it. 134. V Goriei, dne 20. novembra 1900. Tečaj XXX. likaj« trikrat a« tedea t Šestih Iidaajln, in sioer: raak torek, Četrtek in soboto, sjatraaje li-danje opoldne, Tečemo tedanjo pa ob 3. ari popoldne, in stane s uredniSkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pie-jemsna «li t Gorici na dom posiljana: Vsa leto........13 K 20 h, ali gld. 6-60 1»lleta. .... / ¦-. .-6-i, 6a.-^,_ , 3-30 eatrt leta.......3 , 40 . * ,*1W Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniltvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v cGoriški Tiskarni^ A. Gabr85ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zve«er; ob nedeljah pa ot 9. do 19. ure. Ha naročila brez doposlane naročnin«1 se ne oziramo. »PRIMOREC" lshajfr neodvisne* od «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. •Sodat in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakaroi 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči5 na trgu deli* Cešerms in Pipan t ulici Fonte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje.) Uredništvo ¦»o uBuojo v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v I. nadsirl Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravnUtvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu; Naročnina, reklamacije in droge radi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprav-tftvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnižtvo. ______ Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vretah, So tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vsfije Brke po prostoru. NaroSnino In oglase Je plačati loco Gorica. »Goriška TIskarna«« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soce» in «Frimoroa» Se .Slovansko knjižnic A katera izhaja meseSno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov, ._«*_,„. ^-. petit-vrstioa. VM. OUUKJ vooiumu i giu, ou XX, —» 1 knjižnici* se raSunijo po 20 kr. petit-n Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! V volilno dvorano! I Prvi leden volitev volilnih mož je za nami, in nahajamo se sredi volilne borbe. Vedeli smo, da bo borba huda, ali da bo taka, kakor se je razvila pretekli teden, vendar le nismo pričakovali, ker niti na um nam ni prišlo, da poaeže duhovščina s tako silo v volitve, kakor to dela dejanski/ Trd je boj, kateri bijejo naši napredni možje proti nasilslvu klerikalcev, ali kljubu temu se drže po ogromni večini Čvrsto in nevstrašno, kakor nam je pokazal pretekli teden. Čast vsem tistim našim možem, ki so stali trdno doslej proti klerikalni organizaciji iz farovžev, proti neCuvenemu pritisku in gonji na voliščih, ter s svojim energičnim nastopom pripomogli narodno* napredni stranki v marsikateri občini do zmage! Čast jim! Naj služijo pa tudi v posncmo drugim, ki stopajo te dni na volišče. Duhovščina dela z vso silo, je noč in dan na nogah, je prva na volišču s svojimi podrepniki in zadnja gre z volišča, duhovščina skrbi, če ie mogoče, da volilna komisija je sestavljena iz klerikalcev, kateri gredo proti naprednjakorn, in kar je poglavitno, ona skrbi, da so navzoči njeni pristaši pravočasno v volilni dvorani, ter vslrajajo tam, dokler niso oddati svojih glasov. Ko se zapre dvorana, volijo le še Mi, ki so notri, drug nima več pristopa vanjo. Torej v volilno dvorano! Znano nam je iz preteklega tedna, da na par krajih bi bili utegnili zmagati naprednjaki, ako bi se bili držali postopanja klerikalcev, da bi bili namreč pravočasno šli v dvorano. Zanašali so se pač, da že pridejo na vrsto tako in tako, aH mej tem, ko so se zvunaj raz-govarjalt ali jih je celo za nalašč dražil kak od duhovnika nastavljeni agitator, so se jim zaprle duri dvorane pred nosom, in ostali so zvunaj, ne da bi mogli še voliti. Zato svetujemo našim mečem, ki stopajo sedaj na volišče, to-le: V vseh tistih krajih, kjer imajo opravila s klerikalno zvitostjo, treba gledati, da pridejo naši volilci pravočasno na volišče, ter potem oddajo svoj glas, dokler je čas. Treba paziti, da so naši volilci, ki še niso volili, v dvorani, predno komisija zapre duri. Nikari se strašiti »kontrole", katero razvijajo razni nunci na voliščih, nikari se bati njihovih groženj In rnkuri ne verjeti njihovim besedam, da tu gre za vero! Duhovnik mora izvrševati svojo dolžnost, saj je zato postavljen in plačan, in ako bi se branil, storiti isto, je kaznjiv, kakor vsakdo drugi, kdor zanemarja svoje dolžnosti. Duhovnik ne sme groziti, da ne pride obhajat na smrtno uro, ker s tem pravi le, da ne izpolni svoje dolžnosti, in to je kaznjivo. Ako pravi, da gre pri volitvah za vero, se mu sme povedati v brk, da to ni res, da to je — laž!------ Sredi borbe smo. Klerikalni zmaj leta od hiše do hiše, terorizuje, podpihuje, slepi in laže, da kar poka, pritiska in izsiluje glasove ubogemu ljudstvu, da je vse zbegano. Reči, ki so se dosedaj godile, so take, da presegajo meje verjetnosti, ali godile se bodo še dalje, ker volilni boj je sedaj šele prav razvit. Vse moči napno, da bi pritisnili ob zid naprednjake, in da bi potem prosto frfotal nad ljudstvom klerikalni zmaj, kateremu bi moralo biti vse poslušno. Zato pa na noge, nevstrašno v volil no dvorano! Ne gledati ne na levo ne na desno, ne se ozirati na pretnje »gospodov", marveč naprej v volilno dvorano I Težak bo še boj, kateri bijejo sedaj napredno misleči možje proti nazadnjaškemu klerikalizmu, težak bo še ta boj, ali izbojevati ga moramo, naj velja, kar hoče. Z dosedanjim izidom volitev moramo biti prav zadovoljni (izvzemši Vrtojbo in Naklo !), posebno, ako pomislimo, s kako in-fernalno zlobo od strani klerikalcev imajo opraviti naši možje! Dosedanji povoljni izid volitev volilnih mož pa bodi zato tudi bodrilo našim volileem, ki stopajo te dni na v o lišče. Nevstrašno naprej po začrtani potil Nobenega strahu pred nunčevskimi grožnjami,! Potem zmagamo na celi črti. Da se pa to zgodi, bodi nam odslej parola: Pravočasno vsi na volišče! Pravočasno v volilno dvorano! Volilni shod na Cesti. Nebo nam je bilo zopet enkrat milo. Lep jesenski dan je bil dne 18. t. m. Zato cGor. Tiskarna* A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. pa je bil shod narodno-napredne stranke na ograjenem travniku poleg gostilne g. B raji n'e ha Gesti tako mnogobrojno obiskan. (Prostori v hiši so bili vsi premajhni.) Od vseh stranij vipavske doline je privrelo nad 500 ljudij na shod; posebno moramo še omenjati učlteljstvo iz onih krajev, ki je skoro polnoštevilno poselilo naš shod. Predsednikom je bil izvoljen veleposestnik g. Batič. Prvi govornik g. dr.Turna je v kratko načrtal splošni položaj v državi in v deželi ter razložil program narodno-napredne stranke, ki ne izključuje iz sebe nobenega stanu; posebno pa se je oziral na trgovce in obrtnike, kmete, delavce in učitelje. Rekel je, da je v prvi vrst? poklican učitelj, da vodi ljudstvo, med katerim živi; kajti on ga uči že kot majhnega otroka, zakaj bi ga ne tudi kot odraslega človeka. Učitelj in posestnik morata iti drug drugemu i> roko. Dalje je rekel tudi, da sla največja nasprotnika našemu ljudstvu hijerarhija in birokracija; kajti ta dva faktorja sta kriva, da Slovenci nismo prišli do onih pravic, ki so nam zajamčene v zakonu. Pojasnil je tudi vzroke razkola in zakaj je dobro, da je prišlo do razkola. Končal pa je z besedami: »Bodite jedini, bodite močni, da bo Vaša volja odločala. Zdaj pa zakličimo vsi: Naprej zastava Slave!" Drugi govornik g. Bajt pravi, da seje delavski stan leta in leta trudil na Dunaju, da si je pridobil toliko pravice, da sme tudi on voliti poslance. Te pravice se mora delavec