63
Okupatorjevo šolstvo v ptujskem 
okrožju 1941–1945
I r e n a  M a v r i č - Ž i ž e k *
1.01 Izvirni znanstveni članek 
UDK 94:37(497.4Ptuj)"1941/1945"
Irena Mavrič-Žižek: Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945. Časopis za 
zgodovino in narodopisje, Maribor 87=52(2016), 4, str. 63–84
Avtorica v svojem prispevku obravnava okupatorjevo šolstvo v ptujskem okupacijskem 
okrožju, ki je imelo vodilno vlogo v procesu ponemčevanja slovenskega prebivalstva. 
Posebej obravnava okupatorjevo šolsko mrežo, učni kader, usodo slovenskih učiteljev, 
obisk in vsebino pouka v okupatorjevih šolah. 
Ključne besede: okupacija, ptujsko okupacijsko okrožje, Štajerska domovinska zve-
za, otroški vrtci, žetveni vrtci, šole, šolski urad, pooblaščenec za šolstvo, gimnazija, 
pletarska šola
1.01 Original Scientific Article 
UDC 94:37(497.4Ptuj)"1941/1945"
Irena Mavrič-Žižek: The Educational System of the Occupying Forces in the Ptuj District 
in the period between 1941 and 1945. Review for History and Ethnography, Maribor 
87=52(2016), 4, pp. 63–84
The author discusses the educational system of the occupying forces in the Ptuj oc-
cupation district that played the leading role in the process of Germanisation of the 
Slovene nation. The school network and the teaching staff of the occupying forces are 
thoroughly described, as are the faiths of the Slovene teachers, the pupils’ attendance 
and syllabus contents. 
Key words: occupation, Ptuj occupation district, “Steirischer Heimatbund”, kinder-
garten, “harvest kindergartens”, schools, school office, educational representative, 
gymnasium, wickerwork school
 *  dr. Irena Mavrič-Žižek, muzejska svetovalka, Muzej narodne osvoboditve Maribor, 
Ulica heroja Tomšiča 5, 2000 Maribor, Slovenija
64 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
Osrednjo vlogo v procesu ponemčevanja slovenskega prebivalstva v zase-
denih pokrajinah med vojno je nemški okupator zaupal šolstvu. Otroški vrtci 
in šole so postale »osnovne postojanke za prevzgojo slovenskih otrok in mladi-
ne v nacističnem duhu« ter »poroki za uresničitev jezikovnega načrta«. Franz 
Steindl1, zvezni vodja Štajerske domovinske zveze (ŠDZ), je zanje v začetku 
leta 1942 dejal, da so bile to »trdnjave nacionalnopolitičnega hotenja«. Name-
stnik šefa civilne uprave, vladni svetnik dr. Otto Müller Hacius pa je v članku 
»Zwei Jahre deutsche Verwaltung«, objavljen v Marburger Zeitung 12. aprila 
1943, zanje zapisal, »da se z njimi prične in konča proces regermanizacije – je-
zikovne osvojitve Spodnje Štajerske«.2 »Šolstvu je veljala tudi posebna skrb šefa 
civilne uprave«, kakor je to še posebej poudaril Michael Strobl, vodja šolskega 
urada pri Zveznem vodstvu Štajerske domovinske zveze (ŠDZ) v knjigi »Der 
Aufbau des Schulwesens in der Untersteiermark« oktobra 1941, ko je omenil 
Hitlerjevo naročilo šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr. Siegfriedu 
Uiberreitherju3, da mora »nemštvu znova vrnjeno Spodnjo Štajersko napraviti 
tako nemško, kot je ostala Štajerska«.4 Nacistična okupacija slovenske Štajerske 
leta 1941 je pomenila prelomnico v zgodovini slovenskega šolstva. V šolskih 
učilnicah je za štiri leta utihnila slovenska beseda, slovenska mladina pa je bila 
podvržena grobemu ponemčevanju. To naj bi se začelo že v otroških vrtcih in 
 1 Franz Steindl, učitelj telovadbe, rodil se je 5. marca 1911 v Eisenerzu. Leta 1935 je postal 
štabni vodja SA-Brigade 9, leta 1937 pa je prevzel naloge organizacijskega vodje NSDAP 
v pokrajinskem vodstvu za Štajersko. Leta 1940 se je boril na Norveškem, med okupacijo 
Spodnje Štajerske je postal zvezni vodja Štajerske domovinske zveze. Jeseni 1944 je bil 
imenovan za poveljnika enot Volkssturma ter je padel konec marca 1945 v obrambnih 
bojih pri Rechnitzu na Gradiščanskem; v: Irena Mavrič-Žižek, Nacistična okupacija Spo-
dnje Štajerske (dalje navajam Mavrič-Žižek, Nacistična okupacija Spodnje Štajerske), v: 
Skozi čas, Zbornik Muzeja narodne osvoboditve Maribor za leto 2006, ur. Marjan Matja-
šič, Muzej narodne osvoboditve Maribor 2006, str. 140.
 2 Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945 (dalje na-
vajam Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika), Maribor 1968, str. 791.
 3 Dr. Siegfried Uiberreither, pravnik, rojen leta 1908 v Salzburgu. Med študijem prava 
v Gradcu, je leta 1930 postal sekretar območne bolniške blagajne za južno in vzhodno 
Štajersko. Tri leta kasneje pa je bil imenovan za organizacijskega sekretarja delovne skup-
nosti bolniške blagajne za Štajersko. Bil je pripadnik Štajerske domovinske brambe – 
Steirische Heimatschutz, leta 1931 pa se je priključil oddelkom SA, v katerih je leta 1937 
prevzel njihovo izobraževanje. Maja 1938 je postal pokrajinski vodja NSDAP in državni 
namestnik za Štajersko. V letih 1941–1945 je opravljal naloge šefa civilne uprave na Spo-
dnjem Štajerskem. Ob koncu vojne je pobegnil v Gradec ter se v kraju Murau predal 
Angležem. Bil je priča na nürnberškem procesu. Med pripravami za vrnitev v Jugoslavijo 
mu je uspelo pobegniti iz Dachaua. Pod tujim imenom je živel v Nemčiji do svoje smrti 
leta 1984; v: Mavrič-Žižek, Nacistična okupacija na Spodnjem Štajerskem, str. 126. 
 4 Marjan Žnidarič, Okupatorjevo šolstvo na slovenskem Štajerskem 1941–1945 (dalje nava-
jam: Žnidarič, Okupatorjevo šolstvo na slovenskem Štajerskem), v: Časopis za zgodovino 
in narodopisje, letnik 76 – Nova vrsta 41, štev. 3–4, Maribor 2005, str. 444.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 65
v šolah ter se nadaljevalo v jezikovnih tečajih za odrasle v krajevnih skupinah 
ŠDZ, v šturmih vermanšafta ter v enotah nemške mladine (Deutsche Jugend). 
Pred vojno v ptujskem okraju ni bilo otroških vrtcev. To je potrdil tudi 
Fritz Bauer5 ob prevzemu okrožnega vodstva ŠDZ na Ptuju 18. septembra 
1941.6 Do konca leta 1941 so nemške okupacijske oblasti v ptujskem okupacij-
skem okrožju7 ustanovile 12 otroških vrtcev. Fritz Bauer je v dopisu, ki ga je 
18. decembra 1941 poslal zveznemu vodji ŠDZ Franzu Steindlu, med drugim 
zapisal, da mu je uspelo v zelo kratkem času urediti otroške vrtce v Leskovcu 
v Halozah, v Makolah, v Tomažu pri Ormožu, v Cirkulanah, Vitomarcih, na 
Ptujski gori, v Malni, v Cirkovcah, Marjeti na Dravskem polju, v Vidmu, na 
Hajdini, zadnjega, dvanajstega, pa so svečano odprli 15. decembra v Lenartu. 
Nadalje je poročal, da bodo do 15. februarja 1942 uredili še 7 vrtcev: v Žetalah, 
v Zavrču, Gorišnici, v Lovrencu na Dravskem polju, v Vintarovcih, v Ormožu 
in na Ptuju, tako da bo imelo okrožje spomladi 19 vrtcev. V dopisu mu je tudi 
sporočil, da so v Miklavžu, v Središču, v Svetinjah ter v Cerkvenjaku našli 
primerne prostore za vrtce in da bodo z gradbenimi deli začeli spomladi, 
primerne prostore pa še iščejo pri Sv. Trojici, v Voličini, Majšperku, Zlatoličju, 
Markovcih in v Veliki Nedelji. Otroška vrtca se ne bosta uredila v krajevnih 
skupinah ŠDZ Podlehnik in Vurberk, saj zaradi razseljenosti prebivalstva po 
goricah ne morejo zajeti potrebnega števila otrok. Svoj dopis je zaključil, da so 
ženski uradi v vseh krajevnih skupinah ŠDZ, kjer še ni otroških vrtcev, že or-
ganizirali otroške igralne skupine, v katerih so zajeli otroke v starosti od 2 do 
6 let. Do konca leta 1941 je bilo tako v igralnih skupinah v ptujskem okrožju 
zajetih okoli 1200 otrok.8 Število otroških igralnih skupin se je v naslednjih 
 5 Fritz Bauer, rojen leta 1911 v Gradcu, član NSDAP. V začetku okupacije je bil najprej poli-
tični komisar okraja Ptuj – podeželje, od 1. julija 1941 pa politični komisar celotnega ptuj-
skega okupacijskega okrožja. Februarja 1942 je postal deželni svetnik (Landrat) ptujskega 
okrožja. V septembru 1941 je v ptujskem okrožju prevzel tudi okrožno vodstvo ŠDZ. 
Po odhodu okrožnega vodje ŠDZ za ljutomerski okraj, ing. Romana Nemca v nemško 
vojsko septembra 1944 je prevzel še vodenje ŠDZ za ljutomerski okraj; v: Mavrič-Žižek, 
Nacistična okupacija Spodnje Štajerske, str. 129. 
