PHIHOBSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE eto VI - Štev 16i7 ^ 1 “-j PoStnlna plačana v gotovini ------- i LO/ {1003) Spedizione in abbon. post. 1. gr. Prispevajte za Kulturni dom TRST, torek 17. julija 1951 Cena 20 lir »Iredentistične iluzije" članek M. Vitoroviča v »Borbi" jarota ital, iredente proti FLRJ CIN pvedstaclja dejansko središče napada, vohunstva in pcevcatnosti - Iredentistična ainpanja postavlja temelje za dolgoročnn politiko Italije proti PLRJ in proti Balkanu sploh TUDI «NEW YORK TIMES« ZAČENJA SPOZNAVATI VLOGO CLN številki «Borbe» I skih in dalmatinskih industri- Vitoroviča, ki fianUBav -v, Povirju vrste LT** 'Zapiaki iz Italije« sticne^S?™ «iredenti- PfiDOvfrihri V katerem 86 steivajoe2a^Šne Pretenzij!e tTratai • kampanjo dkrog ^ Vltorovig pi|e medl dru. HovpiisJ1 V S^aiaimu ulic naj-latiko impn a®?a,-Rim'a najdete Podteora Dubrovnik, trjVtoT' 3®g“r. Mn*. Dal-Kvar^L “airaafeci, Koper, ®°ča Postojna! Istra-, - . «M». Poreč, Makedonija itd. itd p,- l~ »"nogi 'itei1 m P°uaarJa. aa v tUmu Miuid|jie Ulic p. nimajo svojih še vafr^1,^0 so mnoge ulice fih itaii^fčenie z imeni biv-v ai'J*sMh kolonij. 3e tuj*?«™ vrtu Rima pa so impn,,- VaxJnai ustanova, ki Afrjjp.. ^ «Muzej italijanske 'j^ija V, mui2ej je bil 15. Prav n -17 Ponovno odprt če-VeS sl«Jii®liaandki Aflrik'i n> *Sr€dlSs^aivl'i:u .P0"3 naslovom sovraštvi P^MugoeOavamskega «N t ^ Vitoro,vie piže: Venezia so v mo- Viktor stavbi spomenika stnip«>JU . ®n®nuelu prostori ^ije 6 ir'edentistične organi- 2 neddžnim nazivom: «Cetiter , . . , Vanjo.. ,z,a jadranska razisko-teta lo bil ustanovljen Podn-J,7 *?b podpori tedamjega PaUstfase*iika konstituente lflta ^Pecorarija. Tu je ve-uradi. ki a(jk*kli°teka. uradi, ursdfni-^ rsrie Za sesrtantoe' in kon. - ■ (itojj e'. Naloga ((centra » j* — dobesedno iz inter-^ (v-I formacijskega biltena jUjijiPpizacij^ številka od 30. J® 195o — 1. h« obnini italijanstvo vzhod-dutke Jadrana, da zbira poit, dokum.evtacijo vneti j0 ite&ifanstvu da b'r°šur Ihni širi — s pomočjo konferenc in J^nntilco ^f-uaoanje s /ji 'j- nUJ }*haja iz nepra-ionja na mirovno f!3? ^lnu:J‘a vojaško okupa-Jt*** ter skoro vse °0ariskih 5 strani jugo- Ta oet-" ri^0lt0 dSJ,e.r>>. j« takoj razvil in obširno ak-a53oo n P^feni: besno, huj-vr?li ofenzivo Za^l jp iz‘ ‘ia fcnjig ^ Program izdaja-J «> broši Oovt, ^ 8 Podobnimi orga-Sf- Pole™ ^ad!‘ enotnosti ak-^tenov in Jf??janiia lastnih »S cen ^itocii je c«n-ll8tav . vrsti iredentističnih di Pola)), «Cro-P6®*) rir>hn^e>)’ «Italia Euro-h V Vl^ti inS sta-lno sti-an, \ listov («Don- h ^Sa a*.': NiKsionale«, ^ica)« ^lca>>- «ItaIia Mo- 4„??1JarQie,il redlno ob-Materiala16ga pir,>PaSarl^ne- Prot^^!fia Vitorovič, da •ur, publikacij, jalcieiv, in 3oi !jte vedno pripravljen poraagaiti direkciji liste «Arena dS Pola» itd. Ceniter ^rej eraa od uradnih itaiijamstoih torogov svojo pomoč. ker sicer ne bi mogel živeti. Med Slani centra so prvaki italijanska iredente: Aid o elemente, generalni sekretar Organizacije za pomoč julijskim in daljr.atinskim beguncem; dr. Ital coni B Tržaškega ozemlja. Handler poudarja, da so jugoslovanski organi ulovili nekatere agente, ki so z morja in s kopnega poskušali fotografirati vojaške naprav« in pravi, da se bo proti tem agentom kmalu vršil sodni postopek. "Jugoslovanski funkcionarji — piše dtilje Handler — ne smatrajo, da predstavlja Italija v-ojaško nevarnost za Jugoslavijo, toda prepričani so, da Italijani postavljajo z iredentistično kampanjo temelje za tDolgoročno politiko proti Jugoslaviji in proti Balkanu sploh)). Handler poudarja dalje, da se pritisk italijanskih agentov w8dlrco še posebno poveča, ko se zdi, da bo sovjetska armadd napadla Jugoslavijo. ((Čeprav ne obstaijajo dokumentarni dokazi o zvezah italijanskih skupin, ki delajo proti Jugoslaviji z vlado v Rimu, se smatra, da je vse protijugoslovansko delovanje povezano od Trsta do R ima». «Tako imenovani CLN, ki zahteva priključitev Trsta k Italiji, predstavlja dejansko sredi. „L’ ILLUSTRATO” nov italijanski tednik na Reki REKA, 16. — Na Reki je izšel nov tedenski ilustrirani časopis v italijanščini pod naslovom «L’ILLUSTRATQ». To je osma publikacija, ki se tiska v Jugoslaviji za italijansko manjšino. Na prvi strani svoje prve številke objavlja list reportažo prof. Erosa Sequija, predsednika »Italijanske unije«. Volilni program laburistična stranke LONDON, 16."