1x2a. •.-». dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inseratl blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". Z«. OB3a.aiaa.il« plaCuje se od Stiri-stopne petit-vrste 16 vin. Češe enkrat tiska; 24 vin. Ce se 2krat, in 30 vin. Ce se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 18. štev. V Ljubljani, dne 15. septembra 1904. XIV. leto. Vojna na Daljnem vztoku. Podrobnosti o bojih pri Liao-jangu. Vsa poročila z bojišča se strinjajo o tem, da je v bitki pri Liao-jangu padlo na obeh straneh nad 60.000 mož, od teh pa je bilo dobri dve tretini Japonce v. Japonski uradni viri cenijo rusko armado, ki se je nahajala v boju pri Liaojangu, na 184 pehotnih bataljonov, 128 konjeniških švadro-nov in 572 topov. V celem so imeli Rusi torej okoli 190.000 mož, dočim so jih imeli Japonoi okoli 230.000. Velezanimivo je poročilo vojnega korespondenta londonskega lista »Times« o bojih, pri katerih je bil sam navzoč. Japonci so neprestano naskako-vali ruske policije, pravi poročevalec, ne da bi s tem dosegli drugega, kakor da sobili eeli japonski polki do zadnjega mola uničeni. Ko ste 4. in 6. diviaija navalili na ruske utrdbe, ste bili z najtežjimi izgubami odbiti. Oku je naslednjega dne ob dveh po-polnoči snova poskusil i naskokom savieti ruske pdzicije, a aopet so bili celi polki potolčeni do zadnjega moža, predno so se ie približali židnati ograji. 5. japonska divizija, ki je operirala proti ru. ■kemu levemu krilu, je imela nekoliko več uspeha, dasi je padlo 75°/0pijonirjev, ki so si s sekiro v roki gradili pot skosi žičnato ograjo. Pa tudi tukaj so bili obmruku ruski jarki pre-napolneni z japonskimi mrtveci. Drugi japonski nspad je podpirala tudi artiljerija. Bombe in granate so pokale, da se je tresla zemlja, in letele proti ruskim pozicijam, dočim so na ruski strani podzemske mine terjale svoje žrtve in pognale več japonskih kompanij v zrak. Japonoi niso imeli nič več sreče, kakor popreje, niti za korak se niso približali svojemu cilju. Nato je Oku v tretjič navalil na ruske utrdbe, toda takisto brez uspeha. Drugi dan so Japonoi viseli kakor zajci na zičnati ograji in v jarkih so bili nakopičeni mrtveci tri čevlje visoko. Japonci so v četrtič hoteli navaliti na Ruse, a do tega ni prišlo, ker se je Kuropatkin že pred polnočjo umaknil s svojih sprednjih pozicij. 10.000 Japoncev je padlo, predno sosepolastiliprvih ruskih nasipov. 1. septemhra se je zdelo, kakor da bi japonska armada brez vsakega posebnega odpora lahko zavzela Li-aojang. Ko so se pa 2. septembra približali mestu japonski voji, se je izka- zalo, da je pričakovati še hujšega boja, kakor prejšnje dni. Pehota je prva naskočila ruske pozicije, a Rusi so ji s šrapneli zadali toliko izgub, da se ni mogla ganiti naprej. Nato je Oku pričel z grozovitim artiljerijskim ognjem. Granate in šrapneli so kakor toča padali na ruske pozicije, a tudi ruski topovi so sipali v japonske vrste smrt in pogin. Pravi napad so mogli Japonci izvršiti šele 3. septembra, ko so si ponoči nekoliko poboljšali svoje pozicije. Toda tudi ta na val j e bil odbitz ogromnimi izgubami. Zopet se je razvil artiljerijski boj. Ob 10. uri je japonska artiljerija ustavila svoj ogenj in znova so japonski polki drli proti ruskim utrdbam, a tudi to pot so bile heka-tombečloveškihžrtevbrez-uspešne. Ob enajstih je pehota prenehala z napadom in pričel se je znova artiljerijski boj, kakršnega še ne pozna vojna zgodovina. Topovi so grmeli, vse je bilo zavito v ne-predorni dim, ozračje je bilo prena-sičeno s smradom. Nakrat so še dva, trikrat zagrmele ruske baterije, nato pa )e nastal molk — znak, da so se Rusi odločili zapustiti Liaojang. K u-ropatkinseje lioer umaknil is Liaojanga pred japonsko premočjo, a si je priboril sijajno smago nad japonsko strategijo. Toda boj še ni ponehal, še do večera so Rusi držali nasipe in Oku je izgubil še 20.000 mož, predno je zaviel te pozicije. Ob 3. uri zjutraj je japonska armada prodrla do železniškega mostu in zavzela Liaojang po petdnevnih krvavih bojib, kakršnih svet izza amerikanske državljanske vojne ni več videl. Boj za Port Artur. »Novi Kraj« v Port Artur ju poroča z dne 3. t. m., da so Japonci 2. t. m. z veliko silo napadli trdnjavo, a so bili z ogromnimi izgubami odbiti. Največ so zopet Rusom koristile mine, ki so več japonskih kolon pognale v zrak. Nedavno so ruske obrežne baterije potopile japonsko križarko, ki je pred vhodom v pristanišče polagala mine. Ta vest, ki smo jo že včeraj kratko beležili, se torej potrjuje. Čuje se, da nameravajo Japonci sedaj z vso silo navaliti na fora Erlungšan in Kikvanšan na se verovzhodni strani trdnjave. »Kčlnische Zeitung« poroča iz Petrograda, da so v Port Arturju našli veliko tajno kitajsko skladišče streljiva še izza kitajsko-japonske vojne. V skladišču je bilo 60.000 do 100000 granat, več sto Kruppovih topov, ki so pa še vsi rabljivi, veliko število pušk in patron in velika zaloga smodnika prav dobre kakovosti. Ta vest zveni sicer precej neverjetno, vendar pa