 6 Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor (dalje navajam: AMNOM), fond: St. HB. 
Kreisführung Pettau, šk. K 10/7, Dopis: An alle Ortsgruppenführer!, Pettau, 22. septem-
ber 1941.
 7 Ptujsko okupacijsko okrožje je poleg mestne občine Ptuj in okraja Ptuj – okolica zajelo 
še občine Lenart v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Benedikt, Sv. Trojico, 
Voličino iz okraja Maribor – levi breg, občino Rače in Makole iz okraja Maribor – desni 
breg ter občini Žetale in Stoperce iz okraja Šmarje pri Jelšah. Obsegalo je 1110 km², junija 
1941 je imelo 41 občin, oktobra istega leta pa so v njih prebivali 107.104 prebivalci; v: 
Mavrič-Žižek, Nacistična okupacija Spodnje Štajerske, str. 129.
 8 AMNOM, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 10/1, Dopis, 18. december 1941 in 
šk. K 12/2, mapa: Führungsamt I, Dopis: 12 neue Dauerkindergärten im Kreis Pettau; 
Otroški vrtec se je moral ustanoviti v vsaki krajevni skupini ŠDZ, kjer je bilo v razdalji 
pol ure hoda 30 primernih otrok.
66 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
letih okupacije še povečalo. V letu 1943 je bilo v okrožju že 39 igralnih sku-
pin. Med vojno so nacisti v ptujskem okrožju ustanovili 36 stalnih otroških 
vrtcev, ki so lahko sprejeli okoli 1000 otrok, poleg teh pa so v času velikih 
kmečkih del ustanovili tudi tako imenovane »žetvene vrtce«. V letu 1943 je 
bilo ustanovljenih 13 »žetvenih vrtcev, v katerih je bilo dnevno okoli 1300 
otrok kmetov in viničarjev. Za otroke v vrtcih je leta 1944 skrbelo 46 otroških 
vrtnaric.9 Obisk otrok pa je v letu 1944 začel upadati; konec oktobra 1944 je 
vrtce obiskovalo le še 400 otrok. Zaradi premajhnega števila otrok so morale 
v jeseni 1944 okupacijske oblasti zapreti otroške vrtce v Žetalah, Ivanjkovcih 
in Sv. Trojici, v prostore otroškega vrtca v Veliki Nedelji so naselili delavce, 
zaposlene pri utrjevalnih delih, prostore otroškega vrtca v Cirkulanah pa so 
spremenili v ambulanto.10 
V ptujskem okraju so šole prenehale s poukom 2. aprila 1941. Jugoslovanski 
minister za prosveto Miša Trifunovič je v strogo zaupni brzojavki z dne 31. 
marca 1941 odredil, da se zaradi vojne nevarnosti do nadaljnjega takoj ukine 
pouk v vseh javnih in zasebnih šolah. Banska uprava v Ljubljani pa je 9. aprila 
odredila, da se učencem na šolah zaradi izrednih razmer izdajo na osnovi let-
nih ocen spričevala, datirana s 1. aprilom 1941, ter da odpadejo maturitetni iz-
piti.11 Takoj po prihodu v ptujski okraj je okupator ukinil vse osnovne, srednje 
in strokovne šole, učitelje in profesorje pa odpustil iz službe. Šole, izključno 
kot nemške ustanove, je odprl šele po prihodu zadostnega števila učiteljev iz 
Avstrije. Med vojno je bilo okupatorjevo šolstvo urejeno v okviru štirih osnov-
nih načel, ki jih je sprejelo Zvezno vodstvo ŠDZ spomladi leta 1941. V deželi se 
ustanovijo samo nemške šole, pouk bo samo v nemškem jeziku, ne bo dvojezič-
nega pouka, ne manjšinskih šol, delo šole in delo organizacije Nemške mladine 
bo povezano, šola pa postane središče celotnega ponemčevalnega procesa.12 
Skupaj s štabi okrajnih političnih komisarjev so na slovensko Štajersko aprila 
1941 prišli tudi pooblaščenci, ki so bili odgovorni za šolstvo na območju posa-
meznega okraja. Pooblaščenec za šolstvo pri okrajnem političnem komisarju 
 9 AMNOM, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 11/6, Kindergarten, Pettau, 30. 10. 
1944 in Dopis, 8. avgust 1944; šk. K 10/8, 5. Dauerkindergärten in den letzten 4 Wochen 
neueröffnet, Pettau, 2. 10. 1943.
 10 AMNOM, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 11/6, Kindergarten, Pettau, 30. 10. 
1944; Irena Mavrič-Žižek, Cirkulane v času nacistične okupacije in osvobodilnega boja 
(dalje navajam: Mavrič-Žižek, Cirkulane v času nacistične okupacije); v: Cirkulane Svet 
Belanov, ur. Cirkulane 2005, str. 166.
 11 Marjan Žnidarič, Okupatorjevo šolstvo na slovenskem Štajerskem, str. 444.
 12 Der Aufbau des Schulwesens in der Untersteiermark, (dalje navajam: Der Aufbau des 
Schulwesens), Graz 1941, str. 7.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 67
za Ptuj – mesto je bil učitelj Kurt Lechner,13 pri političnem komisarju za okraj 
Ptuj – podeželje pa učitelj Erich Brandl.14 Glavna naloga obeh pooblaščencev 
pri političnih komisarjih je bila pripraviti vse potrebno za začetek pouka, ra-
zen tega pa so poskrbeli tudi za zavarovanje šolskega inventarja, za prihod in 
nastavitev prvih nemških učiteljev na šole.15 Po združitvi obeh okrajev v ptuj-
sko okupacijsko okrožje 1. julija 1941 je postal pooblaščenec za šolstvo Erich 
Brandl. To funkcijo je opravljal vse do 15. novembra 1942, ko je bil premeščen 
v Gradec, kjer je postal šolski svetnik za okrožje Gradec – podeželje. Za kratek 
čas je naloge pooblaščenca za šolstvo prevzel Kurt Lechner, po njegovem vpo-
klicu v nemško vojsko, konec februarja 1943, je bil za pooblaščenca imenovan 
učitelj Helmut Kersch,16 od julija 1943 pa Karl Rothbart,17 ravnatelj meščanske 
šole v Ptuju.18 Vodja okrožnega šolskega urada je bil do konca februarja 1943 
Kurt Lechner, za njim je urad prevzel Helmut Kersch. Njegov namestnik je 
bil Alfred Khiel,19 ki je bil v uradu zadolžen za nadzor nad šolami. Po odho-
du Helmuta Kerscha v nemško vojsko je julija 1943 prevzel tudi vodenje ura-
da.20 Naloge urada je Alfred Khiel opravljal do februarja 1945, nato je urad do 
 13 Kurt Lechner, učitelj, rojen 11. septembra 1908 v Radkersburgu. Bil je član NSDAP. Do 
februarja 1943 je v ptujskem okrožju vodil tudi urad za mladino (Amt Jugendführung); 
v: Irena Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje 1941–1945 (dalje navajam: Mavrič-Žižek, Ptujsko 
okrožje), magistrska naloga, Filozofska fakulteta v Ljubljani 2007, str. 38.
 14 Erich Brandl, učitelj, rojen 3. decembra 1905, član NSDAP, od leta 1938 vodja celice 
NSDAP v krajevni skupini St. Ulrich, 15. novembra 1942 je bil imenovan z šolskega svet-
nika okrožja Graz – Land; v: Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje, str. 38.
 15 Der Aufbau des Schulwesens, str. 7; Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 790 
in 791. 
 16 Helmut Kersch, strokovni učitelj, rojen 14. junija 1904 v Mariboru, od leta 1943 član 
NSDAP; v: Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje, str. 37. 
 17 Karl Rothbart, učitelj za ljudske in meščanske šole, rojen 31. julija 1900 v kraju Pacher, 
Kreis Weiz. Od leta 1933 član NSDAP v krajevni skupini Murau, od leta 1938 pa je bil 
vodja celice NSDAP v kraju St. Ulrich, kjer je poučeval na ljudski šoli. Med okupacijo je 
bil direktor meščanske šole za dekleta v Ptuju, poleg tega pa je na ptujski gimnaziji pou-
čeval še tehnični pouk-izdelovanje letalskih modelov; v: Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje, 
str. 37; Irena Mavrič, Ptujska gimnazija med okupacijo (dalje navajam: Ptujska gimnazija 
med okupacijo); v: Zbornik ob 125-letnici ptujske gimnazije, ur. Vlado Horvat, Gimnazija 
Ptuj 1994, str. 101. 
 18 Arhiv zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož (dalje navajam: AZG 
PMPO), fasc: Landrat, mapa: Amtliche Nachrichten, štev. 27, 3. december 1942; AMNOM, 
Befehlsblatt, März 1943, Folge 3, str. 3; Befehlsblatt, Juni 1943, Folge 6, str. 136; Befehls-
blatt, Juli 1943, Folge 7, str. 165.
 19 Alfred Khiel, nadučitelj, rojen 26. junija 1905 v kraju Turnau in Böhmen. Pred okupacijo 
je živel v kraju Lieboch pri Gradcu. Med okupacijo je poučeval na ljudski šoli v Majšper-
ku, kjer je v omenjeni krajevni skupini ŠDZ vodil tudi mladinski urad; v: AMNOM, 
fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 10/15, mapa: Ortsgruppe Monsberg, Fragebogen 
Alfred Khiel.