-- Danes so razpravljali o novem volilnem programu laburistične stranke. Navzoč* je bil tudi Aneurin Be-van, Ta program, ki pa še ni dokončen, ne bo neposreden odgovor na brošuro levih laburistov pod vodstvom Bevana-Vendar pa b0 poudarjal potrebo oboroževanja in znižanja življenjskih stroškov J> ukinitvijo izrednih dobičkov. Politični krogi so tudi mnenja, da novi program ne b0 predlagal novih nacionalizacij. Nocoi je bila laburistična vlada v spodnji zbornici poražena 232 glasovi proti 222, ko so glasovali Q spreminjevalnem predlogu opozicije c načrtu zakona, ki se nanaša na gozdove. Ostavka italijanske vlade Vprašanje gospodarske in finančne politike vlade v ospredju - Sklep demokristjanskih senatorjev glede finančne politike - Kongres socialdemokratske stranke bo v decembru Protijugoslovanska iredentistična kampanja se nenehno nadaljuje RIM, 16. — Po današnji seji vlade so izdali sledeče uradno poročilo: ((Ministrski svet se je nocoj sestal pod predsedstvom De Gasperija. Po proučitvi političnega položa-ja so ministri sklenili staviti svoja ministrska mesta na razpolago ministrskemu predsedniku, ki je bil deležen skoraj soglasnega zaupanja večine parlamenta, in mu prepustili, naj izbere med preosno-vo vlade in otvoritvijo krize. Ministrski predsednik je sklenil predložiti predsedniku republike ostavko vlade«. Zvečer je De Gasperi odšel k predsedniku republike in mu sporočil ostavko vlade. De Gasperi se je še pred sejo ministrskega sveta razgo-varjal s predsedniki parlamentarnih skupin. Po razgovorih je senator Cingolani izjavil, da so predsedniki skupin obrazložili mnenje teh skupin glede posa- meznih sektorjev vladnega delovanja v zvezi s morebitno preosnovo vlade, v zvezi z o-stavko ministra Pelle je Cingolani izrazil upanje, da bo zadeva. rešena in da politika Pelle ostane vedno tudi politika vla-. de. De Gasperi se je danes ra» govarjal tudi z ministrom Pel-lo. Ta je po razgovoru novinarjem izjavil, da ne gre za njegovo osebo, pač pa za gospodarsko - finančno politiko vlede. Predsednik republike je pozval De Gasperija. naj skupno z ostalimi ministri opravlja še dalje upravne posle do rešitve krize. Po napovedani ostavki vlade se je sestal vodilni odbor de-m »kristjan skih senatorjev, ki je «sogIasno potrdil odobritev finančne politike v obrambo lire, ki naj bo v primernem skladu z zahtevami proizvodnega gospodarstva«. politični tajnik krščanske demokracije Gonella pa je novinarjem izjavil: ((Sedanji položaj ima trdno 'točko, ki -jo je treba vzeti kot oporo za ves nadaljnji razvoj vladnega življenja: De Gasperi je pred kratkim dobil zaupnico obeh demokristjanskih skupin, senata in parlamenta, ki sta soglasno izglasovali resolucijo Cingola-ni-Bettiol. Okrog te stalne točke -je mogoče obnoviti in okrepiti sestav vlade. Vlada ne želi negotovosti ali brezvladja in zato bo krščanska demokracija uspešno prispevala za naglo razjasnitev položaja«. Glavni tajnik kominformi-stične Splošne zveze dela Di Vittorio pa je danes dejal, da kriza ni povsem slučajna. Dalje ■je dejal, da opozicija v demo-kristjanski stranki proti Pelli, PO OBNOVITVI POGAJANJ V KESONGU VEDNO BUZE SPORAZUMU o dnevnem redu razgovorov ki sicer tolmači vedno bolj nezadovoljnost širokih plasti prebivalstva, ne more določiti svoje lastne gospodarske konstruktivne politične linije. Na koncu je Di Vittorio izjavil, da je po njegovem eefini izhod: 1. zvišanje mezd in plač delavcem vseh poklicev; 2. povečanje zaposlit-ve delovne sile z večjimi produktivnimi investicijami; 3. sprostitev Italije od «aroeri'ške odvisnosti«. Med tem je odbor za organiziranje kongresa nove socialdemokratske stranke (SIIS) začel svoje delo, ki ga bo zaključil v približno desetih dneh. Saragat je izjavil, da je verjetno, da bodo kongres sklicali za 15. december t. 1. Medtem pa iredentistična protijugoslovanska kampanja okrog Trsta in za revizrjo mirovne pogodbe še vedno traja. Iz Washingtona poročajo, da bo Acheson sprejel jutri popoldne italijanskega odpravnika poslov Luciollija v zvezi z ((italijansko diplomatsko iniciativo za revizijo mirovne pogodbe«. Razni župani pošiljajo tržaškemu šovinističnemu županu Bartoli-ju solidarne brzojavke, a neka posebna delegacija mesta Brescia pa je prišla v tem cilju v nedeljo korporativno v Trst. Tudi na mednarodnem kongresu «svobodnih sindikatov«, je imel Kitajci in Severni Korejci sprejeli vse pogoje o nevtralnem