držati trdno, da mu je nihče ne more vzeti; kajti pri nas se hoče dogoditi to, kar pripoveduje sv. pismo o nekem bogatinu, ki je imel 99 ovac. Prišel ga je obiskat prijatelj, in tega je hotel pogostiti ter mislil: Zdaj moram ovco zaklali, da ga primerno poslužim. Ali bogatin ni šel po eno ovco izmed 99 svojih, ampak je šel k sosedu, ki je imel samo eno, ter mu jo je vzel. To se hoče tudi pri nas dogoditi; delavci so si pridobili z veliko težavo volilno pravico, a še hočejo, da bi volili take ljudi, ki skrbe" le za-se in za svoj stan. Med nami je mož, ki je sin delavca ter si sam s svojo močjo opomogel, da postane lahko zastopnik našega delavstva in kmečkega stanu. Zato predlagam, da se ga postavi kandidatom v peti kuriji. (Burno pritrjevanje in živio-klici.) Dr. Turna se zahvaljuje na zaupanju; pravi pa, da bo o tem sklepal še shod zaupnikov, ki še-le postavi kandidate. Ako se mu poveri ta naloga, je njegova dolžnost, da jo sprejme, Gosp. Martin K o bal s Goste želi pojasnila glede vipavske železnice, vinske klavzule, in predlaga, da se gospodarski sveti odpravijo. Dr. Turna pojasni zadevo vipavske železnice približno tako kakor v Rihembergu ter da se odda kmalu podjetnikom. Glede vinske klavzule pravi, da smo v prevelikem prijateljstvu z Italijo, kakor da bi se odpravila, ako bi pa hotel povedati resnico, kaj on misli, bi ga klicali koj drugi dan nekam na odgovor. Glede" gospodarskih svetov pa pravi, da se bosta deželni odbor In izvrfie-valni odbor s tem bavila; kajti mnenja so različna, Tretji in zadnji govornik g. Gabriček je žigosal one, ki ngitujejo proti naši stranki h tem, da pravijo, da je brezverska, Oni smejo soditi nas, mi bi njih no smeli. Mi le ne maramo komande iz farovžev, mi ne* čemo, da nas bodo II ljudje sodili. On, ki je nad nami, on nas bo sodil, nikdo drugi, To hočemo, in ker se nečemo podvreči njihovi komandi, smo brezverci. Ako bi pa hoteli oni ljudstvo voditi, bi morali tudi dajati dober vzgled. Tega pa. oni ne delajo. Govornik navaja dogodek na Gočah in nekje na Krasu, kjer ni hotel g. nune iz sovraštva župana, ko ga je kap zadela, dejati v sv. olje. Rekel je tudi, da je imel prav oni, ki je rekel: »Ni vera v nevarnosti, ampak bera*; zato tolika gonja proti naprednjakorn. Govornik je žel obilo pritrjevanja in ploskanja. S tem govorom se je shod zaključil, ker je bil že mrak. Lepo je bilo videti, kako je množica »brezverskih" liberalcev odkrita molila ob zvonenju »Ave Marije*. Po shodu smo se še v gostilni g. Bratine zabavali v družbi vrlih Vipavcev in se naslajali na krasnem petju ajdovskih in lokavških pevcev. Ko smo odhajali, nas je še pozdravil g. jurist Perne v imenu kranjskih Slovencev. Shod se je vršil mirno, le prav v ozadju je glasno govorilo med seboj nekaj Kamenjcev, ki so seveda prišli na shod motit zborovanje, a bilo je preveč naših, nego da bi to vplivalo na tok zborovanja, šli smo s shoda v dobri zavesti, da se vipavska dolina v kratkem času HO TTJ Roman. Poljski spisal Henrik Sienkievrfez. — Poslovenil Podravaki. (Da^e.) In pri misli, da vse to, kar se mu je tako zarilo do srca, kar mu je prešlo v njegovo kri ter postalo njegovo življenje, je utegnil pograbiti Nero, polastila se ga je taka mučna bolest, da bi bil najrajše butal z glavo ob steno, dokler bi se mu ne razletela. Čutil je, da bi mogel zblazneti, da, da bi povsem gotovo zblaznel, ker bi se ne mogel maščevati. Kakor se mu je zdelo poprej, da bi brez Ligije ne mogel živeti, tako je vedel sedaj, da bi ne mogel umreti, dokler se ne maščuje... Ta jedina misel mu je povzročala olajšavo. »Jaz bom tvoj Kassij Kereon!« je ponavljal, imajoč v mislih Nerona. Čez trenutek je vzel cvetice iz vaz, stoječih okrog krnice, ter izrekel grozno prisego Erebu, Hekati in lastnim domaČim bogovom v zagotovilo, da maščevanje tudi izvrši. In odleglo mu je. Imel je vsaj čemu Živeti ter s čem prebiti dneve in noči. Potem, popustivši nakano, da čim najpoprej obišče Aula, dal se je odnesti na Palatin. Ako ga ne spuste" k cesarju, ali ako ga vprašajo, če nima mar pri sebi orožja — mislil si je — pa rau bo to dokaz, da je ugrabil Ligijo cesar. Orožja vendar-le ni vzel s seboj. Postal je sicer ves zbegan, toda kakor ljudje, vkvarjajoči se z jedino mislijo, si je dobro ohranil zavest, kadar je šlo za maščevanje. | Bal se je, da bi mu ne ušla. Radi tega je hotel naj-i poprej zagledati Akto; slutil je, da od nje poizve res-j nico. časih mu je šinila v glavo celo nadeja, daj nemara zagleda Ligijo in te misli se je držal. Nemara j jo je cesar ujel, ne znajoč, koga je ujel, in danes mili jo vrne. Toda v kratkem je zavrgel to misel. Ako bij mu jo bili hoteli poslati, bi bili to storili že včeraj. Akta jedina mu je mogla pojasniti vse; njo je treba najpoprej poiskati. | Smatrajoč to misel za resnično, je zapovedalj sužnjim, naj se požurijo. Potoma je premišljeval o Ligiji in o maščevanju. Slišal je, da duhovniki egiptovske boginje Pahte umejo poslati bolezen, na kogar hočejo, ter si umislil, poizvedeti od njih, na kak način to storč. Na vshodu so mu tudi rekli, da židje umejo nekako zaklinjanje, s pomočjo katerega se pokrije sovražnikovo telo z vredi. Med sužnji doma je imel nekoliko Židov; sklenil je torej, da takoj, ko se vrne domu, jih da mučiti, dokler mu ne razodenejo te svoje tajnosti. Z največjim razkošjem je mislil na rimski kratki meč, kateri odpre vrelec krvi, takšen, kakoršen je odprl rano Kaja Kaligule, pustivši neizbrisljive sledove na stebru portorika. . Sedaj je bil gotov, pomiriti vse, kar je bilo živega v Rimu, in ako bi mu bogovi osvete rekli, da pomrd vsi ljudje, izvzemši njega in Ligijo, bi bil tudi v to privolil. Pri vratih se je trudil, kolikor mu je bilo mogoče, ostati hladnokrven. Pri pogledu na pretorijansko stražo si je domislil, da najmanjša ovira od njene strani mu bo dokaz, da se nahaja Ligija po volji cesarjevi zopet v palači. Prvi centurij se mu jo prijateljski nasmehnil. Stopivši nekoliko korakov naprej, je dejal: »Pozdravljen, plemeniti tribun! Ako želiš, pokloniti so cesarju, nisi izbral za to prir,i«rn*ga časa, ker ne vera, če ti bo mogoče, gu videl*" * »Kaj se je zgodilo?« vprača Vime*;. »Drobna božanstvena Augusra H -uw***j len. doma zbolela. Cesar in Poppeja sly pri uj<=; v dr-ižb. zdravnikov, sklicanih skupaj iz vaega -»«»'2 « Bil je to i-ft-en slučaj. Cesar je od sreče sk-po« norel, ko se mu jo hčerka rodila ii*. sp-^j;J j< l'\: extra humanum gaiidium. Poprej pa je &e * u v,u vml-slavnostnejši način posvetil Poppejo bogovoni. v A f ;Tit: kjer se je dete rodilo, so so priredile sijajne igr* ter se je postavil tempe! Fortuni. Nero, ki v ničemur ni znal ohraniti mere, je takisto brez mere ljubil to dete. Pa tudi Poppeji je bilo to dete drago, bodisi le radi tega, du. je utrjevalo njeno stališče ter je radi njega bil njen upliv nepremagljiv. Od zdravja in od življenja drobne Auguste js mogla biti odvisna vsa država,'toda Vinicij je bil zamišljen v lastno zadevo, v lastno ljubem ter ne zmenivši se dosti za centurijonovo novico, je odvrnil: »Hočem samo videti Akto.« Po teh besedah odide skozi vrata. Toda Akta je tudi imela opraviti pri otroku hi moral je dolgo čakati na njo. Prišla je še le o poiudne" vsa utrujena in bleda. Pri pogledu na Vinicija je še huje obledela. »Akta!« je zaklical, prijevši jo za roko in *pri vlekši jo na sredo atrija, »kje je Ligija ?