 20 AMNOM, Befehlsblatt, Juli 1943, Folge 7, str. 165.
68 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
konca vojne vodil Wilhelm Riedl.21 V okrožnem šolskem uradu so bili še: Hans 
Moser,22 ki se je ukvarjal s pripravo in izpeljavo tečajev za učiteljske priprav-
nike; Helena Landstättter,23 strokovna sodelavka, zadolžena za gospodinjski 
pouk in ročno delo na šolah; Peter Copony,24 ki je vodil protokol, hkrati pa je 
bil odgovoren za pripravljanje mesečnih poročil o delu urada ter za pisanje in 
izdajo uradnega šolskega glasila »Amtliche Nachrichten der Schulbeauftragten 
des Landkreis Pettau«», ter Beno Brumen, ki je bil poleg vodenja arhiva šolske 
pisarne zadolžen še za nabavo šolskih učbenikov in učil.25 
Šolski urad je med vojno za učitelje ptujskega okrožja organiziral izobra-
ževalne tabore. V letu 1944 so v času med 7. do 14. julijem potekali tabori v 
Sv. Trojici, v Podlehniku in v Podgorcih. V Sv. Trojici se je tabora udeležilo 20 
učiteljic, vodila pa sta ga učitelj Hans Moser ter okrožna voditeljica za šport 
Herta Kwett.26 Udeleženke so se na taboru seznanile z razvojem športa, s 
športno opremo in orodjem ter z ureditvijo športnih igrišč. Na taboru v Pod-
lehniku, ki ga je vodil direktor meščanske šole Karl Rothbart, so udeležencem 
spregovorili o vprašanjih židovstva, rasnih vprašanjih ter o drži Nemčije v 
vojni. Na taboru v Podgorcih, vodil ga je učitelj Alfred Khiel, so udeležen-
ci spoznavali spodnještajersko deželo. O geološki preteklosti pokrajine in o 
zgodovinskih najdbah je udeležencem spregovoril študijski svetnik, profesor 
na ptujski gimnaziji dr. Feliks Göhlert,27 opravili pa so tudi izlete na Borl, v 
Ormož in Tomaž.28
 21 AMNOM, Befehlsblatt, Januar/Februar 1945, Folge 1–2, str. 8 in 9.
 22 Hans Moser, nadučitelj, rojen 30. novembra 1891 v kraju Bad Aussee, član NSDAP. Pred 
okupacijo je živel v kraju Öblarn. Med okupacijo je poučeval na ljudski dekliški šoli v 
Ptuju; v: Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje, str. 37.
 23 Helena Landstättter, strokovna učiteljica, pred okupacijo je živela v kraju Kapfenberg. 
Med vojno je poučevala na dekliški meščanski šoli v Ptuju; v: Der Aufbau des Schulwe-
sens, str. 109.
 24 Peter Copony, nadučitelj, pred okupacijo je živel v kraju Ligist, med okupacijo je poučeval 
na deški mestni šoli v Ptuju, konec septembra 1943 je bil vpoklican v nemško vojsko; v: 
Der Aufbau des Schulwesens, str. 107; AZG PMPO, fasc. Landrat, Amtliche Nachrichten 
št. 15, 4. oktober 1943, str. 1.
 25 AZG PMPO, fasc: Landrat, mapa: Amtliche Nachrichten, št. 4, 11. marec 1943.
 26 Herta Kwett, učiteljica, pred okupacijo je živela v Gradcu. Med okupacijo je poučevala na 
ljudski šoli na Hajdini. Septembra 1944 je zapustila šolo; v: Der Aufbau des Schulwesens, 
str. 109; AZG PMPO, fasc. Landrat, Amtliche Nachrichten, štev. 2, 27. september 1944, 
str. 4. 
 27 dr. Feliks Göhlert, profesor biologije, geografije in matematike, rojen 2. avgusta 1904 
v Feldsbergu. Pred okupacijo je poučeval na Staatlische Oberschule für Jungen Wien 
XXVI, med okupacijo pa na ptujski gimnaziji. Poleg poučevanja je bil zadolžen za vo-
denje mestnega muzeja na Ptuju, bil pa je tudi sodelavec v uradu za kulturo v okrožnem 
vodstvu; v: Irena Mavrič, Ptujska gimnazija med vojno, str. 101.
 28 AMNOM, fond: st. HB. Kreisführung Pettau, šk: K 10/2, mapa: Führungsamt I; AZG 
PMPO, fasc: Landrat, mapa: Amtliche Nachrichten, št. 9, 17. junij 1944.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 69
Slika 1: Glasilo šolskega pooblaščenca v ptujskem okupacijskem okrožju.  
Arhiv zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.
Okupatorjev učni kader je prišel na slovensko Štajersko v treh skupinah. V 
prvi, ki je štela 15 mož, so bili pooblaščenci za šolstvo v štabih političnih ko-
misarjev. V drugi skupini je bilo 150 štajerskih učiteljev, ki so bili porazdeljeni 
po posameznih krajevnih skupinah z nalogo, da organizirajo nemško šolstvo, 
učitelji tretje skupine pa so začeli prihajati na šole v začetku maja 1941.29 Prvi 
 29 Žnidarič, Okupatorjevo šolstvo na slovenskem Štajerskem, str. 447. Okrajni pooblaščenci 
za šolstvo so na slovensko Štajersko prispeli 14. in 15. aprila 1941, potem ko so opravili 
poseben enotedenski tečaj v Wetzelsdorfu pri Gradcu, kjer so jih pripravili za posebne 
naloge v šolstvu, ki so bile pred njimi. Prvi transport druge skupine učiteljev je prispel 
23. aprila 1941, po opravljenem tridnevnem tečaju v betnavskem gradu in v Svečini so 
bili 26. aprila predstavljeni Hitlerju ob njegovem obisku v Mariboru. Drugi transport 
druge skupine učiteljev je na slovensko Štajersko prispel 25. aprila. Na nekajdnevnem 
pripravljalnem tečaju v betnavskem gradu pa so bili pred nastopom učiteljske službe na 
slovenskem Štajerskem tudi učitelji tretjega transporta.
70 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
nemški učitelji, Karl Rothbart, Franz Kleindienst in Josef Rametzhofer, vsi 
iz Deutschlandsberga, so prispeli v Ptuj že 26. aprila 1941. Čeprav je nemška 
šolska mreža zaživela šele z novim šolskim letom, septembra 1941, se je nem-
ški pouk na šolah v Ptuju začel že 29. aprila, na podeželskih šolah pa v maju 
1941.30 Kakšna je bila šola v prvih mesecih okupacije, nam v svojih spominih 
opisuje Branko Voljč: »Kmalu po veliki noči je nova oblast na novo uredila 
šolanje. Vse nenemške šoloobvezne otroke v Ptuju so razdelili v dve skupini: 
mlajšo, do deset let, in starejšo nad 10 do 15 let /…/ ne glede na to v kakšno šolo 
in v kateri razred si hodil. Naš razred je imel pouk v Mladiki, v lepem vremenu 
pa v paviljonu v mestnem parku. Ko se je otoplilo, so nas prestavili na stadion 
v Ljudskem vrtu. Urnik je bil sestavljen iz treniranja nacističnega pozdrava, iz 
kričanja Sieg-Heil, iz učenja na pamet različnih zgodbic iz predmetnika za vrtec 
(n. pr. štetje v pesmici), osnovni predmet pa je bilo petje koračnic in korakanje. 
Pri tem so bili učitelji izredno temeljiti. Še danes /…/ se spominjam pesmi Die 
blauen Dragoner … ter pesmi, ki se je začenjala z besedami Die fahnen hoch … 
Med tem, ko so slovenske otroke trenirali na tak način so imeli nemški otroci 
normalno šolanje z normalnim predmetnikom«. Midva z bratom sva imela 
takega ‘pouka’ kmalu dovolj …«.31 
Po podatkih publikacije Der Aufbau des Schulwesens in der Untersteier-
mark, ki so jo nacisti izdali jeseni 1941, so v ptujskem okupacijskem okrožju, 
ki je bilo razdeljeno na dva šolska okoliša: Ptuj – levi breg in Ptuj – desni breg, 
med okupacijo ustanovili 51 osnovnih in 3 meščanske šole, ki so imele 385 
oddelkov, v katerih je poučevalo 153 učnih moči.32 Velika večina okupatorje-
vega učnega kadra je prišla iz Avstrije – največ iz Štajerske, skoraj vsi učitelji 
pa so bili tudi člani NSDAP.33 
 30 Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Deška meščanska šola v Ptuju, šk. 2, Kronika 4-razredne 
deške meščanske in od leta 1928 mešane meščanske šole v Ptuju, str. 178.
 31 Branko Voljč, Spomini slovenskega izgnanca na leto 1941, Tednik, letnik 49, št. 32, 8. 
avgust 1996, str. 18.
 32 Der Aufbau des Schulwesens, str. 86, 92, 93 in 107–110. V šolskem okolišu Ptuj-levi breg, 
ki je imel dve meščanski šoli (v Lenartu ter Ormožu) in 25 ljudskih šol z 204 oddelki, je 
zajel ljudske šole v krajih: Svetinje, Benedikt, Malna, Sv. Trojica, Dornava, Ormož, Veli-
ka Nedelja, Juršincih, Trnovska vas, Miklavž v Slovenskih goricah, Lenart v Slovenskih 
goricah, Gorišnica, Markovci, Središče ob Dravi, Polenšak, Voličina, Tomaž v Slovenskih 
goricah, Podgorci, Destrnik, Vitomarci, Vintarovci in Vurberk. Šolski okoliš Ptuj-desni 
breg, ki je imel meščansko šolo v Ptuju in 26 ljudskih šol s 181 oddelki, pa je zajel ljudske 
šole v krajih: Lovrenc na Dravskem polju, Cirkulane, Ptujska gora, Starše na Dravskem 
polju, Leskovec v Halozah, sv. Duh v Halozah, Rače, Zavrč, Makole, Naraplje, Hajdina, 
Podova, Žetale, Sela v Halozah, Cirkovce, Stoperce, Videm pri Ptuju ter Ptuj, kamor so 
spadale mestna deška in dekliška šola ter deška in dekliška okoliška šola.