področju - Danes se pogaja-; "pSug^anski n ja nadaljujejo - Razgovori predsednika glavne skupščine ZN v zvezi s Korejo I govor tržaški delegat Bazzaro, - dalmatinska proučevanja« z I šče napadalnosti, vohunstva in rifjogo, da drži živ duh italijan- sttbveralviSOSti. Ta' CLN je do- . - Wajo ;^ va!nsk|0 akcijo , Ji Pomagajo razne da' » • katere bi človek J*Sa- To je n. pr. riJS Rodovino italijan-;gime?ta». ki nudi * Dala*- oen u v že ome-dalje Zvezi julij- * Gržiji stavkajo »tonski uradniki &*»>* »■ i p °«"“i z sta GrčUi so začeli L^avntm 0 lz solidarnosti hf^hiH n i nameščenci, ki so e- “ en teden. Ve- šicim bazenom enoten kompleks 1 odloči za drugo altemartivo?« stva izgubljenih pokrajin pred. vsem med mladino. Končno je naloga centra, da zelo natančno spremlja yse dogodke V Jugoslaviji in n. pr. skrbno ponati-skuje tudi «čianke» raznih ko-minformistov, kot je Golubovič in drugi. Vitorovič zaključuje: «Povampirjeni italijanski iredenti ostaja danes samo, da iz: bira mied dvema usodama: ali med poslopjem nesojenega ministrstva za kolonije ini med «palačo narodov«. Ali ni interes italijanskega ljudstva, da se bro finansiran, a njegovi agenti podkupujejo in pretijo italijanskim učiteljem, funkcionar, jem v conii B, da bodo #ko bo Italija zopet dobila ta področja, odgovarjali za svoje protiitalijansko zadržanje«. «V coni B in v Beogradu — zaključuje svoj članek Handlet — dobiva človek isti vtis — da italijansko-jugoslovanska reši- tev ne bo dosežena, vse dotlej, dokler bodo iredentisti nadaljevali z zastrupljanjem ozračjan. KESONG, 14. — Pogajanja za prenehanje spvražnost; na Koreji, ki so se bila prekinila v četrtek, so se zopet nadaljevala v nedeljo. Predstavniki obeh strani so se sestali v nedeljo popoldne, da se sporazumejo o pogojih, ki jih je general Ridgway postavil za nadaljevanje pogaja.!j. Predstavnik zavezniške delegacije je ponovil stavljene pegoje, ki so jih nasprotniki sprejeli. Zvezni častniki obeh stami bodo izvedli podrobnosti zaj določitev nev- tra)ne?a /- Danes zjutraj pa je bil četrt j sestanek, ki je trajal dve uri. Po sestanku je izdalo poveljstvo Združenih narodov uradm.o poročilo, v katerem navaja, da so dosegli v razgovorih za dnevni red nekaj napredka. Današnji sestanek je trajal eno uro in 50 minut. Prihodnji sestanek bo v torek ob 11. uri (po seulsikem času). Ker je bilo vprašanje postopka že predhodno rešeno, so po poročilu na danačnjem se1 stanku razpravljali samo o dnevnem resu. Voditelj dielega. cije Združenih narodov vicead- mirai Turner Joy je v začetku I sprotniki pridobiti kolikor uu> sestanka podprl red, ki ga je predložilo poveljstvo Združenih narodov. General Nam, II, severnokorejski zastopnik, ie nato zaprosil za dvourni odmor, da' lahko prerešeta razna vprašanja s svojo delegacijo. Po tem odmoru je predložil «odgovor in mnenje svoje delegacije glede mnenja poveljstva Združenih narodov«. Poročilo tudi navaja, da so nasprotniki izpolnili predete goče na času, ne da bi odkrili svoje namene, in: da pustili za-hodise države v čim večji negotovosti o svojih pravih namenih«. Maurice Schuman piše v «L’Aube»: «Dovolj je, da v določenem trenutku Sovjetska zveza izbere mir, in mir lahko takoj nastane. Ponudbe za premirje a ameriške strani y začetku leta so ostale Brezuspešne, ker so sovpadale s kitajsko! obveznosti glede spoštovanje korejskim napredovanjem. Na- HARRIMAN IZROČIL MOSSADEGHU TRUMANOVO OSEBNO PISMO Ponudil je Perziji ameriško gospodarsko pomoč - Previdne Morrisonove izjave o Harrimanovem poslanstvu - Demonstracije in obsedno stanje v Teheranu - Sovjetski manevri ob iranski meji da Pa se z -"a «p Je tudi danes pono-ZAČel D°8aiati Nj stavkal"8 *•.dokler Kf^eddnnk'kpStavka Cuderosa s n,Vk je l? tnesta stranke WLV Politiki?*13 Preseneče- tu d i Kni-h krogih' ki hn ]mela veliki vpliv 5?l0.žai ^ bo lahko odložitev volitev. S^tkevesti lav Tr^’ 1B' — Glavni taj-v r ' kdaj se bo vrnil % r'1 v — Predvidevajo, nferen m.bru v VVashingto- finančnih ministrov ^r^^altha ob priliki ir> MednrneH'iev Dtnarne£a Utii? Je ?dn'1i'octne banke. Ver- Uyi* b0d,° .n')nistrT pro- fit s nni na'11u?ader ""°*a bp>re‘‘'ag°‘ obiavii protest proti prene- slo , »i. 