je najbrže resnična. Iz japonskega vira se namreč poroča, da se je opazilo, da so krogle iz ruskih topov popolnoma podobne kitajskim projektilom in da so često-krat te krogle opiljene, da so se mogle porabiti za ruske topove. Da torej rabi ruska posadka v Port Arturju kitajske projektile, je dognana stvar, vprašanje je le, ali se je res našlo ono tajno kitajsko skladišče streljiva, ali pa da Kitajci vkljub japonski blokadi dovajajo vedno in vedno novih živil in municije v Port Artur. Katera verzija je prava, se bode izvedelo šele po končani vojni. Japonci so baje opustili namen se polastiti fora Ičan, ker so se prepričali, da bi ga, ako bi ga tudi zavzeli, kasneje ne mogli držati. V zadnjih petih dneh soJaponci zopet izgubili pri naskokih na trdnjavo 20 000 mož. V zadnjem času je japonska vojna uprava postala novih vojev pred Port Artur, da je štela oblegajoča armada 85.000 mož. Japonoi bo 3. t. m. znova z vso močjo navalili na Port Artur, a t u d i to pot se je napad ponesrečil. Mine zo zopet terjale grozovite svoje žrtve. Podrobnosti o tem napadu pri-občuje Reuterjev urad. Japonci so prodirali po dolini med Divizionsko in Dolgo goro. Rusi so že pred dvema tednoma celo dolino na poldrugi kilometer podkopali in v pod kope položili mine. Na eksplozivne snovi so naložili kamenja in vse pokrili s prstjo. Ko bo ponoči straže javile, da so Japonci pričeli z napadom in da bo bo obrnili tja, kjer bo bile položene mine, niso Rusi izstrelili niti z enega topa, vse je molčalo, samo ruski projektorji so bili naravnani proti prodirajočim Japoncem, da je bil kraj katastrofe razsvetljen kakor podnevi. Ko so vse japonske kolone že dospele na polje, kjer so bile položene mine, so Rusi električnim potom provzročili, da so eksplodirale. Učinek je bil grozovit. Japonske puške in na kose raztrgani človeški udje so kar kupoma ležali na polju. Drugega dne so Rusi pokopali mrliče. Japonske izgube se niso mogle dognati, ker nobeden padlih ni ostal cel, marveč je bil razstrgan na drobne kose. Navzlic vednim neuspehom pred Port Arturjem pa še Japonci vendarle niso obupali, da se končno le polaste trdnjave. Največ preglavic jim dela herojičen pogum ruske posadke, čim bi posadka klonila duhom, je usoda trdnjave zapečačena. Zato si ničesar bolj ne žele, kakor da bi jeli Rusi v Port Arturju obupavati. Opetovano so že torej poročali, da je portartur-ška posadka že skrajno demoralizi-rana — no, pa to so bile đosedaj še vedno samo pobožne želje in bodo najbrže tudi to pot. Iz Tokija se namreč poroča: Po došlih vesteh je ruska posadka v Port Arturju popolnoma obupana in demoralizirana. Ladje v pristanišču se niti ne zmenijo vrč za japonske torpedovke in križarke, ki se vsak dan v svrho re-kognosciranja bližajo luki. Takšna rekognosoiranja so dognala, da je »Sebastopol« baje nesposoben za boj in da so tudi vse druge vojne ladje manj ali več poškodovane. Japonci so 2. t. m. zajeli več džunk z živili in streljivom in osem ladjic z nevojaki, ki so iz Port Ar turja bili namenjeni v Čifu. Rusi pred vhodom v luko baje nič več ne odstranjujejo min, iz česar se sklepa, da je rusko brodovje opustilo namen, vnovič vdreti iz pristana! — O, te japonske želje! Japonske izgube pred Liao-jangom. Uradno bo poroča iz Tokija, da je japonska armada v bojih pred Li-aojaogom od 26. avgusta naprej izgubila 17 539 mož. častnikov je bilo ubitih 136, ranjenih pa 464. Na desnem krilu je padlo 4866, v centru 4992, na levem krilu pa 7681 mož. Pripomnimo, da v tem števila niso zapopadene izgube Kurokijeve armade, ki so bile, kakor je znano, najobčutnejše. Prav gotovo pa je tudi, da so japonske izgube dejansko najmanj polovico večje, kakor jih priznavajo Japonci, in najbrže bo število japonskih izgub — 60000 mož, kakor jih navajajo privatni poročevalci, še najbolj zanesljivo. Japonske izgube. Po dosedaj znanih podatkih bo Japonci v tej vojni že izgubili ogromno množino vojakov. Kurokijeva armada je do liaojanške bitke izgubila 28 000 mož, in sicer pri Kinlien-čengu na reki Jalu 10000 mož, v bojih na gorskih prelazih 2000 mož, v boju pri Thaonanu 21. junija 1500, v bojih 4. in 6. julija pri Ganojaoi in Ufangnanu 6000, v boju 18. julija pa 8000 mož Izgube Nodzujeve armade znašajo v treh bitkah 16.000 mož, to je pri Sjahotanu 1500, na Dolinskem gorskem prelazu 6000 in pri Si mučenu 8000 mož. Največ izgub pa je imel general Oku — namreč 39.000 mož, in sicer pri Ktnčovu 19000, pri Vafankovu 7000, pri Kaj-čovu 4000, pri Dačičavu 7000 in pri Hajčengu 2000 mož. V 13 bitkah so torej vse tri japonske armade izgubile 83000 mož. Položaj na mandžurskem bojišču. Mnogo se je že naglašalo, da je položaj ruske armade na mandžurskem bojišču veliko bolj ugoden, kakor se spioŠno misli. Tega mnenja so sedaj tudi razni angleški listi. Tako pse »Daily Express«: Ruska armada se nahaja v veliko ugodnejšem položaju, kakor se v obče domneva. Mevendoribva armada, ki Šteje 42.000 mož, je namreč 12 milj južno od Mukdena zastopila generalu Ku-rokiju pot in ga uspešno