 33 Žnidarič, Okupatorjevo šolstvo na slovenskem Štajerskem, str. 447.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 71
Število nemških učiteljev in učiteljic se je iz dneva v dan spreminjalo. Ob 
koncu leta 1941 je 18.631 učencev v šolah ptujskega okrožja poučevalo že 
213 učiteljev; med njimi je bilo 16 pogodbenih učiteljev, 21 laičnih učiteljev 
in 36 mladih učiteljev – pripravnikov (Junglehrer). Po statističnih izračunih 
šolskega urada je v ptujskem okrožju v jeseni 1941 poučeval en učitelj 87,4 
učenca; za normalno izpeljavo pouka pa bi po načrtih potrebovali najmanj 
372 učiteljev.34 
Šolsko leto je bilo razdeljeno na tromesečja s krajšimi počitnicami ob bo-
žiču in veliki noči ter je približno ustrezalo današnjemu šolskemu koledarju. 
Predmeti v učnem načrtu za ljudske šole so bili v glavnem enaki starojugoslo-
vanskim, razlika je bila v tem, da v predmetniku ni bilo pouka slovenščine, 
ki jo je zamenjala nemščina kot učni jezik, odpadel pa je tudi pouk verouka, 
lepopisa in higiene. Največ ur v predmetniku je bilo namenjenih pouku nem-
ščine; v prvem in drugem razredu se je poučevala 14 ur na teden, od tretjega 
do osmega pa 12 ur. Telesni vzgoji so pri fantih v prvem in drugem razredu 
namenili 3 ure, nato pa do osmega razreda 4 ure, pri dekletih pa v prvem in 
drugem razredu najprej 2 uri, nato pa do osmega razreda 3 ure. Pouku glasbe 
so v vseh razredih tako pri fantih kakor pri dekletih namenili tedensko 2 uri. 
Zgodovina se je poučevala od 5. do 8. razreda tedensko 2 uri, prav toliko ur 
pa so namenili tudi pouku zemljepisa. Matematika se je poučevala od 1. do 
8. razreda po 4 ure tedensko tako pri fantih kot pri dekletih. Pouku biologije 
so namenili tedensko 2 uri pri fantih od 3. do 8. razreda, pri dekletih pa od 
4. razreda naprej. Domovinsko vzgojo so poučevali samo v 4. razredu po 2 
uri. V šolskem letu 1943/44 so za dekleta v sedmem in osmem razredu uvedli 
2 uri gospodinjstva in 2 uri ročnega dela na teden. Risanje se je poučevalo v 
vseh razredih: pri dekletih v prvem, tretjem in šestem po eno uro, v drugem 
in četrtem po 3 ure, v sedmem in osmem razredu pa po 2 uri. Pri fantih sta 
bili pouku risanja od drugega do osmega razreda namenjeni tedensko 2 uri.35 
Kljub temu »uradnemu predmetniku« za ljudske šole pa je bila vsebina pou-
ka prilagojena nacistični vzgoji in ponemčevanju. Največ časa so pri pouku 
namenili poznavanju zgodovine nacističnega gibanja, življenjepisu Adolfa Hi-
tlerja, vojaškim borilnim veščinam, petju nacističnih pesmi ter učenju nem-
ščine. Šolska mladina v ptujskem okrožju (z redkimi izjemami na Ptuju, kjer 
gre za otroke ptujskih Nemcev) ni bila vešča nemškega jezika. To je ugotovil 
ob svojem prihodu na ljudsko šolo v Leskovcu v Halozah tudi nadučitelj Sieg-
 34 AMNOM, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 11/6, Schüler und Lehrer in der Un-
tersteiermark, Marburg im Jänner 1942. 
 35 Arhiv Slovenskega šolskega muzeja (dalje navajam: ASŠM), fasc. Učni načrti osnovnih šol 
do leta 1941, AZG PMPO, fasc. Landrat, mapa: Amtliche Nachrichten št. 1, 12. september 
1941.
72 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
fried Weber iz Gradca. S poukom je začel 15. maja 1941, v šolsko kroniko pa je 
zapisal, »da od 416 otrok niti eden ni znal nemščine«.36 Poleg učenja nemščine, 
vojaškega korakanja ter prepevanja nacističnih pesmi so morali učenci pri 
pouku spremljati nemške zmage na bojiščih, v šolske zvezke pa so morali po 
nareku učiteljev iz časopisov pisati tudi tako imenovana »tedenska poročila«, 
ki so se jih morali učiti na pamet. Pri pouku nemščine so poleg čitanke De-
utsche Lesebuch für Volksschulen uporabljali še ilustrirano začetnico Fibel 
für die deutsche Jugend, začetnico Lesefibel Kinderwelt in Arbeitsbuch für 
Unterricht der deutschen Sprache. Jezikovnemu pouku so služile tudi brošu-
ra Walterja Webra Deutsch rasch und richtig ter nemški vadnici Deutsches 
Sprach in Sie alle bauten Deutschland. Pri geografiji so uporabljali učbenik 
Deutscher Schulatlas, pri računstvu pa Rechnenbuch für Volkschulen. Poleg 
rednih učbenikov so otrokom na šoli delili in brali ilustrirani list Unser Heer 
(Naša vojska), ki je prikazovala nacistične zmage. Nemški učitelji na Ptuju pa 
so pripravili tudi čitanko Lesebogen, ki so jo uporabljali tako pri pouku kot 
v tečajih nemščine.37 Slovenska beseda je bila v šoli strogo prepovedana. Hel-
mut Brantner,38 upravitelj vurberške šole, je ob vsaki priložnosti pri otrocih 
»psoval in sramotil slovenski jezik, ga imenoval jezik hlapcev in skušal deco pre-
pričati, da niso Slovenci, temveč Štajerci in da so njihovi starši in prastari starši 
nemškega pokolenja«. Jezika nevešča deca je bila pri pouku dnevno ozmerjana 
z vzdevki »ein schmutziges serbisches Kind, vindišer Hund, Trotl, Bandit …«.39 
Vzporedno z osnovnimi šolami so Nemci v ptujskem okrožju ustanovili še tri 
meščanske šole (Hauptschulen) na Ptuju, v Lenartu in Ormožu, z namenom, 
da bi nudile sposobnim učencem višjo izobrazbo, s katero bi se lahko vpisali 
na učiteljišče ter v razne poklicne in strokovne šole.40 
Usoda slovenskih osnovnošolskih učiteljev je bila od vsega začetka ja-
sna. Po seznamih, ki so jih pripravili ptujski Nemci, je okupator že 8. aprila 
1941 aretiral 36 Slovencev, med katerimi je bilo tudi pet učiteljev ter nekdanji 
 36 Irena Mavrič-Žižek, Občina Videm pri Ptuju v času nacistične okupacije in narodno-
osvobodilnega boja 1941–1945; v: Občina Videm zbornik, ur. Tatjana Mohorko, Videm 
pri Ptuju 2011, str. 135.
 37 Marjan Žnidarič, Okupatorjevo šolstvo na slovenskem Štajerskem, str. 449; AMNOM, 
Untersteirischer Heimatdienst, Folge 134, 5. Dezember 1941, Der Pettauer Lesebogen für 
die ganze Untersteiermark, str. 3.
 38 Helmut Brantner, učitelj, pred okupacijo je živel v kraju Eggersdorf. Med okupacijo je po-
učeval na ljudski šoli v Vurberku. Konec marca 1943 je bil vpoklican v nemško vojsko; v: 
Der Aufbau des Schulwesens, str. 107; AZG PMPO, fasc. Landrat, Amtliche Nachrichten, 
št. 5, 12. april 1943.
 39 ASŠM, Dokumentacijska zbirka, Državna ljudska šola v Vurberku.
 40 Der Aufbau des Schulwesens, str. 21 in 92.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 73
gimnazijski ravnatelj dr. Maks Kovačič.41 O aretacijah je poročal tudi Sloven-
ski poročevalec; v prvi številki pod naslovom »Divjanje narodno-socialističnih 
okupatorjev« je zapisal: »Ptuj. Divjanje hitlerjevcev in nemški okupatorjev se 
je začelo že prvi dan. Aretirali so uglednejše Slovence: učitelje, duhovnike, pro-
fesorje /…/ itd. Aretirane Slovence so na najnesramnejši način sramotili …«.42 
Naduto obnašanje ptujskih Nemcev in novih oblastnikov v mestu ob Dravi 
nam opiše tudi Anton Ingolič,43 profesor na ptujski gimnaziji, v črtici z na-
slovom Tisto noč. Zapisal je: »…Položaj v mestecu pod mogočnim gradom se 
je /…/ slabšal iz dneva v dan: najprej so zaprli najvidnejše funkcionarje, po-
tem /…/ učiteljstvo, med katerimi je bila tudi moja žena, nato pa je vsak dan 
zmanjkalo koga …«.44 Odpuščene učitelje, ki so še ostali na svojih domovih, 
so 5. maja 1941 poklicali na tako imenovani tritedenski tečaj prešolanja »Um-
schulungskurs«. Omenjenega dne so se morali ob devetih dopoldne zglasiti 
na okrajnem glavarstvu na Ptuju. S seboj so morali prinesti hrano za tri dni, 
perilo za tri tedne, odejo, kuhinjsko posodo, jedilni pribor, brisačo, pribor za 
higieno, krtačko za čevlje in 600 dinarjev. Po opravljenem vpisu so bili odpe-
ljani v Kapucinski samostan, kjer so jih stražili ptujski kulturbundovci, člani 
ilegalnega SA Sturma Leo Behrbalk, Herbert Blanke, Franc Celotti, Georg 
Pichler, Albin Ribisl, Otmar Scheichenbauer, dr. Hans Schneditz, dr. Franz 
Schosteritsch, Adolf Schelinschegg in Hans Slawitsch.45 Člani izpostave Var-
nostne policije in varnostne službe na Ptuju so preverjali in ocenjevali sleher-
nega učitelja. Na popisne pole, ki so jih morali učitelji predložiti, so za večino 
zapisali, »da so čisti Slovenci, da so člani sokola, da so Nemcem sovražni, zato 
njihova prevzgoja ne pride v poštev, prav tako tudi ne kakšna koli zaposlitev 
v drugem poklicu« ter »da bodo izseljeni«. Na prevzgojni tečaj sta bili vpokli-
cani tudi Ema Potrč in Ana Ivančič, učiteljici na sedemrazredni ljudski šoli v 
Destrniku. Za učiteljico Emo Potrč, aktivno članico študijskega odseka Uči-
 41 Ljubica Šuligoj, Pot učiteljskega društva za ptujski okraj od njegovih začetkov do nemške 
okupacije leta 1941; v: Šolska kronika, letnik 10, štev. 2, Ljubljana 2001, str. 264.