'n j'". —M"Ja »iicu 6*CDAn nimi državami. °An ‘6- ~ Ministrski er m Sf^Irak^Tevvr^. |unanJ' mini-^ avko. Tewflk Seudi je podal J? 7-Un;in>G^r(^' >6. — Komisija oriem domu i- \ Predstavni-mnr»ka g0SP0darsko i zakona. kl Vn e ZI>A državah voi^ko po-r,?cJnl material Snin’. ki Prijajo satelitom letski zvezi ali TEHERAN, 16. — Perzijski ministrski predsednik Mossa. degh je danes zjutraj sprejel Trumanovega odposlanca Har-rimana. Ta mu je izročil osebno Trumanovo piSmo. Zdi se, da je Harriman prišel v Perzijo odličr.o pripravljen. To dokazujejo vesti dobro obveščenih ameriških in perzijskih krogov in tudt govor ameriškega strokovnjaka za Srednji vzhod, Mac Gheeja. Kot vse kaže, je Harriman ponudil Mossadeghu gospodarsko pomoč za izgradnjo države, s čemer bi mogla Perzija doseči ((zadovoljivo rešitev« vprašanja nafte. Uradna poročila o tej ponudbi r.'e povedo veliko. Ta samo zatrjujejo, da je Harriman obljubil morebitno pomoč za izvedbo sedemletnega perzijskega načrta, za katerega so predvidevali vsoto 160,7 milijonov šterlingov za poljedelsko in industrijsko izgradnjo. Zadnji dve leti so ta načrt le delr.o izpolnjevali, v zadnjih mesecih pa so prekinili njegovo izvajanje. Mossadegh naj bi zatrdil Har. rimami, da je pripravljen skleniti sporazum z Anglijo, vendar pa bi moral biti ta v okviru perzijskega zakona za nacionalizacijo. Popoldr/e je Mossadegh vstal iz svoje bolniške postelje in šel na večerjo k šahu. Tu je bil navzoč tudi Harriman. Iz Mac Gheejevega govora so zanimive predvsem besede, s katerimi je naglasil, da ZDA upajo, da je mogoče najti rešitev, čeprav samo začasno, ki bo omogočila Iranu največje koristi iz njegovih petrolejskih virov, ober.em pa tudi Zahodu, da bo lahko še dalje nudil svojo pomoč iranski petrolejski in. dustriji in imel od tega koristi kot v preteklosti. Medtem, ko je glavni tajnik državne komisije za nacionalizacijo, Hussein Makhi povedal, da ima namer.1 povabiti Harri-mana na petrolejsko področje v Abadanu, kjer se bo mogel '■■no prepričati o življenjskih pogojih iran«kega delav-stva«, se je danes zjutraj sestal • perzijski senat in razpravljal C, morebitnem prenehanju dela v abadanskih čistilnicah. Glede tamkajšnjega položaja so danes na sedežu «Anglo-Ira-nian« v Londonu izjavili, da čistilnic še ne bodo zaprli 18. julija, kot so pisali nekateri listi. Zanikali so tudi, da bi prenehali črpati v Južni Perziji surovo nafto. Na petrolejskih ležiščih v Agna Jari, bodo mogli še naprej črpati 3 milijone ga-lonov nafte na dar.1 — prav do konca tega leta. Finančna komisija perzijske zbornice pa je danes sprejela načrt zakona, po katerem bodo dvignili 17 milijonov šterlingov v angleških bankah. Ta denar je doslej služil za podlago papirnatega perzijskega denarja. Z njim bodo krili uvoz. Zakon mora še odobriti parlament. Danes se je pod predsedstvom Attleeja sestala znova angleška vlada ir.1 razpravljala o vprašanju perzijske nafte. Zunanji mi. nister Morrison pa je podal pred spodnjo zbornico naslednjo izjavo: »Angleška predstavniška zbornica se zaveda, da je prišel Averell Harriman v Teheran v poslanstvu, ki je plod predloga predsednika Trumana perzijskemu ministrskemu predsedniku Mossadeghu. Mi pozdravljamo zanimanje Združenih držav za to vprašanje, ki zadeva ves svet, in želimo Harrimanu popoln uspeh njegovega poslanstva. Kaj več o tem poslanstvu pa za seda] še ni mogoča reči«. Medtem pa so prispele iz perzijske prestolnice podrobnejše vesti o tamka-jšnjih včerajšnjih krvavih neredih, med katerimi je bilo po neuradnih poročilih do 14 smrtnih žrtev. Policija »je javila, da so bili samo štirje mrtvi. Do neredov je prišlo na trgu Pred parlamentom med predstavniki stranke Tudeh in na rodne fronte. Policija je poizkušala izprazniti trg in je Pr|: čela streljati. Odgovorili so ji demonstranti, ki so se že trenutek prej pretepali med seboj in so skupno napadli policijo. Policija -je vrgla 7 solzilnih bomb. Glede' streljanja policije se zdi, da je najprej padel na tla en demonstrant. Nato jih je padlo še osem ali 9- Množica je pričela uporabljati palice in kamenje. Policija je poklicala na pomoč težke tanke tipa Sherman, ki so imeli sicer pokrite topove, vendar so s strojnicami grozili množici. Množica je pričela bežati, policija pa jo je zasledovala s palicami. V dyeh minutah je bil trg pred parlamentom zopet prazen. 