zadržuje, da ne more prodirati proti severu. Kuroki je v sredo napal to rusko armado, a je bil z velikimi izgubami odbit. Tudi kasneje je še opetovano napal Meyen-dorfov voj, a vedno brez uspeha. Vsa ruska armada je že odkorakala proti severu, samo na jugu od Mukdena stoji še voj 12.000 mož, ki se pa nahaja v precej nevarnem položaju, zlasti ker so že vojaki, ki se že neprestano bore" 5 dni in 5 noči, popolnoma utrujeni. V zadnjih dneh se je zlasti junaško borilo rusko levo krilo, ki je omogočilo, da se je mogel Kuropat-kin v redu umikati, in uničilo vse Kurokijeve načrte. Ruska armada obstoji iz petih kolon. Prva kolona je dospela v Tijeling in se tamkaj z veliko hitrostjo pripravlja na obrambo proti Japonoem. Druga kolona se nahaja na pol poti med Mukdenom in Ti jen -lingom, tretja je utaborjena v Muk-denu, četrta je Meyendorfov voj, peta pa, ki obstoji iz gori navedenih 12.000 mož, pa stoji najbolj na jugu. Ako se vname pri Mukdenu boj, se bodo na ruski strani z Japonoi borili samo še zadnji voji. Največjo vlogo pri teh operacijah ima Meyen-dorfova armada. »Dai!y Telegraph« poroča, da se sedaj na mandžurski železnici kuri samo z drvmi, ker se rudokopi tako v Vafantijanu, kakor tudi v Jantaju nahajajo v japonskih rokah. To poročilo pa ne odgovarja res niči. Rusi imajo namreč premoga za kurjavo na železnici še v izobilju. Vse-učiliški profesor dr. G. Diener, referent vseh geologičnih del, tičočih se sibirske železnioe, za Petermannove »Geographisohe Mittheilungen*, piše v »Neue Freie Presse«, da glavni premogokopi v ruski vzhodni Aziji, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za sibirsko in mandžursko železnico, niso v Jantaju, marveč v pokrajini Usuri v bližini Vladi-vostoka in Sučanska. Tu se vsako leto nakoplje 300 do 400 000 ton premoga. Se bogatejši na pre mogu pa je otok Sahalin, kjer samo v Aleksandrovem v štirih rovih vsako leto nakopljejo 80000 ton premoga. Is teh podatkov je pač razvidno, da Rusom radi tega, ker Jantaj ni v njihovih rokah, še ne primanjkuje premoga. Poročevalec »Daily Telegrapha« zatrjuje, da je Tijeling veliko bolj utrjen, kako Liaojang. Severnovzhodno in zapadno obko Ijajo Tijeling visoki hribi, ki stražijo vse komunikacije, na zapadu pa zabranjuje reka Liao, da ruskih pozicij ni mogoče obiti. Zato se v Petro-gradu splošno misli, da se na tem mestu vname druga velika bitka. Tijeling ima velikanske zaloge pro-vijanta in municije. Sodi se pa, da Japonoi ne morejo pred 3 tedni dospeti v Tijeling. V tem času pa že doBpeta na bojišče 6. sibirski in 1. evropski armadni kor, na kar pa stopi Kuropatkin po svoji lastni izpovedi v ofenzivo. Zadolženje zemljišč. I no m ost, 12. septembra. Na shodu nemških juristov se je danes razpravljalo tudi o vprašanju: »Ali je priporočati zakonite predpise za osvoboditev zemljišč dolgov in bremen ter določiti zadolžitvi gotovo mejo?« Poročevalec dr. pl. Qrabmayr je izjavil, da bi obvezna meja zadolžitve pomenila usodno poseganje v gospodarsko svobodo. Pač pa je podal več nasvetov, kako bi se razbremenitev zemljišč kot zelo nujna izvedla v splošno korist. Posebno je nasvetoval, naj bi se vsa posojila kmetijstvu spremenila v anuitetne dolgove, ki jih ni smeti odpovedati. Bolgarski knez na Dunaju. Dunaj, 12. septembra. Med dunajskim in sofijskim dvorom je vla dala že par let neka napetost, ki se je posebno poostrila, ko se je začelo vstaško gibanje v Macedoniji. Knez Ferdinand je zaman prosil za avdijenoo pri cesarju Francu Jožefu na Dunaju in v Budimpešti. Da je sedaj cesar vendarle kneza sprejel, se pripisuje direktnemu vplivu angleškega kralja Edvarda. V avdijenci, ki jo je kralj dovolil knezu Ferdinandu v Marijinih varih, si je Ferdinand izprosil kraljevo posredovanje, sklioujoč se na to, da je knežja vlada na Balkanu storila vse za ohranitev miru. Kralj Edvard je knezovo prošnjo naznanil pismeno cesarju na Dunaj. Cesar se je posvetoval z gro tom Qoluchowskim, nakar se je knezova prošnja z t avdijenoo ugodno rešila. Pri avdijenci pa se baje niso razpravljala pereča politična vpra sanja. Knez Ferdinand si je prizadeval cesarja prepričati, da hodi prave pOti v svoji balkanski politiki ter si prizadeva zabraniti delovanje revolu-oijske organizacije. Dunaj, 12. septembra. Cesar je popoldne vrnil knezu Ferdinandu obisk v Koburškem dvoru. Zvečer je bila dvorna pojedina v Schon brunnu. Parlamentarni položaj. Dunaj, 9. septembra. Državni zbor se nikakor ne skliče pred drugo polovico meseca novembra. Pač pa se začne, kakor že znano, deželnozborsko zasedanje deloma že v začetku druge polovice tekočega meseca. Deželni zbori pa se ne skličejo vsi naenkrat, temuč v presledkih po skupinah. Za nekatere deželne zbore, posebno v južnih deželah, so njihovi deželni odbori sami prosili, naj se skličejo šele meseca oktobra. Med deželnimi zbori, ki se skličejo že v septembru, se imenuje v prvi vrsti gališki, ki mu je odmerjeno vsaj šest-tedensko zasedanje, toliko gradiva se je nabralo. Tudi češki deželni zbor se skliče baje že 20. t. m. Agrarci so začeli obsežno akcijo, da bi se v deželnem zboru, pozneje pa tudi v državnem zboru obstrukcija opustila. Njihovo prizade-venje pa ostane najbrže brezuspešno. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 9. septembra. Na Bolgarskem je začelo pojemati zanimanje za macedonsko gibanje. Trgovski in industrijski krogi, ki vsled neurejenega prometa s Turčijo trpe škodo, so vložili pri turškijvladi prošnjo, naj odločneje postopa zoper revolucijsko agitacijo. Carigrad, 9. septembra. Turška vlada taji, da oborožuje turško in kur-dijsko prebivalstvo zoper Armence. „Besni Mulah". London, 9. septembra. Angleška ekspedicija lovi že od 18. januarja 1902 v Somaliji takozvanega besnega Mulaha, ki ima močno število pristašev. Mulah zna tako spretno napadati angleške čete ter se jim zopet umikati, da je v teh dveh letih prizadjal Angležem toliko izgub kot velika bitka. V Londonu se zelo hudujejo nad neuspehi generala Egertona, ki je vedno obetal, da pošlje v najkrajšem času Mulaha v London. Mesto take pošiljatve pa je nedavno general naznanil v London, da so za letos vsled nastopivšega deževja na-daljne operacije proti Mulahu nemogoče. Dopisi. Iz Idrije. (Nemška kultura.) Pri tukajšnjem o kr. stav-benskem uradu se je spopolnila meseca aprila t. 1. služba zidarskega mojstra. Ker niso hoteli službe oddati domačinu, ki je v to popolnoma usposobljen, dobil jo je neki nemški Štajerc, ki pa je vse poprej kot sposoben v obnašanju napram delavoem to službo opravljati, in v to hočemo navesti dokaze. Menili smo in čakali, da bode o tem človeku kaj omenil naš »Naprej«, glasilo tukajšnjih socialnih demokratov, ali pa krščansko-socialni »Slovenec«, ki tako rada planeta po kakem domačinu, ako tudi ni nobenega prestopka zakrivil, temveč le svojo dolžnost storil, ako je kakega pijanega delavoa od dela odvrnil. Pa seve, tujec je kaj dru zega, posebno če je Nemec, pred tem se mora rešpekt imeti, naj počne, kar mu drago, saj ga tako nobeden ne Kontrolira. Ker smo pa videli, da se nobeden teh listov noče potegniti sa delavce proti g. Pilsu, hočemo pa mi ž njim nekoliko poračunati. Ta gospod, ki uživa marsikake ugodnosti s strani erarja, katere pa drugi nima (brezplačne mobilije itd), usoja si delavce pri njihovem delu zmerjati po »stari nemški navadi« s »Krainisohe rote Hunde, E§el, Trottel, Sauhunde, dnmmer Krainer« in z vsemi takimi cvetkami, ki rastejo na nemškem zelniku; pa to še ni vse! To človeče je tudi nagle jez* in v svoji jezi ali navadi je toli Ijubez-njiv, da delavoe še klofuta in suje. Prizadeti so se baje že pritožili pri stavbenskem uradu, pa menda brez uspeha, ker še nadalje na delavcih opravlja telesna dela usmiljenja, meneč, da je med Zulukafri ne pa v Idriji. Da se to počenjanje z delavci s strani gosp. Pilsa enkrat za vselej prepreči, prosi se tem potom gosp. rudniškega svetnika pri stavbenskem uradu, naj on pouči tega človeka dostojnega obnašaeja do delavcev (§ 6. služb, reda rud. paznikov), dru gače bomo primorani, si drugej poiskati zadoščenja. Domače in razne novice. — Ljubljanski škof — hotelir? Škof Anton Bonaventura ni zadovoljen z oštarijo, ki jo ima v Ljubljani na ime svojega brata, in zato se hoče posvetiti hotelirstvu. Škof je kupil Fischerjev hotel v Kamniku. Kdo mu je posodil za to potrebni denar, nam ni znano, a na posodo ga je moral vzeti, ker s svojimi dohodki vsled ogromnih dolgov, ki jih ima, ne zmore take kupčije. Želimo škofu, da bi imel kot hotelir v Kamniku prav obilo dogodkov in da bi se z njimi ranžiral. Ako nas hoče slušati, mu svetujemo: Kanoelarja Šiško naj nastavi za hoteldirektorja. Mož se bo s servijeto na roki in s svinčnikom za ušesem izborno reprezentira 1 in vsakdo bo rekel: to je rojen natakar. Kot »pieoolo« bi bil posebno poraben dr. Lampe, kaplan Bukvvitz iz Mokronoga bi bil izvrsten »ess-zeugputzer«, Miško Hrvat pa naj bi imel nadzorstvo nad ženskimi posli. S takimi močmi bi imel škof gotovo mnogo dobička. — Kupčija z lurško vodo. Pred kratkim so prišle v neko tukajšnjo trgovino tri kmetske ženioe, katerim se je od daleč poznalo, da žive v taki revščini, da imajo komaj to, kar je za življenje neizogibno potrebno. Vendar je imela vsaka v svojem oekarju po Vi litra lurške vode. /Unice so povedale, da' so morale za to brozgo plačati vsaka po 20 krajcarjev. Luka Smolnikar prodaja torej ničvredno vodo liter po 80 krajcarjev, dražje kot se dobi najboljše namizno vino. Če že tako odere u bo ž ne ženske, kako šele človeka, ki kaj premore. To je vendar skrajna brezvestnost in očitno aleparstvo. Ker pa se ne da tej umazani kupčiji narediti konca, vprašamo c. kr. davčno oblast, zakaj se ne zanima za to kupčijo. Davčna oblast nalaga vsakemu najmanjšemu kra-marčku in najbornejšemu čevljarčku takih davkov, da mu kar kosti pokajo, medtem ko se čisto nič ne briga za ogromne dobičke, ki jih dela Luka Smolnikar s lurško vodo. Iz duhovniških krogov smo izvedeli, da je Smolnikar lani prodal okroglo 14.000 litrov lurške vode, kar mu je