 42 Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje, str. 109.
 43 Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik, rojen 5. januarja 1907 v obrtniško-
-kmečki družini na Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici. Kot profesor slovenščine se 
je leta 1932 zaposlil na ptujski gimnaziji. Ob okupaciji je bil z družino izgnan v Srbijo. 
Po vojni je najprej poučeval na ptujski gimnaziji, nato v letih 1946–1955 v Mariboru in 
od 1955 v Ljubljani. Kot gimnazijski profesor se je upokojil leta 1965. Leta 1976 je postal 
najprej dopisni, od leta 1981 pa redni član SAZU. S prozo se je začel ukvarjati že v dija-
ških letih. Za svoje literarno delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado (1949 in 1978) ter 
nagrado Avnoja leta 1983. Umrl je v Ljubljani 11. marca 1992, pokopan pa je na Zgornji 
Polskavi; v: Enciklopedija Slovenije, knjiga 4, Hac/Kare, Ljubljana 1990, str. 151. 
 44 Anton Ingolič, Tisto noč; v: Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, str. 383.
 45 AZG PMPO, fasc. Izseljenci, Vlado Klemenčič, Izseljevanje Slovencev (dalje navajam: 
Klemenčič, Izseljevanje); Mira Grašič, Okupatorjevo nasilje, (dalje navajam: Grašič, Oku-
patorjevo nasilje) v: Skozi viharje v lepšo prihodnost, ur. Ljubica Šuligoj, Ptuj 1981, str. 169.
74 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
teljski pokret pri ptujskem učiteljskem društvu je izpostava Varnostne policije 
in varnostne službe zapisala »da je Tržačanka, ki se je preselila na Štajersko po 
1. januarju 1914, da je njen mož dr. Potrč znan komunist, ki se nahaja v ječi, in 
da bo družina izseljena«, za Ano Ivančič pa, »da je čista Slovenka – čičin ter 
da prešolanje pri njej ne pride v poštev«.46 Po tednu dni bivanja v kapucinskem 
samostanu so bili učitelji in učiteljice – bilo jih je okoli 130, premeščeni na 
grad Borl, kjer se je njihova prevzgoja po nekaj dneh spremenila v navadno 
jetništvo, kasneje pa so bili izseljeni.47
Slika 2: Vprašalna pola učiteljice Eme Potrč. Arhiv zgodovinskega  
oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.
Po statistiki, ki jo je s pomočjo ohranjenega nemškega seznama izselje-
nih oseb iz Spodnje Štajerske (Verzeichnis der aus der Untersteiermark au-
sgesiedelten Personen) sestavil Vlado Klemenčič, predvojni učitelj na ljudski 
šoli v Veliki Nedelji, so nemške okupacijske oblasti leta 1941 iz nekdanjega 
 46 AZG PMPO, fasc. Landrat, Vprašalne pole slovenskih učiteljev od A – Ž v ptujskem 
okraju.
 47 Mavrič-Žižek, Cirkulane v času nacistične okupacije in osvobodilnega boja, str. 168. 
Nemški okupator je konec aprila 1941 na gradu Borl ustanovil prehodno zbirno taborišče 
za Slovence, ki so bili določeni za izselitev iz Spodnje Štajerske. Imenovali so ga Gehei-
me staatspolizei Anhaltelager Schloss Ankenstein ali tudi Lager Nord (Tajna državna 
policija, prehodno taborišče grad Borl ali Taborišče Sever). Sredi maja 1941 so grad Borl 
spremenili v zapor za politične jetnike, ki je bil ukinjen 12. marca 1943. 
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 75
ptujskega okraja izselile 68 učiteljev in 3 profesorje, kar je predstavljalo 6,10 % 
vseh izseljenih.48 Žal ne razpolagamo s podatki o številu učiteljev, ki so se pred 
okupatorjem umaknili iz ptujskega okrožja. Prav tako nam tudi znano, koliko 
učiteljev je med okupacijo ostalo v učiteljski službi in koliko učiteljev je sode-
lovalo z okupatorjem. Med učitelji, ki so uspešno opravili »izpit iz nemščine«, 
t. i. »Wiedereinsetzung« ter ostali v učiteljski službi sta bili tudi Ela Žitnik, 
učiteljica na šestrazredni osnovni šoli v Cirkovcah, in Avgusta Kirbiš, učite-
ljica na sedemrazredni ljudski šoli v Desterniku. Ela Žitnik se je ob prihodu 
okupatorja izdajala za »folksdojčerko« ter je med vojno poučevala na šolah v 
Avstriji.49 Avgusta Kirbiš je najprej poučevala na domači šoli, od leta 1943 do 
konca marca 1945 pa je bila zaposlena na ljudski šoli Gamlizt (Gomilica) pri 
Wildonu.50 
Podobno kot osnovne je okupator v ptujskem okrožju takoj ukinil tudi vse 
srednje in strokovne šole ter državno realno gimnazijo kraljeviča Andreja na 
Ptuju. Ukinitev slovenskih šol je najbolj prizadela gimnazijce – osmošolce, ki 
so bili tik pred maturo. Kmalu po zasedbi Ptuja se je precej dijakov in dijakinj 
zateklo v Ljubljano, kjer so nadaljevali šolanje na slovenski gimnaziji ali uni-
verzi. Delo na ptujski gimnaziji se je ponovno nadaljevalo 5. maja 1941, ko so 
profesorji Anton Ingolič, Raimund Burg, Fran Alič, Franc Habe, Franc Jakhl, 
Arnold Paulinič in Josip Zega, ki so še ostali na Ptuju, začeli z urejanjem učil 
in šolskih zbirk, ki so bile v prvih dneh vojne precej poškodovane. Kako so 
potekali ti dnevi na šoli, nam v svojih spominih opisuje pisatelj Anton Ingolič, 
ko pravi: »/…/ Štajercem, ki smo še ostali, je bilo naročeno, naj prihajamo vsako 
dopoldne v gimnazijo in v zbornici počakamo na sporočilo našega ravnatelja, 
ki je moral vsako jutro k nemškemu pooblaščencu za prosveto po direktive za 
tisti dan. Zvedel seveda ni nič novega, kajti Nemci so bili neprekosljivi mojstri 
v zavajanju podrejenih ljudi. Neki dan pa je ravnatelj meni, ki sem bil varuh 
podporne knjižnice, predal ukaz, da poberem knjige, ki jih imajo dijaki izpo-
sojene. To je bilo najtežje, na srečo pa zadnje delo, ki sem ga dobil med svojim 
devetletnim službovanjem na ptujski gimnaziji. Olajšali so mi ga dijaki, ki so 
se slabo odzvali pozivu, kolikor so ga opazili na gimnazijskih vratih, saj pouka 
od zadnjih še svobodnih dni ni bilo. Popolnoma mi je odleglo, ko sem po nekaj 
dnevih našel gimnazijska vrta zaklenjena, pri enem od kolegov pa izvedel, da 
smo profesorji odpuščeni /…/«.51 
 48 AZG PMPO, Klemenčič, Izseljevanje; Grašič, Okupatorjevo nasilje, str. 203. Iz ptujskega 
okraja je bilo po ohranjenem seznamu izseljenih 1164 oseb.
 49 Irena Mavrič-Žižek, Občina Kidričevo med okupacijo 1941–1945; v Časopis za zgodovino 
in narodopisje, letnik 75, Nova vrsta 40, štev. 1, Maribor 2004, str. 137 in 138.
 50 Irena Mavrič-Žižek, Občina Destrnik med nacistično okupacijo 1941–1945; v Destrnik 
čas ljudje dogodki, ur. Tjaša Mrgole Jukič, Destrnik 2006, str. 143.
 51 Irena Mavrič, Ptujska gimnazija, str. 90.
76 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
V zadnjem predvojnem letu se je na ptujski gimnaziji šolalo 499 dijakov, od 
tega 324 fantov in 175 deklet. Nekaj gimnazijcev nemške narodnosti (na šoli 
jih je bilo 19 ali 3,8 %) je šolsko leto 1940/41 zaključilo na Kernstock Ober-
schule v Mariboru – bivša klasična gimnazija, ki je nadaljevala s poukom sredi 
junija 1941. Med poletjem je okupator za slovenske dijake, ki so ostali na Ptu-
ju, organiziral tečaje nemškega jezika kot uvod v novo nemško šolo.52 Usoda 
21 gimnazijskih profesorjev (19 moških in 2 ženski) je bila podobna usodi, 
ki so jo doživeli učitelji na osnovnih šolah. Večini profesorjev, ki niso bili 
rojeni na Štajerskem, se je uspelo pravočasno umakniti v Ljubljansko pokra-
jino, dva profesorja, Jože Kos in Franc Stiplovšek, sta se kot rezervna oficirja 
jugoslovanske vojske znašla v nemškem vojnem ujetništvu, Anton Ingolič, 
Janko Liška in Josip Zega so vsa štiri leta vojne preživeli v izgnanstvu, prof. 