«. »Hotela sem. tebe vprašati po njej«, odvrne mu Akita z očitanjem v pogledu. popolnoma propadi in bode zopet prednjačila ostalim goriškim Slovencem na polju svobode in prosvete, kakor se je to godilo do zadnjega časa. Dopis L Iz Prage, 15. novembra. (VeCer v proslavo Prešerna.) — Češki odbor slovenskega planinskega društva je priredil včeraj veCer v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva, h kateremu je povabil tudi tukajšnje slovenske visokošolce. Gosp. pisatelj Hudec je predaval o pomenu našega velikega pesnika: s krasnimi besedami je naCrtal njegovo življenje in delovanje ter njegov pomen za slovensko književnost. Gosp. R. Inne-man, Slovencem znan po svojem delovanju v ljubljanskem gled'šču, je deklamoval »Nezakonsko mater* in ,Luna sije' v slovenskem jeziku in v češčini .Mornarja", .Kam?" in nekatere gazele. Zbrano gospodo je g. Inneman s svojim krasnim deklamovanjem in z mojstrskim izraževanjem občutkov kar navdušil, Istotako je elektrizoval poslušalce g. P ta k, mnogo stavljeni pevec v ,Nar. divadlu", ki je zapel .Nezakonsko mater", »Mornarja*, ,Kam?", Vilharjevo »Zakaj si se mi vdala" in nekaj Čeških narodnih pesmij. Nam Slovencem, ki smo se tam zbrali, je srce prekipevalo, ko smo Culi iz ust slavljenih čeških umetnikov mile naše slovenske glasove. Nismo se mogli zdržati, da ne bi tudi mi zakro-žili kake. Simpatije, katere so izkazali Čehi našemu narodu, in občudovanje, s katerim so poslušali krasne Prešernove pesmi, so nam segle do srca. Bil je to krasen večer, dostojen našega velikega pesnika! Rlhemberg, 16. novembra. — Zelena dohtarja slavnega oCeta župana sta v »Prirn. Listu" grdo lagala, očka župan je trosil kro-nice, šilce je vrtalo, plačani agenti so dan in nofi tekali, županovi podrepniki naganjali in lagali, — a vse to zastonj. Naša narodno-napredna stranka rihemberško-brejska je •zmagala sijajno, in sicer tako-le: Sredo 14. t. m. pri volitvi volilnih mož za V. kurijo: Od 340 došlih volilcev je glasovalo SOI na našo a 139 na nasprotno stran — torej imamo 62 glasov večine. četrtek 15. t. m. pri volitvi vol. mož za kmečko občine: Od 208 opravičenih je došlo 140 volilcev. Od teh je odpadlo 86 na našo a 64 na nasprotno stran. Torej naša veČina 22 glasov. Mnogo naših je pa še ostalo doma. Pripomniti moram, da je bil cel volilni imenik velika pacarija. Drugikrat, volilci, pozor, preglejte in reklamirajte! Na umazane laži o našem shodu dne 4. t. m., koje je raztrobii BPrim. List", odgovarjati utegnemo s posebno izjavo. Pokazati hočemo svetu dostojno umazana usta zelenih dohtarjev in njih slavnega očeta, — očeta župana. Mislili smo res, da so v mošnji .kasirke-županje zmanjkale državne kronice ali kaj se zgodi! Očka župan se je zbal, da mu jih Soča ne odplavi, stisnil je mošnjo pod pazduho in jo cehtal na Brje. Tam je potresel na enkrat 500 kron iz nje. Tudi Brejski srajčniki že vedo, da se je očka bal volitve — a prekasno jih je prinesel. No Vrhovci in Pedrci ste ga najbolj ubogali, — ^nucale* so kronice 1 No, greh vam odpuščamo, saj ne veste, kaj delate. Frčale so še drugod kronice iz one mošnje, — ali zastonj! Hvala Bogu, dovršeno je l Ta zmaga predočuje novo dobo v naših občinah. Gradba naših* zatiralcev se podira na vseh voglih, vi pa bratje, ki Vam bije srce za blagor svojega ljudstva, na delo brez odmora! Sezidajmo nov krasen dom na razvalinah ostudne sebičnosti, zvijače in laži, dom edinosti, bratstva in vzajemnega delovanja za napredek in blagor skupnih naših občin na podlagi programa, kojega smo si načrtali vzajemno, in prisezimo, da ga boderao nepremično držati. Doli s 50-letnim tlačanstvoro, ljudstvo, gibaj se prosto! Potem pa zapojmo z očetom županom »pleši, pleši črni kos, kako bom plesal, ker sem b6sVTT,17MrnMof&, p» SmE» bolj tiho, da Vas miške ne bodo slišale! Iz Solkana. — Pretekli teden smo imeli pri nas volitev volilnih mož za peto kurijo in kmečke občine. V peti kuriji smo zmagali z veliko večino; v kmečkih občinah pa smo propadli z neznatno manjšino v veliko veselje solkanskemu generalu Dermastiji in njegovim podrepnikom, katerih število pa se čim bolj krči. Zadnja »Gorica* stoka z deviško sramežljivostjo, da bi bilo težko utemeljili, kako smo mogli priti do zmage v peti kuriji; ona navaja devet točk, katere naj bi „Soča* zanikala. Na te zahteve zanikanja devetih točk odgovarjamo Solkanci sami. Ali smemo. molčati, ko se nas tako grdo obrekuje pred svetom, seveda na katoliški podlagi?! Nikakor! Pred vsem bodi povedano g. dopisniku, da smo se Solkanci sami organizovali za volitve, brez posebnih migljajev iz Gorice, nadalje, da se bodemo tako obnašali tudi pri prihodnjih volitvah, bodisi v državni zbor ali občinski zastop. Otresti so hočemo klerikalne nadvlade, katera postaja od dne do dne predrzneja, ter hočemo pokazati, da smo samostojni, da nam ni volja klanjati tilnika klerikalnemu generalu in njegovim ne-znaCajnim deklam, katere preminjajo prepričanje kar črez noč. Ne plaši nas prav nič, da smo propadli v kmečkih občinah. Polagoma se pride naprej. Zadoščenje in vspod-buja nam je zmaga v peti kuriji. Jako se varate, ko menite, da bodemo capljali za vami črez drn in strn ob tako odločujočih prilikah, kakor so volitve volilnih mož, da bo-dete vi odločevali, mi pa udano kimali. Ljudsko voljo treba upoštevati in po tej se tudi ravnati! Volilne može, katere smo postavili v peti kuriji, niso izbrale dve ali tri osebe, ampak vsi naši somišljeniki. Preidimo k točkam »zanikanja". Naravnost smešno je, da se mora človek baviti z zavračanjem lažij take vrste, posebno prvih štirih. Gg. K. in P. nista prišla »navduševat mizarje proti farjem ter iste napajati", ampak sta še le mimogrede skozi Solkan vstavila. Na predvečer volitev je itak že bilo vse pripravljeno za prihodnji dan; pač nespametni bi bili, čakali vspodbujevalcev zadnji hip. Šance so bile že poprej utrjene. Četrto nesramno laž pa zahtevamo, da gosp. Doljak zavrne z javno izjavo, kakor je sam obljubil nekaterim našim somišljeniKom-mizarjem, kater; so ga povpraševali po resničnosti le točke. Listke smo sami delili ter nikogar odvračali od volitev; delih' smo tudi delavcem iz tovarne in mlina v Solkanu sami, nikakor pa ne gosp. Mucha lastnoročno. Take laži mora iztuhtati le pristna klerikalna buča. Da se je gosp. Oblokar trudil za vspeh našega truda, pa nočemo zanikati. Jako hvaležni smo mu vsi, da je on tako energično nastopil ter vspodbujal omahljivce, katerim so se pa zdaj oči odprle. Le škoda, da nimamo več takih mož. Popolnoma neumestna je pa zadnja točka na gosp. Oblokarja. Majhni ste, majhni, g. dopisnik! Skoraj bi bil pozabil omeniti, da je g. dr. Franko prignal tropo kmetov iz žabjega kraja ter iste napojil z vinom v svoji hiši, da so bolj srčno stopali proti volišču ter ob strogi kontroli Dermastijevi izročili modri in ne beli »brezverski* listek. Der-raastija je-pa tudLskrbelr da^ so se beli listki pomnoževali potom trganja; tako se je zgodilo n. pr. »Kaucu* in drugim. Njim je seveda dovoljeno »pojiti, da so bolj navdušeni", trgati listke itd. — Prihodnjič nekaj o plesu sv. Martina in še kaj drugega. Braaie ii rane imrice. Osebna vest, — Trgovinsko ministrstvo je imenovalo višjega poštnega upravitelja v Opatiji g.Jos. Cheneviera poštnim ravnateljem v Gradcu. Skušnjo učiteljske sposobljcnostl so napravili v Kopru sledeči gospodp: Anton Kutin, učitelj v Št. Mavru-Podsabotinu, z odliko; Moric Benič, učitelj v Vedrijanu; Anton Alfred Vodopivec, učitelj pri Vog-larjih; Rafael F a j g e l j, učitelj v Krombergu ; Gašo Licu I, učitelj v Lupoglavi; Ludovik Ulčar, učitelj v Kobiljiglavi; Franc Mr-molja, učitelj vPodlaki; Hinko Klavora, učitelj v Kožbani in Anton Tu l, učitelj v Škofijah. Sedem prvoimenovanih gospodov