neslo 22.400 K dobička. Zakaj se ta kupčija ne obdavči? Znano je, da na celem Kranjskem ni dvajset duhovnikov, ki bi pošteno Utirali svoje dohodke, a vendar se jim davki odmerjajo po f»siji, medtem ko se drugim ljudem davki bresobsirno zvišavajo. Tu pa vidimo še velikansko kupčijo s lurško vodo in ta je neobdavčena. — Konoumno društvo v Dolenji vasi pri Senožečah. „Čin čin, bum bum bum, le stopite hitro vsi v konsum!" — tako nekako so se glasile agitacijske besede senožeškega kaplana glede konsumnega društva v Dolenji vasi. Zanimanje za to društvo se je začelo že lansko leto, in največje dopadenje nad njim je imel omenjeni gospod. Ni se mogel vzdržati, da se ne bi tudi nekaterokrat obregnil v „Slovencu" nad senožeškimi liberalci, češ, zdaj pa bo po vas; cela Notranjska bo v kratkem v klerikalnem taboru in senožeški milijonar je dogospodaril s svojim vplivom. Tudi dolenjevaškemu županu so se baje tresle hlače pred tem konsumom, zato se je odpovedal županovanju 1 Pa kaj ? Gospod kaplan obrača, Dolenjevaščani pa obrnejo! Zadnji so vendarle začeli uvidevati, da jih kousum ne osreči, ter so enoglasno sklenili, istega opustiti, še prej, ko je začel delovati in tako so se gotovo rešili velike gmotne škode. G. kaplan, ali sedaj uvidite, da je bil vendarle mrtvorojeno dete dolenjevaški konsum ? Cin čin, bum bum bum. Kraška strela. — Klerikalci — politični pajaci. »Gorenjeo« je v svoji zadnji številki priobčil članek, v katerem je čitati med drugim tudi tole: »... Je že precej dolgo, kar nam je izročil somišljenik pesmarioo neke uršu-linske šole. Da je ista popolno nemška, nas ni še preveč osupnilo, ker drugega od Uršulink pač ni pričakovati. Ko smo pa knjižico malo bolj natančno pregledali, smo ne malo •osupnili, da je Šolsko oblastvo dovolilo uporabo take pesmarice na avstrijskih šolah in posebno še na slovenskih. Naslov knjižioe je »Neue Trutznachtigal; Mtlller und Wild-mann«. Vsebina sestoji is 55 nabožnih in 58 posvetnih pesmi. Med posvet nimi pesmimi je: »Das Deutsche treue Herz«, »Das Lied vom Feldmarschall« »Unser Vaterland« (das deutsohe), »Das Lied der Deutsohen« itd. Na strani 103. pa se prične Kari Wilhel-mova i|Die Wacht am Rhein", Na strani 107. pa čitamo v pesmi »Des Deutsohen Vaterland« takole: Was ist des Deutschen Vaterland? — So nenne mir das grosse Land! — Gewiss ist es das Oiterreioh! — O nein, o nein ... — Da cesarske pesmi ni, nam ni treba poudarjati. Sedaj pa prosimo pojasnila, kako je moglo c. kr. šolsko oblastvo dovoliti za avstrijske šole rabo take knjižice? Ko bi mi liberalci hoteli uvesti pesmarico s slično vsebino, ki bi bila le deseti del tako provokatorična, bi gotovi krogi skočili kar is kože. I a ravno to, da so klerikalci najvernejši oprode vlade, osobito tedaj, kadar se gre za oškodovanje slovenske narodnosti, omogoči, da se sme v uršu-linski šoli rabiti taka pesmarica, kakršne ne bi dovolili niti šulverajnski šoli«. — Zloraba „družbe sv. Cirila in Metoda." Pretočeni četrtek se je blagoslovil temeljni kamen otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah. Vestnost in taktnost aranžerjev bi zahtevala, da se da celemu slavju edinole narodni značaj. Temu pa ni bilo tako! Pod protektoratom »nadstrankarske« družbe sv. Cirila in Metoda je imela g« zaradi tega ob času deželnozborsoh volitev neusmiljeno preganjali in mu prizadjali veliko škode, ali on je vse voljno pretrpel, ker je vedel, da se gre za sveto stvar. V Bučki bodo pokojnika težko pogrešali, posebno zdaj, ko se bližajo občinske volitve, kajti Kapler se je pri vsakih volitvah mnogo trudil in ljudje so ga tudi radi slušali. — Spomenik kmetske za-bitosti je novi zvon pri D. M. v Polju. Kakor smo že poročali, stane ta zvon 19.000 K, — vstevši profit, ki ga je vtaknil fajmošter Kolar v svoj žep kot provizijo. Teh 19.000 K so seveda zložili kot brumni klerikalci in znameniti šnopsarji znani Marijopoljci. Zdaj ko so zvon plačali, jih je pa fajmošter razveselil z naznanilom, da bo moral plačati 50 kron, vsak kdor bo hotel, da se mu s tem zvonom zvoni. Ta farška požrešnost je že taka, da je kar groza. — Občinske volitve na Dvoru. Piše se nam: Dne 10. t. m. so bile občinske volitve v drugič. Da so bile prve razveljavljene, je kriv g. vladni svetnik Friedrich, ki je imenike v nepostavni dobi še popravljal. Pri prvi volitvi, ki se je vršila v oktobru lanskega leta, zmagala je naša stranka, pri tej volitvi je zmagal žu-žemberski kaplan Žavbi. Volitev se je vršila prav mirno. Kaplan je prignal svojo Čredo, dekan zopet svojo; kar s kočijami so privažali vsake vrste ljudi. Kmete so dobili s tem, da so zabavljali na sedanji odbor, češ, če bo ta odbor, bodo vsem kmetom grunti prodani. Kaj je vendar storil sedanji odbor hudega? Nič drugega, kot to, da je na ukaz c. kr. okrajnega glavarstva v proračun postavil malo svoto za razširjenje šole. Naklada se je tedaj za nekaj zvišala. Veseli nas, da so zdaj izvoljeni možje, ki pravijo, da ne bo treba naklade, in šola se bo vseeno dozidala. Zakaj nam niste