Ferda Šentjurca so zaradi sodelovanja z OF aretirali ter ga preselili v Nemčijo. 
Profesorja Ivan Burger in Janko Jarc sta bila v italijanski internaciji; ob kapi-
tulaciji Italije jeseni 1943 pa se je Jarc priključil partizanom; poleg njega so v 
partizane stopili še dr. Stanko Cajnkar, Jože Kos, Jože Krall in France Mihelič. 
Štirje profesorji, ravnatelj gimnazije Fran Alič, Arnold Paulinič, Franc Jakhl 
in Raimund Burg, so med okupacijo ostali v učiteljski službi ter poučevali na 
avstrijskih šolah. Usoda preostalih 7 profesorjev med okupacijo ni znana.53 
Med okupacijo so Nemci gimnazijo poimenovali po srednjeveškem pesniku 
Wolfram von Eschenbach Schule, Oberschule für Jungen.54 
Po predmetniku, ki ga je imela šola, je bila realka z dvema tujima jezikoma, 
francoščino in angleščino, poleg le-teh pa so na šoli poučevali še latinščino. 
Predmeti v učnem načrtu so bili v glavnem enaki starojugoslovanskim, raz-
lika je bila v tem, da v predmetniku ni bilo več pouka slovenščine, srbohrva-
ščine, verouka, higiene, filozofije, na novo pa je bil uveden pouk izdelovanja 
letalskih modelov (Flugmodellbau) za fante 2. in 3. razreda. V šolskem letu 
1942/43 se mu je pridružil še pouk ročnega dela za dekleta 2. in 3. letnika. Naj-
več ur v predmetniku je bilo namenjenih pouku nemščine, veliko pozornost 
pa so namenili tudi pouku zgodovine. Poučevala se je od prvega do osmega 
razreda, glavne učne teme v vseh razredih pa so bile življenjepis Adolfa Hitler-
ja, stranka NSDAP, nemške zmage. To je razvidno tudi iz ohranjenega učnega 
načrta pouka zgodovine za dijake 3. in 4. razreda v šolskem letu 1941/42, ki 
je zajel snov iz obdobja 1914–1941. Učna snov je bila po mesecih obravnavana 
tako: v novembru so najprej spregovorili o političnem položaju pred prvo 
 52 Prav tam, str. 91.
 53 Prav tam.
 54 Prav tam. Pesnik – vitez, ki je živel med leti 1170 in 1220, je avtor najpomembnejšega 
nemškega srednjeveškega epa o Parsifalu. Pesnitev, ki je nastala med leti 1200–1210 v času 
pesnikovega bivanja na dvoru nemškega kneza Hermana von Thüringena, omenja tudi 
kraje iz širše ptujske okolice – Hajdino, Rogatec in Boč.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 77
svetovno vojno, o izbruhu vojne, sledili pa so: nemški načrti vojnega pohoda, 
bitka na Marni, obrambna zmaga pri Tannenbergu z uveljavitvijo Hinder-
burga, vojna strelskih jarkov, Soška fronta, pomorska bitka pri Skagerraku 
in nemške podmornice. Decembra so obravnavali razvoj nemškega letalstva, 
rdečo revolucijo, zlom Nemčije in njeno pot v Versailles ter ustanovitev Dru-
štva narodov. Po božičnih počitnicah so v januarju spregovorili o nemški 
novembrski republiki, o Nemčiji kot sužnji sveta – črncu v Porurju, o Adolfu 
Hitlerju in njegovem življenju ter o ustanovitvi stranke NSDAP. Februarja in 
marca so se po učnem načrtu dotaknili problema židovstva v nemški zgodovi-
ni, programa nacistične stranke in Hitlerjevega prevzema oblasti, spregovorili 
so o tako imenovanem »Führerprinzipu« ter o Hitlerjevih možeh: Göringu, 
Goebelsu, Brauchitschu …; v aprilu so se dotaknili izstopa Nemčije iz Dru-
štva narodov leta 1933, uvedbe splošne vojaške obveze, priključitve Avstrije, 
zasedbe Sudetov, nastanka osi med Italijo in Nemčijo, spregovorili so tudi o 
formacijah nacistične stranke SA, SS, NSKK itd. V zadnjih dveh mesecih pou-
ka, v maju in juniju, so obravnavali nemški osvobodilni boj: pohod na Poljsko, 
izkrcanje v Norveški, bitka na zahodu, premirje v Compiegnu, boji Italije v 
Afriki in v Sredozemlju, vojna na Balkanu, boji na vzhodu ter nova Evropa 
pod nemškim vodstvom.55 Šolo, ki je bila organizirana kot »Heimschule«, kar 
je pomenilo, da sta šola in dijaški dom tvorila celoto, je med okupacijo vodil 
študijski svetnik dr. Ferdinand Schaider iz Gradca.56
Med okupacijo je bilo na šolo vpisanih 416 dijakov; od teh 240 fantov in 
176 deklet. Največ dijakov (222 ali 53, 4 %) je bilo domačinov, 194 dijakov 
ali 46,6 % je bilo od drugod. Iz okrožij Zgornje Štajerske je bilo 88 dijakov – 
največ iz Gradca in Judenburga, iz Bukovine je bilo 12 dijakov, to bili otroci 
preseljenih bukovinskih uradnikov, iz starega rajha je bilo 13 dijakov, iz Švice 
2, iz Ljutomera 23, prav toliko tudi iz Maribora in okolice, iz Celja 9 dijakov, 
iz Gornje Radgone 4, iz Brežic 4 dijaki, po en dijak pa iz Kranja, Trbovelj 
in Zagreba. Med njimi je bilo 20 % otrok priseljenih avstrijskih in nemških 
uradnikov.57 Na šoli je bilo zaposlenih 31 profesorjev in učiteljev; 17 učiteljev 
 55 Prav tam, str. 93.
 56 Prav tam; dr. Ferdinand Schaider je bil po izobrazbi profesor kemije, biologije in fizike. 
Pred okupacijo je živel v Gradcu, kjer je poučeval na II. Staatliche Oberschule für Mäd-
chen. Po okupaciji je bil premeščen najprej na gimnazijo v Maribor, 19. avgusta 1941 pa 
je bil imenovan za ravnatelja ptujske gimnazije. Šolo je vodil vse do spomladi 1945, ko 
je bil vpoklican v nemško vojsko. Po vojni se je vrnil v Gradec, kjer je sprva poučeval na 
različnih šolah, od leta 1956 do svoje smrti 5. decembra 1966 pa je bil zaposlen na I. Bun-
desrealgymnasium für Mädchen. Poleg vodenja šole je bil v ptujskem okrožju zadolžen 
še za protiletalsko zaščito.
 57 Prav tam str. 100 in 101.
78 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
Avstrijcev, 6 Nemcev, 4 Slovenci, za 4 učitelje pa nimamo podatkov. Večina 
učiteljev je pred okupacijo poučevala na različnih graških šolah.58 
Poleg realne gimnazije so Nemci med okupacijo na Ptuju odprli še glas-
beno šolo, ki jo je marca 1944 obiskovalo 185 učencev; med njimi se je 100 
učencev učilo klavir, 35 violino, 33 harmoniko, 15 blok f lavto, 8 citre, po 
trije učenci pa čelo in kitaro, 2 učenca rog in en učenec flavto. Šola, ki jo je 
vodil učitelj Herman Erjautz, je imela tudi šolski orkester, ki je štel 17 glas-
benikov.59 Novembra 1941 sta bili na Ptuju in v Ormožu ustanovljeni poklic-
ni šoli; v 15 oddelkih sta zajeli 450 vajencev in vajenk, poučevalo pa jih je 
16 učiteljev.60 Nemški okupator je veliko pozornost namenil tudi negovanju 
pletarske obrti. To lahko razberemo iz oglasa za vpis v pletarsko šolo, ki je 
bil objavljen v časopisu Štajerski gospodar 31. januarja 1942. V oglasu je za-
pisal, »da se v mesecu februarju 1942 ponovno odpre pletarska šola v Ptuju 
kot državna obrtna šola za pletarstvo. Otvoritev te strokovne šole je posebno 
važna, ker ima Nemčija do sedaj samo eno takšno strokovno šolo te vrste«.61 
Pletarska šola, ki so jo Nemci preimenovali v »Staatliche Berufsschaftschule 
für korpflechterei Pettau« oziroma »Državna obrtna šola za pletarstvo«, je v 
šestih semestrih učence z načrtnim teoretičnim poukom in sistematičnim 
delom v delavnicah izobrazila za pletarske pomočnike, samostojne obrtnike, 
preddelavce v tovarnah in tovarniške mojstre. Šolnina za semester, ki je trajal 
pet mesecev, je znašala 31,30 RM, od tega je bilo za učila namenjenih 15,30 
RM. Učenci socialno šibkejših slojev so lahko zaprosili za znižano šolnino.62 
Sprejem učencev je bil odvisen od razpoložljivih mest v delavnici. Pouk je 
trajal od 7. do 12. ure, od 13. do 16. ure pa je sledilo praktično delo v delavnici. 
Učenci so po treh letih šolanja opravili pomočniški izpit ter si pridobili naziv 
pletarskega pomočnika. V šoli so se naučili izdelovati ornamentirane košare, 
cekarje, mize, vrtne garniture, otroške vozičke, košarice, kovčke, lestence in 
opletene steklenice.63 V šolskem letu 1942/43 so na Ptuju odprli tudi državno 
gospodarsko šolo (Staatliche Wirtschaftsschule). V njej naj bi se dijaki v dveh 
letih izučili za poklic trgovskega nameščenca. V prvem letu se je v šolo, ki jo je 
 58 Prav tam.
 59 AMNOM, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 12/2.
 60 AMNOM, Untersteirischer Heimatdienst, Folge 119, 1. Dezember 1941, str. 4 in 5.
 61 Otvoritev državne obrtne šole za pletarstvo v Pettau, v: Štajerski gospodar, letnik II, št. 5, 
31. januar 1942, str. 11.