učiteljev je napravilo izpit tudi iz nemščine kakor učnega predmeta, a g. Benič istotako iz italijanščine. — Izpit je delalo tudi sedem Italijanov, izmed katerih pa so ga napravili z dobrim uspehom samo trije. Poroka. — g. Simon Dreščik, trgo ;c v Kobaridu, se je poročil z udovo g. Amalijo Pinjatari iz Črnič. Čestitamo! Volilno gibanje. — Prvi teden je volilo 14 županij goriškega, 6 tolminskega in 2 sežanskega okraja. Vspeh je ta-le: Narodno-napredna stranka je dobila: v V: kuriji 50 glasov, v IV. kuriji pa 43; za 1 glas bo dopolnilna volitev (v Grgarju), a zmaga gotovo naš kandidat. (Glej niže). Klerikalna stranka je dobila : v V. kuriji (z negotovimi vred) 26 glasov, v IV. kuriji pa 38 glasov. V soboto so volili: v Dornbergu in Vrtojbi IV. kurija, v Grgarju, na Grahovem, na Livku, Naklem obe, v Sežani V. kurija. V Dornbergu in Vrtojbi so zmagali klerikalci po zgledu prejšnjega dne v V. kuriji. V Grgarju je zmagala naša stranka v obeh kurijah s 5 možmi; ali ker jeden teh baje ni bil vpisan niti v imeniku, njegova izvolitev ne velja in bo v decembru dopolnilna volitev. Na Grahovem so zmagali naprednjaki v obeh kurijah z 16 volilnimi možmi. Naši so bili dobro organizovani, da jih niso mogli prehvapiti nunci, ki so bili na to pripravljeni. Na Livku so naši sijajno zmagali v obeh kurijah s 3 možmi. Zadnjič so tu zmagali klerikalci. Z Livka nam pišejo od 17. t. m.: Pri današnjih volitvah smo zmagali s % in *U večino. Naš nunček močno agitoval. Našinci ostali trdni kakor dob. Ostrašila nas ni niti nunčeva grožnja, da nas ne bo hotel prevt- dovati. Rekel je namreč davi pred mašo nekemu našemu volilcu: »Te bo pa Turna p rev i del, ko boš ukrepa val!" Imenitno je tudi, da so volili z nami cel6 nekoji ku-ratovi pristaši. Začelo se je svitati tudi njim. V Sežani so zmagali naprednjaki s 4 možmi. Zdaj pa nekaj neverjetnega a resničnega. — Obširna županija Naklo (Divača, Matavun, škocijan itd.) šteje 3000 prebivalcev. Ta je bila in je narodno-napredna trdnjava, kar tudi ostane. Naši vrli zaupniki in ta-mošnji prvaki pa so bili tako gotovi, da je vsaka klerikalna spletkarija izključena, da — niti na volišče niso šli; menili so najbrže, da bo tajnik imenoval volilne može. Čujte: možaki iz Divače, Matavuna, Škocijana, Dan, Brežc itd. so ostali lepo doma, dočira je pripeljal kaplan Krančič iz jako oddaljenih vasic v Brkinih (Barka, Vatovlje, Škofije) peščico volilcev (od 3000 prebivalcev) in — zmagal. Takega škandala ni doživela še nobena stranka v vročih, takč važnih volilnih bojih. Pripoznati treba, da s to zmago so poskočile klerikalne šance vsaj v IV. kuriji. Mi vprašamo danes javno naprednjake v tej županiji: Ali bi vas ne grizla vest brez miru, akobi n. pr. zmagal klerikalec s temi 6 glasovi, kar je docela mogoče ? Kako ate mogli s toliko malomamostijo križati račune stranki v celi deželi V Po vsej deželi je hud boj; naprednjaki gredo povsod pogumna v boj, a Vi sedite doma ? Bilo je silno grdo vreme in dež je lil? Res! Toda iz daljne Barke so prišli s kaplanom na čelu! Niste naredili le sramote svoji napredni občini, marveč cela stranka v deželi se lahko opravičemo jezi na Vas, da s svojo nemarnostjo uničujete morda vspeh vsega našega boja! — Klerikalci si lahko veselja manejo roke. Te zmage niso nikdar pričakovali, ker dobro vecld, da je tod naprednost doma. Toda napredna lenoba in malomarnost jim je pripomogla do zmage l Upamo, da jiikdar več! Dodatek, Dobili smo natančneje podatke, ki kažejo vso gorostasno nemarnost naših somišljenikov. — Vseh volilcev j?: v V. kuriji 679, a na volišče jih je priiio le 66 (izostalo torej 613!!!), in sicer je dobila mešana lista (3 klerikalni in 3 naši) 44, čisto naša 21 glasov; v IV. kuriji je 280 volilcev, a došlo jih je le — čujte I —• 38, in sicer 19 za klerikalno in le 9 za našo listo. Če to ni škandal v takih rosnih časih, kaj pa?! - Imenovani kaplan je štiri dni tekal po Brkinski planoti, in spravil je na noge vse, kar je premogel. Naprcdnjakom je bilo torej le z mezincem ganili, pa bi bili zmagali in obranih si vedno sloveče ime, —- Tako pa smo doživeli tu poraz, katerega moramo preboleti z novimi zmrgami v občinah, doslej klerikalnih. To se nam tudi posreči! Toda — somišljeniki! — le ne zakrivite še novih podobnih porazov ! Na delo i Nabrežina je volila včeraj soglasno v obeh kurijah 6 naših mož. Desk le so volile včeraj tudi v obeh kurijah 4 naše. Ga brije pri Ajdovščini so bile zadnjič klerikalne (l za V. kurijo in 2 za kmečke), kar bodo najbrže tudi zdaj. Banditc vzgaja Gregorčičeva stranka s strastnim agitiranjem za volitve. To je dokazal v nedeljo cerkveni pevec France Kosovel v Oseku, ko je na poti pod šolo kričal: ,Smrl učiteljem! Tu gor (Je kazal na šolo) imamo prekletega k . .ca hudičevega." Ti domači Kitajci kriče, da je vera v nevarnosti, zato se jim zdi potrebno, najprej učitelje pomoriti/— Tako uči kitajska ljubezen! E pur smo na Kitajskem! ,Kmet." Neki »opazovalec" s Krasa je priobčil v .Edinosti* od petka dopis, v katerem prav najivno trdi, da se ves prepir v Gorici vodi ne v bkgor naroda, ampak le radi razpaljene mejsebojne osebne mržnje izvestnih goriških gospodov. Pravi, da vsled A on, dasiravno se je bil namenil, poizvedeti vsej mirno od nje, se znovič prime obupno za glavo in raz lica mu odseva bolest in jeza. »Nimam je. Ugrabili so mi jo potoma.« Čez nekaj časa, ko se je nekoliko zavedla, pri-bližavši svoje lice k Aktinemu licu, reče škripajoč z zobmi. »Akta!.. Ako ti je drago življenje ter nočeš li biti vzrok nesreče, katere si niti ne znaš predstaviti, povej mi resno.- ali je ni ugrabil cesar ?« »Cesar ni odšel včeraj iz palače.« »Pri senci tvoje matere, pri vseh bogovih te rotim: ali ni v palači ?« »Pri seno! svoje matere te zagotavljam, da ona ni v palači in cesar ti je ni odvzel. Včeraj je zbolela mala Augusta in cesar se ni ganil od zibelke.« Vinicij se oddahne. To, kar se mu je zdelo naj-groznejše, mu je jenjalo groziti. »Nil«, reče, sede na klop ter stiskaje pesti, pa so mi jo ugrabili Aulovi. — Gorjč jim!« ¦Aulo Plaucij je bil danes zarana tukaj. Nisva se mogla srečati, ker sem imela opraviti pri otroku, toda povpraševal je po Ligiji Epafrodito in druge cesarjeve služabnike. Predno je odšel, je rekel, da še pride, ker hoče govoriti z menoj.« »Hotel jo je odvrniti od sebe sum. Ako bi ne bil vedel, kaj se je zgodilo z Ligijo, bi jo bil prišel iskat v mojo hišo.« »Pustil mi je nekoliko besed na tablici, iz katerih razvidiš, da je vedel, da je bila Ligija na tvojo in Petronijevo željo odpeljana v hišo cesarjevo. Mislil pa si je, da ti jo pošljejo danes zarana ter je tudi bil danes pri tebi in tam so mu povedali, kaj se je zgodilo.« Pe teh besedah je šla v kubikul ter se čez malo časa vrnila s tablico, katero jej je pustil Aulo. Vinicij jo je prečital ter umolknil. Akta mu je zrla v obraz, kakor bi hotela citati v njem, ter Čez nekaj časa rekla: »Ne, Marko. Zgodilo se je, kar je Ligija sama hotela. «^ »Ti si vedela, da je hotela zbežati!« zahrumi Vinicij. Toda Akta ga pogleda s svojimi kalnimi očmi zelo strogo. »Vedela sem, da noče biti tvoja priležnica.« »A kaj pa si bila ti vse svoje življenje?« »Jaz pa sem bila poprej sužnjica.