200 vojakov 'je nastopilo stražo pred parlamentom, medtem so policijski oddelki in tanki nadzorovali središče mesta. Vse hiše in trgovine so bile zaprte in. zabarikadirane. Danes zjutraj so tanki napadli približno 10.000 demonstrantov, ki so se umaknili iz prestolnice v njeno bližnjo okolico. Popoldne pa je bilo razglašeno obsedno stanje in general Alavi Mogdahan je bil imenovan za vojaškega poveljnika Teherana. Perzijski radio pa je objavil naslednje uradno poročilo: «Včeraj ob 5.30 je pričelo demonstrirati več oseb z namenom, da bi povzročili nerede. Do njjh je prišlo ob spopadu s policijo. 9 častnikov in 53 policijskih agentov je ranjenih. 5 policajev so ranili s strelnim orožjem. Dva od njih sta umrla, trije drugi pa umirajo. Številni civilisti so bili ranjeni in mogoče je, da je kateri od njih sedaj umrl». O številu ranjenih in mrtvih krožijo zelo nasprotujoče si vesti. zdi se, da bo mogoče javiti natančno število mrtvih in ranjenih šele jutri. Zanimivo je, da so predstavniki stranke Tudeh tik pred demonstracijo v naglici izpranjevali poslopje, kjer ima sedež perzijski «odbor za mir«. Po demonstracijah so tam našli neko truplo. Nekateri vladni predstavniki pa so izjavili, da so bile te demonstracije delo «Anglo-Ira-nian«. Aretiranih je bilo 82 oseb. Današnji jutranjiki obžalujejo včerajšnjo demonstracijo, ki bi «mogl$ škoditi* ob sedanjem Harrimanovem obisku. Izvedelo se je tudi, da je Mossadeghovo stanovanje zelo močno zastraženo. V perzijskih vojaških krogih pa so potrdili včerajšnje vesti, po katerih so v bližini mesta Astara, jugozahodno od Kaspi-škega morja, veliki manevri sovjetske vojske. Leopoldova abdikacija BRUSELJ, 16. — Belgijski kralj Leopold III. se je danes odpovedal prestolu y prid svojemu sinu Balduinu, ki bo jutri prisegel pred parlamentom. Leopold je bil kralj 17 let. Danes se je sestal na izredni seji tudi senat in predsednik je prečital zapisnik o Leopoldovi abdikaciji. Današnja abdikacija je prva, od kar je Belgija postala leta 1830 neodvisna monarhija. Leta 1555 je v Bruslju odstopil Karel XV., ko je bila Belgija pod španskim gospostvom. L-opold bo ohranil naslov «kralj Leopold«, dočim mu je pritekal kot vladajočemu kralju naslov ((Leopold kralj Belgijcev«. Imel b letno nakazilo šest milijonov belgijskih frankov. Parlament pa mu bo dodelil tudi palačo kot stalno bivališče. rievtiairesti sedeža konference in da ni bilo opaziti nobenega oboroženega osebja. Neki častnik ZN je izjavil časnikarjem, da je bilo ozračjo na današnjem sestanku bclj prijateljsko kot prej. Dostavil je, da je bil sestanek še vedno foimalen, da pa «t,o ni bila tista formalnost, ki bi onemogo-čala sporazum«. Končno je izjavil: «Dokler nimamo dnevnega reda. na moremo začeti ^ razpravljanjem o bistvenih vprašanjih' glede usta. vitve sovražnosti- Na vprašanje novinarjev, koliko časa bo potrebno za sporazum o dnevnem redu, je častnik izjavil, da ne more o tem nič predvidevati, fceda .današnji sestanek daje upanje, da bo prišlo do sporazuma. Predlseanrk glavne skupščine OZN Nasirollah Entezam se js danes razgovarjal z diplomati in funkcionarji OZN ° bodočih korakih za popolno rešitev korejskega vprašanja. Med drugimi se je Entezam razgovarjal tudi z Benegalom Rauom _ in s pomočnikom glavnega tajnika Trygv*. Liea, Andrewom Cor-dierom. Za sedaj niso dbločili nobenega posebnega postopka za akcijo OZN, če in kadar se bodto sporazumeli q premirju na Koreji Nekateri funkcionarji OZN siodijo, da. se to glavna skupščina, ki tehnično še vedno zaseda, sestala, da odobri kateri feall sporazum med vojaškimi predstavniki. Nato bci OZN verjetno skušala organizirati ((mešano komisijo za premirje«, ki bi bila podobna oni, ki je zadnji dve Isti delovala v Pa-lesstini. Ves pariški tisk z zanimanjem sledi poteku pogajanj v Kesongu. «Aurore» piše, da psihološke in tehnične okoliščine, v katerih so se aopet začeli razgovori, lahko opravičujejo optimizem, kj sedaj vlada v glavnem stanu OZN in v glavnih zavezniških prestolnicah. «Le Figaro« ugotavlja, da prve težkoče nastajajo, še preden so se začeli razgovori o tem, kar je samo uvod k pravim, pogajanjem, «Gre za novo obliko, ki je’ res čudna, v mednarodnih odnosih«, piše dalje list- «Dolga konferenca v Rožnati palači v Parizu je pred kratkim dala tudi značilen primer Vse poteka, kakor da bi s: sovjetska diplomacija hladne vojne izposodila kaj od svojih metod1 prave vojne. Kar se zdi gotovo, je, da hočejo na rotno pa, 'čeprav je Malik* govoril v trenutku, ko sq bile sile OZN zmagovite, so zavezniki takoj sprejeli njegov predlog, ne da bi se ustavljali pri žaljivih komentarjih, ki jih je bil ta predlog