 62 Prav tam.
 63 Prav tam; Ralf Čeplak, Kje so tradicionalne obrti, Vodnik k razstavi, Ptuj 1984, str. 24; Na-
taša Majerič Kekec, Obrt nekoč – II, v: Iz arhivske zakladnice, Ptujčan, IX, št. 1, 2003, str. 
23.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 79
vodil ravnatelj Konrad Gang iz Köflacha, vpisalo 19 deklet in 16 fantov.64 Med 
okupacijo so bile v Ptuju, Lenartu in Ormožu ustanovljene še gospodinjske 
šole. Za kmečko mladino pa so ustanovili poklicni kmetijski šoli: za fante v 
Podlehniku in za dekleta pri Sv. Trojici. Slušatelji so si v tečajih, ki so trajali 
3 mesece, pridobili osnovno znanje o kmetijstvu, dekleta pa poleg kuhanja, 
obdelovanja vrta, reje perutnine še znanje tudi v petju in športu. Kmetijsko 
poklicno šolo v Podlehniku je vodil nadučitelj Ferdinand Söllner, šolo v Sv. 
Trojici pa učitelj Hechenberger. Do julija 1944 je bilo na obeh šolah izpeljanih 
5 tečajev.65 
Po zbranih podatkih je v ptujskem okupacijskem okrožju delovalo junija 
1943 poleg gimnazije še 83 ljudskih, meščanskih in poklicnih šol s 486 od-
delki, v katerih je bilo 19.876 učencev, poučevalo pa jih je 200 učiteljev; med 
njimi je bilo 49 moških in 151 žensk.66 Poleg poučevanja na šolah so bili učne 
moči vključene tudi v delo ŠDZ; 8 učiteljem je bilo zaupano vodstvo krajev-
nih skupin ŠDZ, 36 učiteljev je bilo vključenih v različne urade ŠDZ. Večina 
med njimi je bila v okviru uradov za ljudsko izobraževanje v posameznih 
krajevnih skupinah ŠDZ zadolžena za izpeljavo jezikovnih tečajev. Kar 71 
učiteljic je krajši oziroma daljši čas delalo v organizaciji Nemške mladine, 
34 učiteljic je bilo vključeno v delo ženskih uradov, 3 učiteljice pa so bile an-
gažirane v otroških skupinah. Poleg vsestranskega dela v ŠDZ pa so učitelji 
v ptujskem okrožju v dobrih dveh letih okupacije opravili tudi 1200 hišnih 
obiskov pri učencih doma.67 Kot izšolani govorniki so učitelji nastopali tudi 
na zborovanjih ŠDZ. Med njimi so se najpogosteje omenjali Helmut Kersch, 
Kurt Lechner, Karl Rothbart, Hans Moser, Friedrich Schehl, Alfred Kiehl, 
Karl Schohknecht, Robert Swoboda, Peter Rixen, Hans Rath, Erich Scholze, 
Josef Suppanz in Wilhelm Lerch.68 
Šolarji so bili poleg obveznega udejstvovanja v organizaciji nemške mla-
dine (Deutsche Jugend) vključeni tudi v številne propagandne akcije ŠDZ. V 
novembru 1941 je šolska mladina na slovenskem Štajerskem sodelovala v ak-
ciji zbiranja steklenic za nemške vojake na fronti. Devetnajst krajevnih skupin 
ŠDZ ptujskega okrožja je zbralo 10.225 različnih steklenic. Največ steklenic, 
kar 3924, je zbrala krajevna skupina ŠDZ Ptuj – levi breg. Pri zbiranju so se 
 64 Der Aufbau des Schulwesens, str. 84 in 85; AMNOM, fond: St. HB. Kreisführung 
Pettau, šk. K 10/8, Ein Kurzbericht aus der Arbeit der neugegründeten Staatlichen 
Wirtschaftsschule.
 65 AMNOM; fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 10/2, mapa: Führungsamt I.
 66 AZG PMPO, fasc. Chronik der Stadt Pettau, 4. Juni 1943.
 67 Prav tam.
 68 Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje, str. 76.
80 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
najbolj izkazali dijaki ptujske gimnazije, ki so skupno zbrali 824 steklenic.69 
Vsa leta med vojno so učenci šol sodelovali pri zbiranju zdravilnih rastlin, 
starega papirja in kosti, tekstilnih ostankov ter gozdnih sadežev. V šolskem 
letu 1943/44 so šole ptujskega okrožja zbrale in oddale 13.683 kg kosti, 30.750 
kg starega papirja, 7763 kg tekstilnih ostankov, 1776 kg posušenih zdravilnih 
rastlin ter 8538 kg divjega kostanja in želoda.70 V akciji zbiranja zdravilnih ra-
stlin, ki je potekala v poletnih mesecih leta 1944, jim je uspelo dodatno zbrati 
še 542 kg posušenih zdravilnih zelišč.71 Učenci so sodelovali tudi pri gojenju 
sviloprejke, ki so jo šolske oblasti leta 1942 vpeljale na šolah ptujskega okrožja. 
V ta namen so v okrožju posadili okoli 80.000 murvinih dreves. Vzrejni zavod 
je bil urejen v prostorih nekdanje Državne meščanske šole Mladika, okrožna 
pooblaščenka za gojenje sviloprejke pa je bila Teodora Czerny72, učiteljica na 
ljudski šoli v Ptuju. V šolskem letu 1943/44 so v ptujskem okrožju vzgojili 
485,56 kg kokonov; pri tem so se najbolj izkazale: ljudska šola v Središču ob 
Dravi s 73 kg, ljudska šola v Benediktu z 68,7 kg, ljudska šola v Sv. Trojici s 
50,5 kg, ljudska šola v Vitomarcih s 40,1 kg, ljudska šola v Svetinjah s 35 kg, 
ljudska šola v Ormožu s 24,1 kg, meščanska šola na Ptuju s 21,7 kg, ljudska 
šola v Gorišnici z 21,30 kg, ljudska šola na Ptuju 12,87 kg in ljudska šola v 
Destrniku z 12,25 kg. Po oddani količini kokonov so v tem letu šole ptujskega 
okrožja prehitele šole v okrožju Fürstenfeld.73 V začetku šolskega leta 1943/44 
je bila mladina vključena v akcijo izmenjave šolskih pisem med avstrijskimi in 
spodnještajerskimi šolami, ki jo je na pobudo organizacije Der Volksbund für 
das Deutschtum im Ausland odredil šef civilne uprave na Spodnjem Štajer-
skem. V okviru te izmenjave so si ljudske šole iz ptujskega okrožja dopisovale 
s šolami iz okrožij Judenburg, Feldbach in Leibnitz. Dijaki nižjih razredov 
ptujske gimnazije (Wolfram von Eschenbach Schule, Oberschule für Jungen), 
so v pismih vrstnikom iz Staatliche Oberschule für Jugend iz Judenburga, 
spregovorili o pravljicah in pripovedkah, o pustnih običajih, o velikonočnih 
šegah in navadah iz Ptuja in okolice ter o kmečkem življenju na vasi, dijaki 
višjih razredov pa o zgodovini in kulturi Ptuja.74 
 69 Irena Mavrič-Žižek, »Narod si pomaga sam – Ein Volk hilft sich selbst« Zbiranje zimske 
pomoči v ptujskem okrožju med okupacijo, (dalje navajam: Mavrič-Žižek: Narod si po-
maga sam) v: Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj 1, Pokrajinski muzej Ptuj 2003, str. 193.
 70 AMNOM, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, fasc: K 10/1, Dopis, 8. 8. 1944; AZG PMPO, 
fasc. Landrat, mapa: Amtliche Nachrichten, št. 2, 27. september 1944.
 71 Mavrič-Žižek, Narod si pomaga sam, str. 194.
 72 Theodora Czerny, učiteljica za meščanske šole, pred okupacijo je živela v kraju Voitsberg. 
Med okupacijo je poučevala na meščanski šoli za dekleta na Ptuju, v: Der Aufbau, str. 107.
 73 AZG PMPO, Schulamtliche Nachricht, št. 2, 27. september 1944 in Schulamtliche Nach-
richt, št. 6, 6. februar 1945; fasc: Chronik der Stadt Pettau, 24 Juli 1943.
 74 Mavrič, Ptujska gimnazija, str. 99, AZG PMPO, Amtliche Nachrichten, št. 3, 21. februar 
1944.
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 81
Slika 3: Šolska mladina pri izdelovanju igrač za obdaritev otrok ob božiču v ptujskem 
okrožju. Fototeka zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.
Prva leta vojne je pouk na šolah potekal nemoteno, od jeseni 1944 dalje 
pa je bil pouk nereden. Šolske učilnice so občasno zasedli pripadniki nemške 
vojske in policija. Šolski obisk je bil vsa leta okupacije zadovoljiv; učitelji so 
učencem grozili, da bodo izseljeni, če ne bodo redno hodili k pouku. Učni 
uspehi so bili slabi, predvsem zaradi neznanja nemškega jezika, zaradi menja-
vanja nemškega učiteljstva ter zaradi nekvalificiranih učnih kadrov. 
Viri in literatura
Viri
Arhiv Muzej narodne osvoboditve Maribor, fond: St. HB. Kreisführung Pettau, šk. K 
10/1, šk. K 10/2, šk. K 10/7, šk. K 10/8, šk. K 11/6 in šk. K 12/2; Befehlsblatt der Bundes-
führung des Steirischen Heimatbundes 1941–1945.
Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Deška meščanska šola v Ptuju, šk. 2.
Arhiv Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, fasc. Chronik der Stadt 
Pettau /inv. štev. 1786/, fasc. Landrat; fasc. Izseljenci.