« Vinicij se ni nehal razburjati. Cesar mu je daroval Ligijo, torej mu ni treba povpraševati, kaj je bila poprej. Poišče jo, ko bi bila tudi skrita pod zemljo ter stori ž njo vse, kar bo sam hotel. Tako je! Ona bo njegova priležnica. Zapove jo pretepsti, kolikokrat se mu do poljubilo. Ako mu bo nasprotovala, dL jo poslednjemu od svojih sužnjev, ali pa jo prisili, da mu bo gonila ročni mlin na njegovem zemljišču Afriki. Sedaj jo pojde iskat in najde jo sam radi tega, da jo kaznuje, zgnete in spokori. In razburjajoč se neprestano huje, je že kar besnel, tako, da je spoznala Akta, da on obeta več, nego je zmožen izvršiti in da iz njega govori srd in muka. Z duševnimi njegovimi mukami bi imela še sočutje, toda prekoračena mera srda je izčrpala njeno potrpežljivost in radi tega ga je vprašala, kaj prav za prav hoče od nje. Vinicij jej ni mogel takoj odgovoriti. Prišel je k njej radi tega, ker si je mislil, da mu ona poda kako poročilo; sicer pa je prav za prav prišel le k cesarju in ker ni mogel govoriti ž njim, jo zašel k njej. Ligija je nasprotovala z begom cesarjevi volji, torej ga on poprosi, naj cesar zapove, iskati jo po vsem mestu, po vsej državi, ko bi bilo treba uporabiti za to vse legije ter pokukati v vsako kočo. Petronij gotovo podpre njegovo prošnjo in iskanje se počne že danes. »Čuvaj se, da je ne zgubiš za zmerom, ako jo najdejo na povelje cesarjevo«, mu odvrne Akta, Vinicij nagubanči čelo. >Kaj to pomenja?« vpraša. »Čuj me, Marko! Včeraj sva bili z Ligijo na vrtu, kjer sve srečali Poppejo in ž njo vred drobno Au-gusto, katero je nesla zamorka Lilita. Zvečer je dete sbololo in Lilita trdf, da je dobilo uroke, in sicer od one žtijke, katero so srečali na vrtu. Ako dete ozdravi, se sicer to pozabi; ako pa ne ozdravi, zatoži Poppeja Ligijo kot Čarovnico, in kadar jo najdejo, ne bo več rešitve za njo.« Na to nastane trenutek molčanja. Potem se oglasi Vinicij: »Mogoče je, da jo je urekla; tudi mene je urekla.« »Lilita trdf, da je dete takoj začelo jokati, ko je je nesla mimo naju. In res se je jokalo. Gotovo so že bolno odnesli na vrt. Marko, išči jo sam, kjer hočeš, toda dokler mala Augusta ne bo zdrava, ne fovori o njej s cesarjem, kajti s tem naprtiš na njo oppejino maščevanje. Dovolj se je že najokala revica radi tebe; naj sedaj, vsi bogovi Čuvajo njeno glavo.« »Ti jo ljubiš, Akta ?« jo vpraša Vinicij pikro. V očeh oproščenke se prikažejo solze. | (Da^je pride.) tega je nastala na Krasu taka apatija, da j s niti kandidatov niso postavili za prvotne vo- 1 litve, in se lahko zgodi, da zmagajo celo so- t cijalni demokratje, kar bi ne bil« nesreča, i kajti skoro bi biio bolje, da zmaga socijalni t demokrat nego tak liberalni ali klerikalni < kandidat, ki noč in dan ne misli na drugo j nego to, kako bi uničil svojega slovenskega I »brata« druge barve.. Potem govorico možu, : katerega nekateri .voditelji* sedaj ^razlcrin- p kavajo* kakor najpodlejši stvor. Hujskanje s .voditeljev" bo na ta način imelo le vspeh, 1 da se ljudstvo vzdrži volitev in pusti vodilne < .rodoljube", naj se le sami med seboj vla- j čijo za lase! — Ali ni to zanimivo čtivo sedaj, , "ko je vendar tako* jatftoy*za*teij gre boj na ] Goriškem ? Ali živi ta najivni .opazovalec* J res z glavo v vreči, da ne vidi, kaj se godi j v deželi in zakaj se godi?! Upamo pa, da mu volitve odpro oči, da tudi ne bo videl j večtisleapatiie, katere dejanski tu po Krasil! Uredništvo .Edin/ je pridjalo dopisu nekaj opazk, ki se vrte v glavnem okoli tega, ali pa bodo hoteli glasovati klerikalci v slučaju ožje volitve za dr. Turno? Ali ne bodo glasovali morda celo z Italijani? Podobne glasove smo že culi tudi lu v Gorici. Mi smo I povedali od svoje strani, kako misli pošto* j pati v slučaju ožje volitve naša stranka, po- I veda!i smo to, dočim klerikalci molče! N&ši računi so čisti, mi si pcremo roke......1 Ali M par besed. '— .Edinost* je najprej silila celo s kandidaturo «osp. Podgornika I na dan, na to pa prinaša take vrste glasove J s Krasa! .Edinost* je v tako srečnem položaju, da na vse strani deli »dobre svete* in tudi brce. V Trstu je to lahek posel'. Ali jedno prosimo in zahtevamo: Ako nam noče j pomagati pri zidanju, naj vsaj ne podira! J Za njene kpe nauke se .uljudno zahvaljujemo: j toliko pameti in rodoljubja^ kolikor pri »Edinost*, je tu pri nas tudi l — Dosedanje vo- I litve na Krasu so dokazale, da o socijalislih ni niti tledu. Pač pa je napredna stranka j zgubita Naklo, v kar ima morda i .Edinost* nekaj zasluge! — Gospoda v Trstu: Lepa hvala 1 Pa brez zamere ali pa ž njo, nam je vscjedno ! .Lepih naukov* smo siti do grla! Klerikalci slišijo tod! travo med, — »Gorica" od sobote je povedala v dopisu J iz flrnič to-le zanimivost: .Pa pri vsem tem J bi zmagala kat.-nar. stranka, fie jo ne bi j pr i k ur i l v č r n i Ce na dan volitve dr. Turna s a m, ki se je skril v satisji Kosovelove gostilne... odkoder je vodil volilni boj.* — Čudno se nam zdi, da .Gorici* pripisuje dr. Turni tako silovito moč, da se kar skrije v kak kot, kjer ga nikdo ne vidi ter od tam tako močno vpliva na volilce, da volijo zanj, akoravno so za J kat.-nar. stranko v Crnicali tako ugodne J razmere, da bi bila zmagala* ako ni bilo dr. j Turne v zatišju Kosovelove gostilne. Mi bi j si pač želeli, da bi dr. Turna imel tako moč, katere Žalibog nima. — Ali najlepša je ta, da je dr. Turna v ponedeljek tf. t. m. sedel v Trstu pri svojih odvetniških I opravilih; za to je moral dotični dopisnik videti gosp. dr. Turno v Črničah le j v kaki sveti navdušenosti ali zamaknjenosti I — ali pa hočejo vedoma farbati klerikalne J »bravce% katerim je »Soča* prepovedana j pod smrtnim grehom, da resnice niti ne izvedd. I Kazinerc t BUJah — V 'nedeljo je zopet ropotalo z itce v lilijah. TamnSnjemu g, kuratu kar ne more .Soča* iz želodca. Seveda, za vsakega razumnega človeka je jasno, zakaj g. kurat prepoveduje .Sočo" faranom brali; t. j. da f irani ne izvejo, kaj vse dela sam. Pri vsem tem se je izrazil, da ga veseli, da .Soča" o njem piše. Ker ga to veseli, naj povemo nadalje, da je v petek tudi prišel v Bukovicc, ker ta občina ii:ii je bila zelo na srcu. Zanaprej bode tudi prihajal, pa ne tako ob svitu, ker Francka, l«-pa ulova, brez otrok, je jako pobožna in večkrat potrebuje duhovne tolažbe. Kurat ltojc , tudi nikdar ne gre iz Bukovice, da bi se pri lepi Francki ne poslovil; drug.ič-j pa je bilo v petek zvečer, ko je imel g. nune s!uži»o, seveda da tudi lepa Francka ni smela manjkati, ker je imela tudi ona nekaj »rehta* zraven. Ta večer je plačal več nego 5 litrov, kajti od mraku do pozno v noč se je več izpilo. Ta večer se je tudi govorilo* da, ko je prišel neki domači fant že natreskan, ga prime g. nune in ga povleče v krčmo, kjer so petje nadaljevali v navzočnosti gospe Francke. Slišali smo, d* misli ta g. nune sklicati z drugimi vred shod v Miren v šoli, toda mislimo, da je šola za otroke, ne za take razgrajače. V kratkem osvetlimo njegovo delovanje v tamošnjih »ljudskih opekarnah*, da bo nase ljudstvo videlo, kako klerikalci gospodarijo. Le pripravite se, g. kurat, da se boste zagovarjali, če treba i pred porotniki. Bober sin. —- Franc M. iz Sela v ko- j uienskem okraju se je spri z materjo, kdo vf i zakaj, ter jo vrgel ob zid, da si je resica zlomila roko in nogo. Otroška ljubezen l Lažnikl po poklica. — Ta naslov smo imeli v .Soči* je čestokrat. Tudi danes nam je zavrniti naravnost podlo klerikalno laž. .Gorica* od 17. t. m. polaga Gabr-. ščeku v usta te besede, katere naj bi bili Pfi'"neti priliki izgovoril: .ljudstvu ni treba nobene lastne volje in samostojnosti v gospodarskih in narodnih rečeh, marveč začelo deželo zadostuje,, da je troje, četvero voj-Jcakov, ki velevajo ljudstvu, kako in kaj*, W pravi dalje: »Pri isti priliki je Gabršček s polnimi ustnii odobraval židovski kapita- j lizem in ga smatral neobhodno potrebnim." Take vrste obrekovanja smo že