tega prej povedali? Vsi bi bili glasovali za take može. Tretjerednice so dale tudi pooblastila, misleč, da se gre za vero. In naš župan Miha Mirtič, katerega smo mi volili pred Štirimi leti za župana in kateri je pri prvi volitvi še stal na naši strani, hotel se je ovekovečiti s tem, da je preskočil v nasprotni tabor, ter kot tak poveljeval 8 pomočjo kaplana proti naši strani. Mirtič se je s tem pokazal pravi značaj-ve temi k. Farovški pa niso nič kaj veseli svoje zmage, ker vedo, da bo volitev zaradi premnogih nedostatkov zopet ovržena. Proti volitvi bo najmanj deset pritožb. Klerikalci so z raznimi nedo-puščenimi sredstvi zmagali. Nevedno ljudstvo so nagnali z raznimi grožnjami skupaj, a do prihodnjih volitev bo ljudstvo že previdelo, da ni greh voliti prosto. Ta volitev je bila igrača in nič drugega. Pokazala pa je, da je Še nekaj mož, ki se ne vdajo, tudi če se jih straši z Belcebubom. Pri vsi ti stvari je tedaj le ta nesreča, da je neka tre-tjerednica skoro znorela. Drugače pa ostane še nekaj časa stari odbor in značaj Mirtič bo Še vladal občino, Če pa njega ne bo doma, b > pa kar Reza podpisala, ker je I. svetovalec padel v nemilost. Pri ti volitvi smo v starem plavžu topili zlato rudo, ter dobili nekaj čistega zlata še več pa Žlindre. * Kako živi car. Sedanji ruski car Nikolaj II. vstano navadno že ob 6. zajtrkuje na angleški način preka-jeno meso z jajci, kruh s surovim maslom, marmelado in čaj. Car in carica sploh negujeta angleške običaje: razgovarjata se angleško, huhinja je angleška in na angleški način se vrši vzgoja otrok. Po zajtrku si zapali car težko havano in kadi potem nepretrgoma ves dan, neglede na to, da je bil od zdravnikov že večkrat opozorjen na Škodljivost kajenja. Ob 9. zjutraj je že pri delu in gre vsak dan skozi njegove roke do 500 vlog. Kosilo je bolj bogato kakor zajtrk. Pri kosilu se govori angleško in je razgovor neprisiljen, ker ruski strežniki ne razumejo angleščine. Nato se car nekaj ur razvedruje Pri dineju je pet do šest jedil in je navadno povabljenih šest do osem oseb. Pri dineju car rad igra rusko igro „vint". Carica priredi tudi večkrat glasbene večere in igrata car in carica skupno na klavirju. Ob 11. zvečer gre carska družina navadno k počitku. Carica tudi večkrat čita carju „Times" ali kak drug angleški list in roman. * Sovraštvo pri živalih. Domače in divje Živali ne pokazujejo le odločne naklonjenosti za gotove osebe in močne mržnje nasproti drugim osebam, ampak se nahaja večkrat pri gotovih plemenih tudi sovraštvo proti drugemu plemenu. Najznamenitejši slučaji so pri tem oni, ki so prirojeni. Strah gotove slabeje vrste pred svojimi naravnimi sovražniki se prikazuje v taki meri, da ga občutijo celo ravnokar rojeni mladiči. Vse goveje čede sovražijo pse že po naravnem nagibu. To mora izhajati še iz časa pred stotinami let, ko so bile divje čede vedno v nevarnosti, da jih raztrgajo divji psi ali volkovi, ki so se plazili okolu Čed ter z gladnimi očmi Čakali priložnosti, da so odnesli tele, ki si ni moglo pomagati. Kako živita pes in mačka, je znano. Pri domačih mačkah je to brez- dvomno prirojeni nagon, katerega zadetek se more še dandanes dokazati pri njenih večjih sorodnikih. V Indiji ima tiger globoko v gozdih svoj brlog in mladi naraščaj ima le malo sovražnikov. Ako sta prišla medved ali tigrova mačka slučajno mimo tega brloga, tedaj se hitro umikata. Dvomljivo je, da bi celo velikanska kača motila mlade tigrčke. Toda tolpe divjih psov se ne boje, ti bi v vsakem slučaju pomorili in požrli mladiče ter napadli tudi mater, ako bi se tedaj vrnila. Tigrovka vse to dobro ve, ve tudi, da, ako bi v slučaju uničila tudi 10—13 psov, bi jo drugi vendarle zgrabili in strgali z nje meso, če bi tudi sami poginili. Taka tigrovka opazuje v jetništvu volka, ne da bi kazala nevoljo, toda gorje psu, ako bi se ji približal, in če ga tudi ne more zgrabiti, vendar kaže svoj srd 8 tuljenjem oziroma z divjim stresanjem kletke. Leopard, ki živi mnogo na drevesih ter lahko beži pred napadi divjih psov, nima tega instinktivnega sovraštva' četudi bi bil pes zanj dober grižljaj. To zopet dobro vedo psi, ter se boje mačk, živečih na drevesih, dočim napadajo tigre in druge mačke, živeče na zemlji. Opice in tudi drugi živali sovražijo Črnce. Pripoveduje se, da ko so Črni Somali prišli v London v zoolo-gični vrt ter so se tam pokazali v zgradbi levov, so ti kar besneli in tulili. Opice so se prestrašile ter se jezile, antilope so postale nemirne in še celo pri flegmatični divji govedi se je pojavila neka razdraženo«t. Takoj so spoznale svoje naravne sovražnike, te črnokožnate ljudi, ki so njih pleme stotine let preganjali in lovili po gozdovih. Ptič poginja večkrat samega strahu, papige in opice se čestokrat onesvestijo. Nahaja se več slučajev naklonjonosti oziroma mržnje med živalmi, ki so nam neumljivi, kakor kažejo tudi ljudje nespametne, toda nepremagljive predsodke proti mačkam, mišim, gosenicam, kačam itd. Zakaj se u. pr. konji tako boje kamel? Za