p,olr»». List zaključuje, da je y tem jasno, da je mir odvisen od izbire Sovjetske zveze in v drugi vrsti je ta izbira odvisna tudi od jakosti kolektivnega odpora proti sili. Pekinški radio je nocoj oddajal samo kratko poročilo, ki javlja samo, da je bil v Kesongu četrti sestanek, na katerem so razpravljali o dnevnem redu. V ostalem pa nadaljujeta mo-skovski in pekiniki radio svojo propagando. Tako navaja n. pr. moskovski radio pisanje severnokorejskih listov, češ da se skušajo Američan; »izogniti razpravljanju o vprašanju umika čet od 38. vzporednika in da hočejo obdržati tuje čete na Južni Koreji, da bi jo spremenili v vojaško oporišče«. Nocoj je pekinški radio ponovno zahtevali umik tujih čet v čim krajišem času. Navajajoč uvodnike severnokorejskih listov je radio pripomnil, da bi bil «ta umik dokaiz aunsriške iskreno-sti in želje, da se napravi ko- Ali bn Petsche uspel? PARIZ, 16. — Maurice Pet-1 cialisti zahtevajo uvedbo pre- sche bo jutri zaključil svoja posvetovanja da vidi, ali je mogoče določiti skupni program med štirimi skupinami bivše vladne koalicije. Petsche je skušal doseči sodelovanje štirih skupin — neodvisnih, radikalov, socialistom* in MRP — ki so prej podpirale Queuilleovo vlado. Tri so glavne ovire, ki so do sedaj onemogočile sporazum med temi skupinami: 1. državna pomoč katoliškim Solarn. To pomoč zahtevajo pristaši MRP in neodvisni, čemur pa se socialisti odločno upirajo; 2. so- mične lestvice za mezde in cene, temu pa se upirajo radikali in desnica; 3, zvišanje cene ži-ta. Socialisti se temu upirajo, ker bi se s tem zvišala tudi cena kruhu Petsche je skušal sestaviti kompromisni program, ki naj bi vsaj deloma zadovoljil vseh. Toda tudi če to narodna skupščina odobrila njegovo imenovanje za ministrskega predsednika, .bodo težave s tem šele začele, ker bo moral dobiti pristanek strank o porazdelitvi mezd v vladi, ne.c koregski vojni«. Glasilo jugoslovanskih izse. ljencev v ZDA ((Novi list« paše v zvezi s sovjetskim, predlogom Za razgovore o -Koreji, da ne more biti prijatelj miru tisti, ki se na en-i strani razgo-varja o premirju, na drugi strani pa pripravlja napad. Dočim se na Koreji vodijo razgovori. Sovjetska zveza naglo oboro-žuje svoje satelite Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. V Romuniji, Madžarski in Bolgariji, poudarja list, vršijo množično izseljevanje pripadnikov jugoslovanske narodne manjšine iz vasi, v katerih ta manjšina živi že stoletja. Na koncu piše list, da Sovjetska zveza ne more prevarati ljudi vsega sveta s propagandnimi frazami o miru. Ce Sovjetska zveza res želi mir, naj to pokaže pri vseh vprašanjih, ki se tičejo oboroževanja, miru v svetu, v prvi vrsti pa naj preneha z izzivanji in vojnim pritiskom proti Jugosla. viji. Medtem so se"na raznih področjih fronte vneli novi boji. Včeraj so nasprotniki izvedli v petih urah deset majhnih, toda silnih napadov. Severno od Hvačona so zavezniške čete zavzele nekatere vrhove ki jim služijo za opazovanje. V Mun-sonu je neki uradni predstavnik izjavil, da so’ nasprotniki izkoristili sedanji položaj^ in, nadaljujejo s kopičenjem, čet ter dovažanjem municije na fronto. Od J. junija se ni fronta bistveno spremenila, toda v tem času seje nasprotnikova vojska zvišala od 45 na približno 72 divizij. Zdi se, da so Kitajci pripravljeni, da v vsakem, trenutku izvedejo na množičen napad na fronti pri tako imenovanem železnem trikotniku. medtem ko j,e Jugoslavijo branil ameriški delegat sindikatov CIO Potovski, ki -je odločno trdil, da je Jugoslavija demokratična država. Ni potrebno poudarjati da se tudi kampanja v vsem italijanskem tisku nadaljuje z nezmanjšano silo. Na vodilnem mestu je ponovno milanski «Corriere della Sera«, ki zahteva, da se «v Trstu mora nekaj zgoditi«, kajti sicer je v nevarnosti zmaga italijanskih nacionalističnih strank na . letošnjih jesenskih volitvah. T^ominformovsKa dnevnika l’«Unita» in «Avanti» pa s svojimi uvodnimi članki o Trstu s «Corriere« tekmujeta. V «Avanti» je napisal uvodni članek sam Pietro Nenni, v «l’Uni-ta» pa Mussolinijev španski do-broveljec in direktor lista Davide Lajolo. Nenni trdi, da je uresničenje stalnega statuta za 'irst «edini način za obrambo italijanstva Trsta, zlasti pa cone B» in obžaluje da .ie parlamentarna večina zavrgla lani njegov predlog, da bi potom izvoljene ljudske skupščine za STO prišlo do priključitve Trsta k Italiji, kar