čestokrat čitali v klerikalnih listih. Nič natančnega ne povedo, marveč le drzno zatrde, da se je to in to zgodilo ali reklo pri »neki priliki". Naj bi vsaj povedali, pri kateri priliki in kdo je bil Usti, ki si je tako natančno zapomnil Gabrščekove besede, da, mi celo zahteT5m6, d!T*aTjpisun v .Gorici* dopolni svoje napade in pove priliko in priče, da iih bomo vsaj poznali. Mi dostavljamo, da trditev dopisnika v »Gorici* je le zlobna laž. Kakor jlin kaže. — Ta rubrika se Je jako priljubila klerikalnim lažnikom, k8r smo imeli že čestokrat priliko dokazati. Tako tudi v Gorici od 17. t. m.'iztrgavajo iz .Soeinih* člankov posamične stavke in jih verižijo v | tako zvezo, da pomenijo vse nekaj drugega, nego^sSotinihAJi|laiikih._če8toki>aLse-pre--j drznejo tudi na pravilno citovane odstavke dajati tak odgovor, da se moramo kar čuditi, kako je mogoče imeti citatelje »Gorice* za tako neumne, da sami nič ne premišljujejo o tem, kar čitajo, torej tudi ne o pomenu iz »Soče* citovanih stavkov ter veru-j jejo smešno zavijarskim trditvam »Gorice*, ' ki so se naravnost z logiko skregale. Mi imamo dovolj drugega posla, nego da bi branili resničnost svojih trditev pred meseci in leti. Ako bi hoteli mi brskati po predalih »Gorice*, tu, tu bi našli gorostanih na-sprostev, čestokrat v eni in isti številki. Toda za take posle nimamo ne časa, ne prostora. Kar se fiče kvasenja o tem, kdo je vprizoril I. 1897. abstinenco, smo v »Soči* čestokrat dovolj jasno povedali, na kak način smo prišli v to abstinenco, to je vsled odločnega nastopa grofa Coroninija v tem smislu; a j dr. Turna jo je v seji deželnega zbora izzval; kajti znano je, da grof Gor. slovenski ne zna govorili. Grof Goronini in dr. Turna sta torej j delovala sporazumno. Vse drugo je laž; I zato pika. j Laški kandldalje za držami zbor. —• j Te dni so postavili naSi Lahi kandidate za državni zbor. Tj so: za mesta in trge Le- I nassi; za veliko posestvo dr. Verze- j gnassi; za laške kmečke občine inžener Antonclli; za pelo kurijo Diego Fine tU v Gradišču ob Soči. Porotne obravnavo. — Včeraj so pričele porotne obravnavo. Na zatožni klopi je sedel 24« letui Josip Stanič iz Kambreškep, obdotžen hudodelstva posilstva, katerega se J j« pregrešil nad dvema deklelceina pod 14 j letom. Obravnava se je vršila pri zaprtih j durih. Obdolženec so ni hotel priznati krivega, ali priče so potrdile zločin in Stanič je bil J obsojen na 4 leta v ječo. Ljudstva glas — božji glas. — V Mirni peči na Kranjskem so je pripetilo na Martinov dan nekaj takega, kar moramo povedati tudi v »Soči.* Razdivjanosl duhovslva J se j« pokazala na tem shodu v svoji pravi Juči, in proti tej je nastopil ljudstva glas — J božji glas! Bilo je tako-le: Na shod, na ka* J tereni se je imel pokazali kandidata V. kurije J dr. Šusteršič, je prišlo na volilni shod v šolo i okoli 100 volilce v in 100 žena. Poročilo pravi; J Jeden ljubljanskih „gospodov" je nasvetoval, naj si predsednika izvolijo, in to po županu j Spcndaiu. Prvi sunek ljudske nevolje se pri-I kaže: ,Ne rabimo predsednika. Z našim županom bomo že porajtali, ker za Vami lazi. Ml bomo tudi sami govorili." »Z:» Božjo vo!/),* zakliče neki neznan nam duhovnik, .poslušajte mene, jaz sem škofijski kapelan." O Igovor ljudstva: „V cerkev pojte, tam je Vaše delo. Ce sle kaplan ali hudič, pri nas nimate o volitvah nič govoriti. Mi nečemo ne Pfeiferja, ne Šusleršiča, tudi nobenega duhovnika nečemo za poslanca, mi bodemo kmeta Globočnika volili, naši sosedje pa kmeta Zupančiča. Živio Globočnik, živio Zupančič ! V tem se začuje mogočni glas po-I sestnika v Ivani vasi, Galiča. Viharno živio-j klicanje se poleže in mir nastane. Galič pravi z mogočnim glasom to-le: ,Co bi Vi duhovniki kaj vredni bili, bi Šustersiča po ribniškem shodu od sebe pahnili; tam je našo vero v bl.ilu mandral, ko je ošabno govoril, da sv. Duh iz njega govori.* Duhovniki prosijo, da naj gredo volilci domu, da se pomirijo. Na to odgovor: »Idite Vi ven, šolo smo mi sezidali, ne Vi. Če tri dni in noči tukaj stojimo, mi ostanemo, Vam bodo že kuharice jesti in piti prinesle. Kje je Šusteršič, ga hočemo počakati !* Šusteršič se je šele popoldne pripeljal. Hotel je, da prej njegovi prijatelji vse za »njih visokost* pripravijo. Šusteršič pride. Bled je ko smrt. Strahu mu je že doli na J cesti površna suknja v blato padla. Ko se prikaže, zabuči velikanski vihar po šolskem poslopju: »To je tisti od Vas farjev plačani dohtar, ki je hotel nam kmetom našo kmetijsko družbo razdreti. Nobeden Vas ne sme govoriti, ki ga spremljate,* — »Prosimo Vas, kakor se Boga prosi,* prosijo duhovniki. »Nič, nič, nobeden Vas ne sme govorili, mi se ne damo več za osle imeti," — dobijo v odgovor. Ko hoče kateri duhovnikov govoriti, nastane tak hrup, da mora J utihniti. Tu zavpije domači kaplan: »Če bo treba obhajati, Vam bomo pa šmir-1 n i c o prinesli.* To je bilo hudo, to je j pa tudi tak vihar v zbrani množici prov-zročilo, da se je le tem pametnim možem zahvaliti, da se ni kaj hudega pripetilo. J Ženske, moški, vse vprek je vpilo: »Kaj, šmirnico! Dobro, dobro, vsaj Boga ne boste izgubili, kakor ga je neki kaplan na Go-I renjskem. Dobro zapomnili si bomo to, Vam tudi za bero damo šmirnico. Fej Vas bodi, fej, 1 stokrat fej! To so krščanski duhovniki, tako Boga v blato mečejo! Bogokletstvo! To so farji, ne pa duhovniki. Ven pojte, šola je naša, ne Vaša! Zdaj Vas poznamo!" Šli so vsi zaporedoma, in Šusteršič v spremstvu j dveh močnih mož, ki sta bledo in tresoče se to revše tolažila, da za danes naj le mirno stran gre, da,ga bosta že ona čuvala. »Ženske, šolo jutri hitro osnažite"!"* »Bomo, bomo," in »Živio kmetski stan," »Živio naši možje," so klicale ženske. Dobre l]/a ure je trajal ta shod generala naših duhovnikov. Pred fa-rovžem je zavpil neki duhovnik; Pošljite Vašega komandanta vTrstu, datam zakoljejo tega prešiča. — Krščanski duhovniki na Slovenskem! Priobčujemo to kot svarilen vzgled vsem tistim kričačem iz farovžev, ki se toliko mešajo v sedanje volitve. Utegne se jim ob času zgoditi še kaj hujšega nego v Mirni peči. Vi, razsodni mpžje po deželi, pa uvidite iz tega slučaja, kam pride klerikalna podivjanost. Duhovniki tako govore". AH ni skrajni čas, da se upremo z vso močjo komandi iz farovža, da tako preprečimo v ' naši, deželi take prizore, kakorsni so bili v j Mirni peči? Da, skrajni čas je, pokažite jim torei pri volitvah, da tam ne bodo koman-! dirall. Volite le zanesljive napredne možel Politični shodi. — V nedeljo je imela naša stranka en sam javni shod, klerikalci pa so jih imeli — po vseh cerkvah, kjer so nunci govorili le o volitvah in pridusali ljudi, naj se oklepajo Kristusa, in ne volijo — brezvercev. Kar se zdaj godi po naših cerkvah, presega vse meje! •— Posledice ne izostanejo I V Vrtojbi so šli mnogi mesto v cerkev na polje delat kakor v delavniki Naprednjake pehajo iz cerkve! V Komen je prišel v nedeljo pridigat lepi Salezijanec Knavs iz Oseka. Govoril je edino o volitvah. — Sploh se je v nedeljo po vseh cerkvah le politikovalo in sejalo sovraštvo med ljudstvo! Maščevanje usode ne izostane. Dodatočno nam poročajo iz Komna o salezijanskem pridigarju Knavsu iz Oseka. V celo uro trajajoči pridigi je razsajal kukor razkačen derviš in mahal po J narodno-napredni stranki ter jo imenoval — brez versko, Rotil je ljudi, naj ne volijo pristaša naše slrnnke. Kričal je kakor besen ter povdarjal sledeče: 1) Vera mora biti tudi v politiki; 3) D.i naša stranka dela za antikrista ; 3) Da liberalna stranka Želi odstraniti božje poti} 4) Liberalci ne