medvede in druge živali se konji večinoma ne brigajo, toda Že vonj ene kamele, ki je šla pred nekoliko časom mimo, zadostuje, da postanejo konji trmasti in nepokorni. Konji se ložje privadijo slonov, nego kamel. Celo živali, ki so si sicer v sorodu, se večkrat zelo sovražijo med seboj. Psi preganjajo silno radi lisice in volkove ter jih more s tako razka-čenostjo, kakor je v njih ne provzro-čajo jeleni in košute. * Otroški zajtrk. Slaven zdravnik se je Čestokrat izrazil in drugi znamenitni higieniki 80 mu pritegnili, da otrokom pod 14 leti ni dajati zrnate kave. Ta ima, kakor znano, strup, ki jako Škoduje delovanju srca, živcem in želodcu, takozvani kofein, Čigar še enkrat tolika množina, kakršno ima čaša močne črne kave, že utegne provzročiti smrt. Vendar pa se še zmeraj toliko mater neče odločiti, da bi zrnato kavo vsaj za male otroke odpravile z domače mize. Najvzornejša pijača bi bila pač Čisto mleko, toda izkušnja uči, da ga otroci ne pijo vedno radi in da ga le prav malokdaj morejo uživati dalje časa. Zato pa je Kathreinerjeva Kneip-pova sladna kava najprimernejši nadomestek. Zaradi milega okusa, ki je podoben kavinemu okusu, jo otroci pijo jako radi in vrhutega je celo otrokom v najnežnejši dobi koristna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Bila bi dolžnost vsaki materi, da otroke izza prve mladosti navadi le zdrave, okusne Kathreinerjeve Kneippove sladne pijače in jim daje samo to. Seveda je treba pri nakupovanju vselej paziti, da dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki se sme prodajati samo v izvirnih zavojih z varnostno znamko „Župnik Kneipp". * V Benetkah vlada čudna praznovera, da je v hotelih ona soba posebno srečna, kjer je umrl kak gost. * Nevrjetna vztrajnost Japoncev na sedanjih marših se more razložiti s tem, da so Japonci že z mladega navajeni prav globoko dihati. To napravi močna pljuča. Japonska močna pljuča zmagujejo Ruse. * ReTolueijslui pesem v Vatikanu. Ii Rim« poročajo, da je te dni neki profesor izvajal razne glasbene točke v privatni knjiinioi »sv. očeta« — papeža na fonografu. »Sv. oče« je najprvo občudoval umetno sestavo govorečega stroja, potem pa israsil željo, da bi rad slišal en ko-madič. Fonograf se ni dal prositi. Kratko navijanje s kjučem, krik, krak ... šumenje, kakor da bi se kaj cvrlo v ponvi . . . rrr . .. Vsi pogledi so bili uprti v »sv. očeta«, papež pa je zrl fonograf. O krvava ironija — fonograf je začel udarjati marzelezo! To ni bila hudobnost, ali revolucionarna upornost vrlega stroja, temveč bila je le pomota g. profesorja Le ta je vložil napačen valček in fonograf je pel, kakor da bi stal pred rdečimi in revolucionarnimi sooialisti. Seveda so puntarskomu fonografu takoj izbili njegove vstaške mrsli — spremenili so valček in fonograf je ponižno pel papeževo himno. Papež je odpustil puntarskomu stroju smrtni greh ter je dovolil, da je zaigral še nekatere nedolžne in posvetne pesmi. Marže* leza v Vatikanu! Človek se mora v resnioi smejati. Zakaj bi se to ne uresničilo v Vatikanu? Zakaj ne bi nekega dne mesto papeža in njegovih evnuhov pel narod v »svetih prostorih« revoluoionarno pesem, ki bi narodom oznanjevala, da je konec vraž in babjeverstva na svetu? * Potrpežljiv voznik. Bogataš William Draggs je celo med svojimi rojaki ratupit kot čudak. Lansko jesen se je hotel nekega dne voziti za zabavo s svojo ladjo po morju ter si je naročil voz, da ga popelje do pristanišča Brighton. Vozniku je velel čakati, ker je nameraval se samo eno uro vositi. Zrak je bil čist, sapica prijetna in "VViliiarnu je vožnja tako ugajala, da je takoj sklenil, ostati na morju ter se voziti okoli sveta. In kaj je storil voznik? Čakal je. Ves dan, tudi prihodnje dni se ni ganil s mesta. Le sa dovoljenje je prosil, da si sme nekako pojato postaviti zase in ta konja v obrambo pred dežjem. Leto je že minulo, voznik je še vedno čakal. Sedel je na pragu ko-lsrnice, kadil pipo ter d žal v roki bič. Tudi konj je bil vedno opravljen ter se je čimdalje bolj debelil od stanja. Tedaj pa se je vendar le naznanilo, da pride Draggsova ladja s potovanja okoli sveta. Prva oseba, ki je stopila pred Draggsa je bil čakajoči voznik. Williaro se ni prav nič začudil. »Dobro, koliko znaša?« je vprašal voznika. Voznik je izvlekel skrbno pisani račun, ki je znašal nad 50000 frankov. William mu je takoj podpisal nakaznico na banko. Potem je velel vozniku, naj ga pelje do hotela. Ko je hotel oditi v hote), prijel ga je voznik: »In pa vožnja ?