je edino mogoče, ker da trostranska izjava ne pomeni nič več. Tudi tržaški ponedeljski nacionalistični listi nadaljujejo svojo protijugoslovansko gonjo in objavljajo »argumente« v prilog revizije mirovne pogodbe ter pretijo z izstopom Italije iz atlantskega pakta. Hkrati pa najavljajo prihod v Trst iredentističnega tajnika De Gasperija on. Andreottija, od katerega pričakujejo ponovilo ((močnih« iredentističnih izjav. Tudi graničar Džapolič se ie vrnil Kidričev govor zadružnikom t Skopi ju - Dedijerjeva kritika programa socialistične internacionale (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 16. — ((Nadaljnjega razvoja našega gospodarstva si sploh ne moremp zamisliti brez zadostnega števila velikih socialističnih gospodarstev, ki sjj poklicana, da izpopolnjujejo svoja proizvajalna sredstva, da dvignejo proizva-jalnost dela in obskrbujejo državo z zadostnimi količinami kmečkih proizvodov« — izjavil je danes Boris Kidrič, predsednik gospodarskega sveta jugoslovanske vlade, ko je v Skop-lju govoril na skupščini zadružnega sveta Makedonije, delegatom makedonskih zadrug, ki zajemajo okrog polovico makedonskih kmetov. Kidrič je zanikal trditve ko-minformistov in «nade» tako imenovane klasične reakcije o vračanju na stari način gospodarjenja. On je izjavil, da kmečke obdelovalne zadruge predstavljajo ne samo nujnost socialistične graditve, temveč tudi prvovrstno gospodarsko nujnost sploh. Poudaril je, da postopno likvidiranje upravnih ukrepov kot so nekateri odkupi, ne pomeni slabost, temveč nasprotno — moč' jugoslovanskega socialističnega gospodarstva. ((Konsolidacija našega gospo, darstva se lahko razvija dalje samo v eni smeri, v smeri socialistične graditve. Vsakdo, kdor naše gospodarske ukrepe tolmači drugače, se bo "moral nujno prevariti v svojih željah« — je zaključil Kidrič svoj govor. * * * Po ugrabitvi jugoslovanskega graničarja Osmana Kapiča s strani bolgarskih vojakov in njegovega bega iz Bolgarije v Jugoslavijo, smo poročali, da so bolgarski graničarji izvršili novo ugrabitev jugoslovanske- ga graničarja Džapoliča. Danes pa se je izvedelo, da se je tudi ta graničar rešil ujetništva in se vrnil v Jugoslavijo. Po ugrabitvi 12, t. m. s0 se namreč bolgarski vojaki od veselja tako napili, da < je mladi in trezni graničar to priložnost izkoristil, pri čemer Pa je bil ranjen v nogo in se sedaj zdravi v bolnici. « « * Na svojem drugem predavanju v Angliji je govoril Vladimir Dedijer o temi ((Jugoslavija in njena politika danes«, v katerem je poudaril, da razvoj socializma v Jugoslaviji ni nikakršna sredina med vzhodom in zahodom, temveč da se v Jugoslaviji izvajajo specialne oblike, ki odgovarjajo njenim posebnim pogojem. ((Podlaga socialistične demokracije v Jugoslaviji — je dejal Dedijer — je društveno u-pravljanje s proizvajalnimi sredstvi in čuvanje svobode socialističnega razvoja pred eksploatatorskimi elementi, dokler ti elementi obstajajo. Potemtakem bi vračanje na večstrankarski sistem v majhni, gospodarsko zaostali državi kakor je Jugoslavija, pomenilo zaustavljanje nadaljnjega razvoja. Prav zaradi tega je ena izmed nalog socialistične demokracije v Jugoslaviji obramba pridobitev socializma pred vrnitvijo na staro, na kapitalistični sistem«. Nato je Dedijer navedel vzroke konflikta med Jugoslavijo in SZ in omenil politična gesla vlade SZ s katerimi bi ona hotela prikriti svojo ekspanzijo. Predavatelj je nato kritiziral program nove socialistične internacionale posebno zaradi napada v tem programu na komunizem kot takšen. «Ruskemu imperializmu gre v prilog, ko ga številni krogi na zapadu imenujejo komunizem, kot je to storila nova socialistična federacija v svojem programu. Cemu pripisovati sovjetskemu ekspanzionizmu ta plemeniti cilj, ki za milijone ljudi na svetu dejanskQ pomeni izhod iz stanja, v katerem so in ki je sicer identično s pojmom socializma? S tem se le pomaga vladi SZ, da laže skriva napadalne cilje in da se pokriva s krinko največje in najplemenitejše ideje človeštva«. Dedijer je dodal, da pritisk, ki ga SZ in njeni sateliti vr*ijo na Jugoslavijo, nikakor ne popušča in je navedel podatke o kršenju mirovnih pogodb s strani satelitskih držav, ter je poudaril, da znašajo njihovi vojaški efekti danes trikrat več kot je dovoljeno p0 mirovnih pogodbah. ((Vprašanje vojne ali miru na Balkanu — je zaključil Dedijer — je popolnoma v rokah vlade ZSSR«. Morgan