častijo matere Božje, pravijo, da jo bila navadna žena in j celo nesramnica itd. Kar je govoril še vse drugo, v to se niti ne spuščamo. Zadostuje to. Tako torej je govoril duhovnik Knavs v cerkvi, tako nesramno je lagal ta svečenik, »namestnik Božji" v cerkvi ter zlorabljal isto v politične svrhe. Pod besedo »liberalci* je mislil vedno nato narodno-napredno stranko kakor so to razumeli tudi navzoči. Zato ponavljamo, da Knavs je nesramno lagal in je J zato grd farški lažnik. Mi to trdimo in le j želimo, da nastopi Knavs tisto pot, na kateri j mu naše trditve tudi dokažemo. Povdarjamo J tudi nasproti ljudstvu, da tako govorjenje je I grda,, ostudna laž, in čeprav je bila govorjena I na prižnicil Eminenca, g. kardinal, ali se kaj sramujete takih lažnjivcev v črni suknji ?! Kakor na Kranjskem. — »Slov. Narod" poroča o strašanski gonji klerikalcev j in agitaciji duhovščine, da bodo posledice ponajveč strašne za — katoliško cerkev samo! O naprednjakih pa pravi, da delajo veliko — premalo! — Tudi ponekod pri nas je tako. Glej Naklo! — Somišljeniki! V V. kuriji srno pridobili sicer že lepo število glasov, ali v IV. kuriji nam je odvzela vso pridobitev — zmaga klerikalcev v Vrtojbi in Naklem! Z«*to treba napeli v celi deželi vse sile, da ničesa več ne zgubimo in pridobimo nekaj novih občin. Zaupniki in somišljeniki, j zganite se, ker zmaga bo Vaša — ako ho- I čete! Brez dela pa ne bo zmage t Tatvine v Gorici. — Dan za dnevom je čuti o tatvinah, ki se izvrše v tem ali onem delu mesta. V soboto na primer je ukradel j nekdo z dvorišča Marzinijeve gostilne g. Koc- I jančieu iz Ločnika plašč za dež, vreden 41 K, v Kapucinski ulici pa je zmanjkalo Al. j Montiku iz stanovanja tkanine 54 m v vred- I nošti 16 K; na poti v Stračice je dalje J ukradel nekdo mizarju M. raznotero orodje v vrednosti 25 K. O takih in stičnih tatvinah J se čuje skoro vsaki dan, ne da bi bilo mo- I goče priti zlikovcem na sled. Odsekal si Je prst. — Vojak-novak tukajšnjega 47. pešpolka 16. kompanije z imenom Mihael Reich, doma nekje iz mari-j borskega okraja, si je odsekal v soboto po-poludne okoli 2. ure s sekiro palec na levi roki. Storil je to najbrže radi tega, da bi se odtegnil vojaški službi. Dva prsta mu je odtrgalo. — Pavli-nov Andreje iz Grgarja še ni imel do preteklega petka nikdar puške v rokah. V petek j jo je videl pri nekem svojem prijatelju. Kar { se ga polasti želja, prijeti jo v roko ter pomeriti, kako se strelja s puško. Ali slabo je j naletel. Ko je prijel puško ter nastavil, se je j sprožil petelin in nesrečnežu je strel odtrgal j dva prsta na roki. Moial je takoj v bolnišnico. Razgled po svetu. Lobkovic, češki deželni maršal* je imel v nedeljo ob otvoritvi obrtnega muzeja v Pragi govor, v katerem je obsojal v ostrih besedah Korberjev sistem. Umevno, da vzbuja govor na sploh veliko pozornost, in marsikdo se vprašuje: Kaj pomeni to?I Deželne doklade istrske ali obljubljena dežela. —¦ Najviše odobrenje je dobil sklep istrskega deželnega zbora od dne 13, avgusta t. 1., da je v pokritje primanjkljaja v deželnem zakladu za leto 1900 pobirati naslednje doklade: 1. doklado 35% na vse direktne realne davke in 45% na vse direktne osebne davke; 2. doklado 100% na užitnino od vina in mesa; 3. doklado po 8.40 K na vsaki hektoliter piva v prodaji na drobno, doklado po 20.04 K oziroma od ostalih opojnih pijač, navedenih v zakonu 18. maja 1875 drž. zak. štev. 84. Srečna Istra l Dalje po blnkoštnem programu. — .Narodni listy" priobčujejo nastopno brzojavko z Dunaja: »Predsednik višje deželne sodnije, Fran Janša, je vsled pritiska, ki ga je minister pravosodja baron Spens neprestano vršil proti njemu, uložil prošnjo za umirovljenje. Njegov naslednik ima postati odločen nemški strankar in ima nemškemu elementu zagotoviti ono stališče v judikaturi, po kateri stranke levice od nekdaj streme. V Pragi se prične prosledovanje vsega, kar je češko.* Pri takem preganjanju naj kdo govori o delavnosti v prihodnjem državnem zboru? l Ogersko gospodarstvo. —' Finance mesta Budimpešta so v tako slabem stanu, da namerava občinski zastop naprositi vlado, da bi posegla vmes t#r pomagala urediti mizerno finančno stanje glavnega mesta, Ogri so pae .vitežki,« aH slabi gospodarji! Nemška vlada izganja skoro dan za dnevom Slovane iz svojih dežel. Tako so pregnali te dni s Saksonskega zopet 40 avstrijskih Cehov in Poljakov. Duhovniki v sagrobSkl nadSkoflJi zahtevajo glagolleo, — Duhovniki v okraju Sv, Ivan Zelina, rbrani na svojej redni skupščini v Ilraščenici, so zaprosili nadikofa Posilovica, naj on preišče, v katerih zagrebških župnijah se je čitala sv. maSa v glagolici, starem našem jeziku, ter naj se zopet uvede glagolica v to župnije, Izrazili so k temu Zeljo, da bi se v obče v Hrvatski sv. mala čitala v glagolici, kakor je to nekdaj bilo, Laški TluokoŠolcI — tožonl radi volo-izdnjstva. — V Gradcu se je uvedla preiskava proti 36 italijanskim visokošolcem rad! veleizdajstva, ker so v neki gostilni baje prepevali protiavstrijske pesmi. Dva dijaka so zaprli; da se jih pusti provizorično iz zaporov, se je ponudila kavcija 100.000 K, toda sodnija je ponudbo odklonila. Nemčija. — V pokritje stroškov za ekspedicijo v Kino zahteva vlada od drž, • zbora svoto 152,750.000 mark; med temi j 110.8 milj. za vojno, 28.8 za mornarico, 3.8 za poštno upravo, Stroški se razdele na vse [ zvezne države, tudi na Bavarsko. Hrvatski sabor. — V četrtek se je sešel t hrvatski sabor. Opozicija spravi v razgovor čim preje poleg deklaracije nadvojvode Frana Ferdinanda udeležbo Hrvatske na razstavi v Parizu, bosensko železnico in afero Stadlerjevo. Cela carjeva družina bolna. •— Brzojavke iz Petrograda javljajo, da ostane car najbrže celo zimo v Livadi ji. Poklicani so bili tje nekateri dvorni zdravniki. Splošno stanje carjevo je povoljno. — Veliko vznemirjenje vzbuja v Livadiji vest, da so zbolele tudi carjeve hčerke; tudi carica sama je baje zelo nerazpoložena. Krttgcr je prispel 15. t. m. na par-niku »Gelderland" v Suez. Obiskati ga ni smel nihče; tudi pokazal se ni. Zdravje njegovo je sedaj povoljno. Angleška vlada bo zahtevala od državnega zbora, ko se snide, kredita 12 milij. funtov. Opozicija se upre temu in vplete v debato v glavnem vojno v južni Afriki. Dogodki na Kitajskem. — Velikanski požar je 16. t. m. uničil v Hongkongu 200 — 300 hiš. ~ Rusi so v bližini mesta Girin razgnali 2 bataljona redne kitajske vojske j in Četo roparjev pod poveljstvom Chai- dengue-a; vzeli so jim 2 topova; razgnane I Kitajce so Rusi zasledovali v dveh oddelkih, ter jih ponovno popolnoma premagali j pri jednem oddelku so izgubili 20 mož mrtvih I in 12 ranjenih. — Rusko Časopisje je skrajno I razburjeno in razdraženo radi obglavljenj in umorov, ki so na povelje Waldersee-ja izvršili v Paotingfu, in radi načina vojskovanja, ko- jega uporablja ta nemški vsegamogočnež. — j Z Dunaja javljaj«, da dosedanji stroški avstro- ogrske ekspedicijc na Kitajsko ne presegajo i 3 milijone K. Narodno gospodarstvo. Novejši načini kreditovanja in njihov pomen za domačo in zamejno trgovino. Študija Josipa Živnača. (Konec) Eskomptovanje knjižnih zahtev* se bode vršilo brez sporazumljenja z dolžnikom na ta način, da izda društvo za iznos kreditni akcept, za katerega si kredit imajoči že dobi vrednost. Jasno pa je, da morajo imeti tudi pravila in opravilni red kar najstrožje točke in določbe o modalitetah dejanja kredita. Ni mi mogoče v tem-le članku podrobno pregledati notranje organizacije teh zavodov, nasproti temu pa smatram za važno, .omeniti značaj tega