« — »Saj res«, in dal mu je še dva franka. * Slab spomin Vsled slabega spomina moral se je nedavno na harlemskem sodišču v New Yorku zagovarjati Avgust H. V. Corey, kateri ima eno soprogo več, nego je postavno dovoljeno. Corey trdi, da ima le vsled slabega spomina dve ženi, kajti ko se je v drugič oženil, je svojo prvo soprogo pozabil. Njegova druga soproga je Annie Helfrich, 19 let stara. Soproga št. 1 je stanovala dosedaj pri njem v Brooklvnu. Ona, kakor tudi soproga št. 2 sta bili pri obravnavi. Tožiteljica je soproga št. 1, katera je stara 39 let. Obe sta izven sebe, gospa št. 1, ker jo je Corey ostavil in št. 2, ker se je Corey ž njo oženil. Corey je bil svoje-Časno vojak. V marcu 1900 se je poročil s svojo prvo soprogo. Leto kasneje je odšel k vojakom in je dva meseca nato dezertirah Radi tega so ga zaprli in obsodili v triletno ječo, toda vsled priprošnje soproge so ga kmalu oprostili. Mesto pa da bi se vrnil k ženi, ostal je ob Pacifiku, se tam zaljubil v neko deklico, „napumpal" njenega očeta in ušel. V marcu prišel je v New York in v juliju, ko je nekoč sedel v Centralnem parku, spoznal se je s svojo soprogo št. 2. Dvajset minut potem se je ž njo poročil, Živel ž njo dva dni in potem poiskal soprogo št. 1. Obravnavo so preložili na kasnejšo dobo. * Zopet eden. Čikaški dnevniki so prinesli dolge razprave o nebeškem agentu J. A. Ryanu, rimsko- katoliškem duhovniku, katerega je neki strojevodja Illinios Central železnice tako pretepel, ker je imel grešno razmerje z njegovo soprogo, da so morali blagoslovljenega grešnika prepeljati v bolnico. Stvar je bila približno tako-le: J. A. Ryan je baje tako lep človek, da so vse čikaške trcijalke kar norele za njim. Torej ni čuda, ako je po znani jezuvitski morali premotil tudi omo-ženo žensko. Nekega lepega dne v mesecu avgustu je imel s svojo ljubico, soprogo železniškega strojevodje mal prepirček, čigar posledica je bila, da je s pestmi njene lepe, črne oči spremenil v grde. Tako zaznamovana žena se ni upala domov, odšla je na dom svoje matere. Zaljubljeni far ni vedel, da je ljubica njegova ostavila dom svojega moža in pisal ji je pisemce — „ golobici ca moja, srce moje, odpusti mi! Vrni se zopet v moje naročje" — ki je prišlo v roke nje možu. Mož spravi list, gre najprvo iskat žene, katero je našel še s zateklimi očmi. Žena mu je hotela vzeti list, edini dokaz svojega grešnega razmerja, toda zaman. Mož jo je porinil od sebe ter šel iskat zape-Ijivca — farja ter je krepkimi železni-čarskimi pestmi tako premlatil „že-gnane" farške kosti, da so morali farja takoj odvesti v bolnico. Škof Muldum je blagoslovi j ene u zapoved al, da naj pobere Šila in kopita ter odrine iz njegove Škofije. Ryan si ni dal tega dvakrat povedati. Odšel je, ž njim je pobegnila tudi lepa črnooka grešnica, zajedno je pa vzela s sabo 1200 moževih tolarčkov. Mož pa toži sedaj na ločitev. IiOtertjslie srečke. Dunaj, 10. septembra. 79, 1, 43 48, 77. Trst, 3, septembra. 17, 62, 32, 78, 66. Praga, 24. avgusta. 5, 77, 27f 37. 29. Line 3. septembra. 43, 76, 15, 48, 29. Oradeo, 10. septembra. 6, 90, 23, 84, 48. Brno, a septembra. 76, 71, 27, 84, 40. FRANC JOŽEFova GRENČICA ..pravzaprav reprezentant grenčič". (V. medic. odd. sploSne bolnice na Dunaju.) 8unkan s kožo 1 gld.. brez kože 95 kr. brez kosti s kožo 1 gld 10 kr. kr, plečeta brez kosti 90 kr.. suho meso 78 kr., slanina 82 kr., preSičevi jeziki 1 glđ , goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljSe 1 gld, iz sunke 1 gld. 20 kr. Ogrska Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. ;kila. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. O ~ . . - •' CD Preoblekfe. < Pojavila. covarna dežnikov Ljubljana, Zmešano lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Bnsinaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. fl£ć§T Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. ~SQ Wydrove žilne tog POSKUSIT* I mm VWK «r««o«>lpw. Po««. 6 k«. »*qk. 4 K 00 h lr.no« '„DOMAĆI PRIJATELJ" Zahtevajte t svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v tavojih z varstveno znamko župnika Kueippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. 2551-2 Oklic A 170/4 13 s katerim se išče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku naznanja, da je umrl dne 25. februarja 1904 v deželni bolnici v Sarajevu I. Gavtroža, zapustivši naredbo poslednjo volje, v kateri je postavil za dediče svoje sorodnike. Ker je sodišču bivališče edinega zapustnikovega brata Franceta Gavtroža,. ki je bil dlje časa čevljarski pomočnik v Stobu pri Domžalah, neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z glasivšimi so dediči in z njegovim postavljenim oskrbnikom g. dr. Alojzij Krautom, odvetnikom v Kamniku. C. kr. okrajno sodišče v Kamniku oddelek L, dne 26. avgusta 1904. RegaIIy. ed^fTarJhe deča zvezda * ]} Jlmeri^©! $ntu>erpen družbe pri pošteni in snažni postrežbi. Natančen zanesljiv pouk in veliavne listke po Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne f>r)iledelpbia za železnica in borijo dobite v 978-17 kolodvorskih ulicah št. 41 = od južnega kolodvora na desno, sese- Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE" Ivan Nep. Resnian. Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) Zidarsko opeko, cement $ roman in portland glinaste * peči in štedilnike plošče Za tlak samotne in cementne kakor tudi vse drugo stavbinsko blago ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P. Vidic & Gomp., Ljubljana. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.