Arhiv Slovenskega šolskega muzeja, Dokumentacijska zbirka, Državna šola v Vurberku; 
fasc. Učni načrti osnovnih šol do leta 1941.
Literatura
Der Aufbau der Aufbau des Schulwesens in der Untersteiermark. Herausgegeben vom 
Amte Schulwesen in der Bundesführung des Steirischen Heimatbundes, Marburg an der 
Drau, im Oktober 1941.
82 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor, 
1968.
Ralf Čeplak, Kje so tradicionalne obrti, Vodnik k razstavi. Ptuj, 1984.
Enciklopedija Slovenije, knjiga 4 Hac/Kare. Ljubljana, 1990.
Mira Grašič, Okupatorjevo nasilje. Skozi viharje v lepšo prihodnost, ur. Ljubica Šuligoj. 
Ptuj, 1981, str. 135–215.
Anton Ingolič, Tisto noč. Ptujski zbornik, Ptuj, 1962, str. 385–392.
Nataša Majerič Kekec, Obrt nekoč – II. Iz arhivske zakladnice. Ptujčan, letnik IX, št. 1, 
Ptuj 2003, str. 23.
Irena Mavrič-Žižek, Ptujska gimnazija med okupacijo. Zbornik ob 125-letnici Ptujske 
gimnazije, ur. Vlado Horvat. Ptuj, 1994, str. 90–105.
Irena Mavrič-Žižek, »Narod si pomaga sam – Ein Volk hilft sich selbst« Zbiranje zimske 
pomoči v ptujskem okrožju med okupacijo. Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj 1, ur. 
Pokrajinski muzej Ptuj, 2003, str. 188–198.
Irena Mavrič-Žižek, Nacistična okupacija Spodnje Štajerske. Skozi čas, Zbornik Muzeja 
narodne osvoboditve Maribor za leto 2006, ur. Marjan Matjašič. Muzej narodne osvobo-
ditve Maribor, 2006, str. 123–154.
Irena Mavrič-Žižek, Občina Destrnik med nacistično okupacijo 1941–1945. Destrnik čas, 
ljudje, dogodki, ur. Tjaša Mrgole Jukič. Destrnik, 2006, str. 134–157.
Irena Mavrič-Žižek, Občina Kidričevo med okupacijo 1941–1945. Časopis za zgodovino 
in narodopisje, Letnik 75, Nova vrsta 40, štev. 1, Maribor 2005, str. 129–150.
Irena Mavrič-Žižek, Ptujsko okrožje 1941–1945. Magistrska naloga. Filozofska fakulteta 
v Ljubljani, 2007.
Irena Mavrič-Žižek, Občina Videm pri Ptuju v času okupacije in narodnoosvobodilnega 
boj 1941–1945. Občina Videm zbornik, ur. Tatjana Mohorko. Videm pri Ptuju, 2011, str. 
124–147.
Branko Voljč, Spomini slovenskega izgnanca na leto 1941. Tednik, letnik 49, štev. 32, 8. 
avgust 1996, str. 18.
Marjan Žnidarič, Okupatorjevo šolstvo na slovenskem Štajerskem (1941–1945). Časo-
pis za zgodovino in narodopisje, Letnik 76, Nova vrsta 41, štev. 3–4, Maribor 2005, str. 
443–450.
THE EDUCATIONAL SYSTEM OF THE OCCUPYING FORCES IN  
THE PTUJ DISTRICT IN THE PERIOD BETWEEN 1941 AND 1945 
Summary 
The main role in the process of Germanisation of the Slovene nation was played by the edu-
cational system. Kindergartens and schools became “basic posts for re-education of Slovene 
children and youth in the Nazi spirit”, and they were the starting and the final points of the 
“Re-Germanisation process – the language conquest of the Lower Styria”. Immediately 
after their arrival in the Ptuj district, the Germans abolished all primary, secondary and 
Irena Mavrič-Žižek, Okupatorjevo šolstvo v ptujskem okrožju 1941–1945 83
technical schools, which were later on opened as exclusively German institutions. The 
majority of the German teaching staff came from Austria – mostly from Styria and almost 
all teachers were also members of the NSDAP (National Socialist German Workers’ Party). 
Slovene teachers and professors were fired; in summer 1941, the German occupier deported 
sixty-eight teachers in three professors from the Ptuj district. The Ptuj district was divided 
in two school districts: Ptuj-left and Ptuj-right riverbank, and in the school year 1941/42 
the Germans established 51 primary and 3 bourgeoisie schools with 385 classes and 153 
teachers. For the county youth the so-called household schools in Lenart, Ptuj and Ormož, 
as well as the vocational agricultural schools in Podlehnik (for boys) and in Sv. Trojica (for 
girls) were arranged. Next to the gymnasium, named after the medieval poet Wolfram von 
Eschenbach, the Wolfram von Eschenbach Schule, Oberschule für Jungen there were also 
other schools in Ptuj during the war: the state wickerwork school (Staatliche Berufsschafts-
chule für Korbflechterei Pettau), the state economic school (Staatliche Wirtschaftsschule), 
a vocational school and a music school. The syllabus contents were adapted to the needs 
of the Nazi education and Germanisation. The students spent most of the time learning 
about the history of the Nazi movement and of Adolf Hitler’s biography, practicing martial 
arts, singing Nazi songs, and learning German. Next to the obligatory active participa-
tion in the German Youth Association (Deutsche Jugend) the students were also active 
in gathering medical herbs, collecting waste paper, textile rests, and forest fruits. From 
1942 on, they were involved in breeding silkworms. During the war the Nazis established 
thirty-six permanent kindergartens in the Ptuj district, and in the period of greatest farm 
chores they established the so-called “harvest kindergartens” with up to 1.300 farmers’ 
and wine-growers’ children a day. The school classes took place regularly in the first war 
years, but from the middle of 1944, they were interrupted very often, for the military or 
the police occasionally used the classrooms. The number of children attending school was 
satisfactory; the learning success was poor mostly due to insufficient proficiency in the 
German language and due to unqualified teaching staff. 
DAS SCHULWESEN DER OKKUPATIONSMÄCHTE IN DEM PTUJ/
PETTAU BEZIRK ZWISCHEN 1941 UND 1945 
Zusammenfassung
Die zentrale Rolle im Prozess der Verdeutschung des slowenischen Volkes spielte das deut-
sche Schulwesen. Die Kindergärten und Schulen wurden zu „Grundeinrichtungen zur 
Umerziehung der slowenischen Kinder und Jugendlichen im nazistischen Geist“ und mit 
ihnen beginnt der „Rückdeutschungsprozess – der sprachlichen Eroberung der Untersteier-
mark.“ Gleich nach ihrer Ankunft in dem Ptuj/Pettau Bezirk stellten die Deutschen alle 
Grund-, Mittel- und Berufsschulen ein, die später als ausschließlich deutsche Einrichtun-
gen wieder geöffnet wurden. Die größte Mehrheit der Lehrer kam aus Österreich, meistens 
aus der Steiermark, fast alle Lehrer waren auch Mitglieder der NSDAP. Die slowenischen 
Lehrer und Professoren wurden entlassen; 68 Lehrer und 3 Professoren wurden im Som-
mer 1941 aus dem Ptuj/Pettau Bezirk ausgesiedelt. Der Ptuj/Pettau Bezirk wurde in zwei 
Schulbezirke geteilt: Ptuj/Pettau – linker und Ptuj/Pettau – rechter Ufer und im Schuljahr 
1941/42 wurden von den Nazis 51 Grundschulen und 3 Hauptschulen mit 385 Klassen und 
153 Lehrkräften eröffnet. Für die bäuerliche Jugend wurden Haushaltschulen in Lenart/
Sankt Leonhard in Windisch Büheln, Ptuj/Pettau und Ormož/Friedau, sowie landwirt-
schaftliche Berufsschulen in Podlehnik/Lichtenegg in Steiermark (für Jungen) und in Sv. 
Trojica/Heilige Dreifaltigkeit in Windisch-Büheln (für Mädchen) errichtet. In Ptuj/Pettau 
waren während des Krieges neben des nach dem mittelalterlichem Dichter Wolfram von 
84 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/4 • RAZPRAVE – STUDIES
Eschenbach benannten Gymnasiums, Wolfram von Eschenbach Schule, Oberschule für 
Jungen noch die Staatliche Berufsschaftschule für Korbflechterei Pettau, die Staatliche 
Wirtschaftsschule, eine Berufsschule und eine Musikschule. Die Unterrichtsinhalte wur-
den der nazistischen Erziehung und Verdeutschung angepasst. Die meiste Zeit wurde der 
Geschichte der nazistischen Bewegung, der Biographie Adolf Hitlers, den militärischen 
Kampfsportarten, dem Singen von nazistischen Liedern und dem Deutschunterricht ge-
widmet. Neben der Pflichtteilnahme in der Organisation der Deutschen Jugend machten 
die Schüler auch beim Sammeln von Kräutern, Altpapier, Textilresten und Waldfrüch-
ten mit. Ab 1942 wurden sich auch zur Zucht der Seidenspinner hinzugezogen. Im Ptuj/
Pettau Bezirk errichteten die Nazis während des Krieges 36 Kindergärten und in der Zeit 
der Ernte noch die sogenannten „Erntekindergärten“, in denen täglich ungefähr 1300 
Bauern- und Winzerkinder waren. In den ersten Kriegsjahren verlief der Unterricht noch 
ununterbrochen, ab Mitte 1944 wurde er öfters gestört, da die Klassenzimmer von Militär 
oder Polizei benutzt wurden. Die Zahl der Schulbesuche war befriedigend, die Schulergeb-
nisse aber vor allem wegen mangelnden Deutschkenntnissen, wegen ständig wechselnden 
deutschen Lehrkräften und wegen unqualifizierten Lehrer, schlecht.