kredita z ozirom k njegovi opravičbi. V značni množini trgovine spoznavamo, ftar se tiče povoda, dve vrsti kapitala, in sicer: kapital, pripadajoč podjetniku, kateri tvori čisto trgovsko premoženje, in pa izposojen kapital. V trgovini z blagom vložen, lasten kapital je sočasno garancijski fond zavoda in se menja jedino, bedi po dobičku bodi po izgubi. Obstaja pa iz raznih aktiv, zlasti pa iz zaloge blaga, knjižnih in meničnih zahtev. Imejitelj zavoda si zadolži izposojen kapital večinoma v blagu za svoje odjemalce, oziroma za svoje dolžnike. In je nekak posredovalec kredita, ker kupi na dolg, proda na dolg. Z ozirom na kapital vidimo v vsakem podjetju dve vrsti kapitala, namreč temeljni in prometni kapital. Obe te dve vrsti kapitala moreta imeti v sebi zopet lasten in izposojen kapital; to vidimo zlasti pri prometnem kapitalu. Ce pa zaradi posledice neuravnanih kreditnih razmer v trgovini z blagom vsled malega obrata prometnega kapitala — in ker tega, potem tudi lastnega, kateri tvori v trgovini z razumno, ali ne z eksaltirano razširitvijo značnejsi del tega — lasten kapital obtiči, je popolnoma prirodna stvar, ako ape-luje njegov imejitelj na denaren trg, zahtevajoč svoje olajšanje potom eskompta. In ako dela tako na menični način ali pa s knjižno zahtevo, je to stvar le forme in trgovske tehnike, kajti obema načinoma je temelj pravna zveza dveh oseb, ki je vznikla na reelni trgovski podlagi. Z ozirom na to izražam prepričanje, da se ta način kredita* pri nas manj v navadi in torej na prvi pogled s čudom napolnujoč, prav kmalu udomači, samo ko bo enkrat njegova vrednost bolj znana. Saj je Nemčija izkazala od 1. 1882. do 1. 1888. vzrast le akceptačnega kredita od 245-75 milijonov drž. m do 402*33 milijonov, ne da bi imelo to vzraščenje kakršnokoli katastrofo. _____ Z odpravo vinske klavzule — ne bo nič! — O vinski klavzuli smo pisali v »Soči* toliko, kolikor je pisal malokateri list. Od vseh stranij smo si jo ogledali, ali na kateri si bodi njeni del smo obrnili oči, po« vsodi nam je zijala nasproti škoda, katero trpi naš vinogradnik vsled obstoja vinske klavzule. Z odpravo nje pa tfajbrže ne bo nič, ker na merodajnih mestih bi nič kaj radi ne videli take odprave — za vinogradnika jim pa ni dosti mar! Te dni smo doživeli cel6 to grozovitost, da vladni list »Osservatore Triestino* se je potegoval za vinsko klavzulo z Italijo! Sedaj pa razumi to, kdor more I Ali je ta lisi glasilo avstrijske ali italijanske vlade?! Poslanci v državnem zboru pač se bodo morali krepko potegniti za odpravo te kvariteljice našim vinogradnikom, ker, kakor se vidi, se bo potegovala vlada za to, da se klavzula ne odpravi. Da se »od zgoraj" tako malo brigajo za blagor vinogradnika ter ga tirajo naravnost na kraj propada, kaj takega pač je mogoče edino le v Avstriji! Sadna razstava t Parizu. — GLJcr. avstrijsko pomološko društvo je prevzelo prireditev avstrijskega oddelka na mednarodni sadni razstavi v Parizu, ki je bila v začetku tega meseca. Kakor smo se sami prepričali in kakor pišejo vsi listi, je avstrijska sadna razstava prekašala vse druge, in prav ima načelnik pomologijskega društva g. H. grof Attems, ki v svojem poročilu navaja, da je bila tiste dni v Parizu čast biti Avstrijec. Vse kronovine naše države so sp častno udeležile te razstave, vse je pa nadlriljsvala Štajerska, katere deželni odbor je, spoznavši važnost te razstave za trgovino, žrtvoval veliko tisoč kron ter je poslal več vagonov naj- lepših Štajerskih rejnet, iz katerih se je naredila velikanska skupina v prav ameriškem slogu. ,Z veseljem moramo konstatovati, da kranjska dežela ni zaostala za nobeno drugo, pač pa je glede lepote sadja in prireditve skupine večino drugih dežel nadkriljevala. Največje zasluge si je na tem uspehu, pridobil gosp. potovalni učitelj Gombač, ki je nadobavil krasno sadje iz vse dežele. Kranjsko skupino je osebno uredil družbeni ravatelj g. Pire. ,KmeU* Nova knjigoveznica, preskrbljena po najnovejih. zahtevah In z najnovejšimi pripravami v Gorici, Gosposka ulica štev. 7 (v M« Bor. Hud. posopnic«*). Priporoča se slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prevezavo šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali novo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah. Rojakom v mestu in okolici se priporoča udarii Ivan BetfnarJk, lastnik knjigoveznice. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica štev. 2;i. Priporoča svojo 2alogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo. Spcdicijska poslovnica Priporoča se toplo Slovencem v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Ker ima nove zaprte vozove za prevažanje, zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček priporoča ravnokar izšle knjige: „MarCf> ViSCOnfi'% ital spisal Tommaso Grossi: cena s poštnino vred K 2*60. „Odiseja" II. izdaja; po Homera prosto t>revel prof. A. Kragelj: cena s poštnino K 1*40. »Venec SlOV. povestij", III. knjiga, prevodi iz raznih slovan. jezikov; cena s poštnino vred K 1 -40. Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj. ~mm Glasovir v jako dobrem stanu, skoro nov, lepo vglašeh, je na prodaj. — Naslov pove" naše upravništvo. Tovarna lanonsga cvirna Jos. Iv- Langer Past Bohavritz pr. Hohenstadt na Moravskem priporoča stroj izdelek vb«li«n v trajni avaflo-b«li barvi za ročno izdelovanje čipk dva-, tri- in večkratno vseh Številk in barv. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela jfcJ*^^ briških, dal la črmm vina ^gjffp matfasklfrin iz vipavskih, *0Sjfr Istersklh f url ansk I h, V vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree. l^arol PraščiH. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka K i ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporo&ii pri& duliovičini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voičeno sreč« itd. vse po zmerni ceni. -~ Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tuli &/ojo tiskarno črk na perilo. Ustanovljena tvrdka lata 1866. Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani. Tovarniška zaloga usnja in podplatov ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd. lastna tovarna nadplatov (ichuhobcriheilR), jermenov in oprav za vole. Glavni zalagatelj voščila (biksa) družbe sv. Cirila * » • .• oddotfddoaa in Metoda v LJubljani. Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj in franko. "^Hj Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. Anton Krušič, krojaški mojster in trgrovee, Vrtna ulica št. 10. Izdeluje vsakovrstne moške obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tndi bogato zalogo domačega in angleškega sukna vseh vrst m vsak letni eas. NaroČila z mesta in dežele sprejema in izvršuje hitro in točno. — Daje se tudi na tedenske ali mesečne obroke. I »Ljubljanska kreditna banka" \ v Ljubljani K Špitalske ulice it. 2. (j opoboju, „. —g--**!, p«« —».o_ .jpasasrsasraa.Tfs *» ... , _______ ,_____, zastavnihU oorBSHm, II konto s 4'/,#ulm obrestovan} em od dne vloge pisem, srcSk, novcev, valut Itd. po najkulant- (j Zavarovanje proti karani izgubi. (i do dne vzdiga. n*jSlh pogojih. g Promese k vaen. žrebanjem. jj ESk0^trSl^iarJeJila1.tntl,eJ°" Nakup in prodaja vseh vrnt ven*, državnih papirjev, ] P0Z0H1 Zaloga vsakovrstnega pohištva Inton Ireščak tv Gorici, Gosposka ulica št 14 in ulica Vetturini. V zalogi ima pobištvo vseb slogov za vsak stan, priprostega in najfinejega izdelka • v veliki izberi. r V ZALOGI IMA: Pedoie na \ platno in šipe, ogledala, žime | in platno, razne tapeearije itd. U Daje tudi na obroke!