenskega, nem>kega, italijanskega jtzika v govoru ia pisavi. Vzamem vsako mesto bodisi v Ljubljani ali na deželi. Zaposlen sem bil kot skladiščnik in samosteu odgovorni uradnik pri večjih tvrdkah. Sem zmožen knjigo-roJstva in korespondence. Pismene ponudbe pod <K. P». na upravo «Jutra.«.
Večja lesno podjetje
v bližini Ljubljane na Dolenjskem sprejme takoj zanesljivega, poštenega, esm-skega prejeaialca lesa, ki bo obenem tudi nadzoroval delavce. Plača po dogovoru. Ponudbe je staviti do 15. ja nuarja 1923. pod šifro »Zanesljivi na upravo »Jutra«.
4540
Strojepisko,
dobro izvežbano, se išča za notarsko pisarno na deželi, ponudbe z referencami pod »Strojepiska« na upravništvo »Jutra«. 4321
Iščem gospodično
fe dvema otrokoma (2 in 3 leta). Ponudbe t od »Vzgojiteljica« na upravo »Jutra«.
instrnkcije za gimnazijo, ozi ! od petroleja, strojnega olja
roma zaposlenje kot korespon-dent za nekaj ur dnevno, spreten strojepisec in sieno-graf. Ponudbe pod »Akademik« na upravo »Jutra«.
Otroški vozički,
zložljivo lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razui igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dviikoiesa, so najcenejši: »Tribuna*, tova ne dvokoles iu otroških vozičkov v Ljubljani, Karl.->vška cesta 4.
1144
Bukova drva .20 I
na drobno in na debelo prodaja, dostavlja iata na dom ter žaga drva lesna družba »Ilirija«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Bvokolesa, 121
mali motorji, otročji vozički šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA« Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Proda se
4556
4S51
Perfekteu 4571 učitelj Jezikov
slovenščine, srbo-hrvaščine iu nemščine z jako dobrim znanjem ita ijanščine in francoščine želi poučevati. Sprejme tudi
lep polpokrit voz (kočija! in oprema za dva konja. Vež pove uprava »Jutra«.
Kupi se preznegokop
ali kak drug rudnik. Pismene ponudbe pud »Kudnib« mi upravo »Jutra«. 6000
Sodi. 4557 Dobro ohranjene lesene sode
in stro ne masti kupi družba »Zora«, Duuaiska cesta št.. 33 (pri Balkanu). V ponudbah je navesti razpoložljiva množina sodov in skrajna cena.
Kupi se hiSa 4543
ali vila s prostim stanovanjem v Ljubljani aii v bližnji okolici. Ponudile pod »K. K.» na upravo »Jutra«.
Na stanovanja in hrano
se sprejme gospod s 1. januarjem. Kje, pove uprava »Jutra«. 4530
garantirano prvovrstno, in soljeoo slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdka D. S. Markovič. Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova novic, Aleksandrova ul. 55, Maribor.
sprejema vsakovrstna dela natančno po meri, naročilu in nizkih cenah:
Bcspastoi ui ?'!!., Ibm. zadnja »pata.
Proda se
80 PS kompletni parni stroj,
8 atm., fabrikat Skodawerke, zelo malo rabljen, stoječi enocilindrski, z ekspanzivnim zasukavnim razvodom (Espansionsschiebersteuerung), z regulatorjem na glavni osi, z zamašnim kolesom (Sclnvungrad) z jermonico, transmisijo in dvema jermenicama, s parovodom itd., z generatorjem za krožni tok 230 voltov, 35 KVA. Ogleda se labko v obratu pri Šentjanskem premogokopu An dr. Jakil, Krmelj-Dclenjsko (postaja Šentjanž).	4561
4578
Mesečna soba 4577
z dobro domačo hr-no se odda dvema gospodičnama Naslov v upravi »Jutra«.
Zaasja
z njemu primerno gospico, v starosti od 17 do 21 let, išče mlad slikar, pred kratkim odsluživši vojaščino. Le resne ponudbe je poslati pod »P. K. 182», poštnoležeče Trbovlje 2. 4538
Državni uradnik
želi ženitve s simpatično gospico ali vdovo srednje starosti, ki ima premoženje, posestvo aii trgo ino. Dopisi pod »Podjetnost in dobrosrčnost« upravi »Jutra«. 4550
Po vsej Sloveniji dobro vpeljan trgovski potnik, ki potuje z motornim kolesom in obišče med večjimi tudi manjše kraje, trge, vasi, vzame z januarjem 1923 proti primerni proviziji v razprodajo razne predmete, kakor: žganje, vermut, različae likerje, specerijsko, galanterijsko blago in razne
posamezne predmete.	4564
Cenjene ponudbe je poslati na upravo .,Jutra" pod ,Agilen sastopnlk'-
iailjii tajali
trezni in zanesljivi, dobro izvežbaui (tudi z dežele) dobijo za stalno proti kavciji
110
Torbarja
samostalnega in inteligentnega delavca za usnjate galanterijske predmete išče „¥ELEBIT", društvo za izdelovanje usnjate robe v Bjelovaru.	4539
Prodaja po
znatno znižanih cenah:
aimsfcs psrilo, pletene jopice,
rokavice« nogavice ild.
il. Siitaic nasl. H. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
Avtomobile
kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
oli@f bencin
m droge potrebščine ima vedno i zalogi
F. Fiorianci{
Uu&llana.
$ 3 $ 3 3 3 3 3 3 S 3
mestni tesarski majstep Ljubljana, Linhartova ulioa št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
Išceio se:
456?
Delovodja EleMromontep
nad 30 let star, izvElban v useh hovinastih strokah pri parnih strojih, stabilnih in lokomotivah, pri in šahtnih napravah.
s pristno večlstno prakso za vse elektrotehnične struje pri krožnem toku niz^s in visoke napetosti. Starost od 30 do SO let.
Nastop ivent. takoj.
Ponudbe z izpričevali in natančnimi zahtevami na: Premogokop Hndr. Mil, Rrmelj (Dolenjsko).
Z znamko „ALKO-modi>i knižeo«
rasno konfekcijsko dalo" na dom. Vpraša se v LJuMJan,, Smonaka ceata Ras|,r|aj|e
za dame, gospode In deco
84/1	priooroča tvrdka
i!. Meloni Liubli8na
in
H najfinejše krem likerje I!
Mestni trg iC
:
99
'9 lij Ubij ana-Kolizej
Sporočamo gg. trgovcem, da se je ustanovila v interesni skupno3ti z našo francosko-jugoslovansko trgovsko družbo nova tvrdka
4566
trgovska družba z o. z., Maribor
Krekova ulica 14, ki se bo bavila samostojno ali v zvezi z našo družbo z vsemi mejnarodnimi trgovskimi posli.
J. I*avrič & Cie., S. a r. 1., Strasbourg
1, rue de la pierre large.