Phillips, generalni sekretar britanske laburistične stranke, ki je na tem sestanku predsedoval, je poudaril, da delavski razred vsega sveta z zanimanjem spremlja jugoslovansko pot v socializem in dejal, da ako to Jugoslavija dosegla pozitivne rezultate, bodo ti rezultati velikega pomena za vse mednarodno delavsko gibanje. # # * S svojim odlokom je vlada odredila za tobačne proizvode nove cene. ki so za okrog sto procentov višje od dosedanjih. Hkrati pa je bilo določeno, da se tobačni proizvodi v bodoče lahko kupujejo tudi na industrijske bone, ob 8o odst. popustu. Istočasno se je tudi število bonov, ki jih vsak posameznik prejema, zvišalo. . H. B. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek 17. Julija Aleš, Držislav Sonce vzide ob 4.30, zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.21. Luna vzide ob 19.20, zatone ob 2.08. Jutri, sreda 18. julija Kamil, Miroslav Velik odmev poziva ERS V LADJEDELNICI SV. ROKA _ m m mm m m m ■■ era m a ■ v korist tobačnih delavk Tajništvo ASIŽZ, Osvobodilna fronta in sindikat novinarjev konkretno dokazali svojo solidarnost s stavkajočimi delavkami Borba tržaških tobačnih delavk, ki traja že skoraj mesec dni, je vzbudila med delavskim razredom, kot tudi med prebivalstvom samim veliko zanimanje, katerega izraz so neštete izjave solidarnosti, protestne stavke ter denarne nabiralne akcije v korist prizadetih delavk. Cim dalje traja borba tobačnih delavk, tem bolj se veča solidarnost tržaškega prebivalstva. ki hoče s tem pomagati k rešitvi enega najbolj pere. čih problemov, od katerega je odvisno izboljšanje sedanjih težkih pogojev žen-delavk sploh. V nedeljski številki smo objavili poziv Enotnih razrednih sindikatov za pričetek nabiralne akcije v korist prizadetih tobačnih delavk. Da bi to borbo čim bolj podprl ter nudil konkretno pomoč prizadetim delavkam, je glavni odbor ERS dal v la namen na razpolago 10.000 lir, hkrati pa je pozval vse demokratične množice in organizacije, da sledijo 'njegovemu zgledu. Poziv ni ostal brez odmeva; dokaz za to nam je pismo, ki smo ga sprejeli od Antifašistične slovensko-italijanske ženske zveze in ki pravi sledeče: «Tajništvo Antifašistične slovensko-italijanske ženske zveze se pridružuje pozivu Enotnih razrednih sindikatov v k°-rist stavkajočih tobačnih delavk, ki vodijo svojo borbo že 25 dni ter prispeva v ta namen 5.000 lir. Istočasno se tajništvo obrača na vse žene, da podprejo odločno borbo teh delavk, ki so primorane že toliko časa stavkati, da bi dosegle malenkostne poviške plač, ki bi jim dovoljevali vsaj skromno preživljanje ter izboljšanje delovnih pogojev, na podlagi katerih bi lahko smatrale svoje delo za njih elementarno in življenjsko pravico, in ne za navadno izkoriščanje ter ponižanje. Borbo teh delavk morajo razumeti in podpirati zato vse žene, obenem jo pa morajo vključiti v splošno borbo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev vsega delavskega razreda. V prepričanju, da izraža solidarnost vseh svojih članic,_ poziva tajništvo ASIZZ vse žene, da se odzovejo pozivu Enotnih razrednih sindikatov, ki so edina organizacija, katera resnično ščiti interese delavskega razreda«. Razen tega pisma smo prejeli še obvestilo, ki ga je poslalo tajništvo Osvobodilne fronte in v katerem poudarja solidarnost vseh svojih članov z borbo tobačnih delavk ter jim daje na razpolago 5000 lir. Obenem poziva vse svoje člane, da podprejo akcijo za čim boljši u-speh akcije solidarnosti, ki bo prav gotovo v veliko korist stavkajočih delavk. Lep uspeh druge predstave Celjskih grofov t* Preteklo nedeljo je bila prva ponovitev Kreftove zgodovinske drame: «Celjski grofje«. Tudi na to predstavo je prišlo toliko občinstva, da je ob koncu že zmanjkalo prostora ter je moral marsikdo žalosten oditi. Občinstvo je z velikim zanimanjem in sodoživljanjem spremljata potek predstave ter je ob nekaterih bolj napetih prizorih nagradilo igralce sredi dejanja z navdušenim ploskanjem. Ti aplavzi ter veliko za. nimanje vsega občinstva za igro samo so najboljši dokaz kvalitetne igre qpšib igmhcev, ki so se vsi, brez izjeme potrudili, da bi predstava čim lepše uspela. Besede in vzkliki, kot na primer: Kdkb krasna predstava, kako pridni igralci in kaj takega še nismo nikoli videli — so kar žuboreli med občinstvom in mnogo jih je bilo med temi takih, ki so sklenili, daf si morajo to dramo še enkrat ogledati. Navdušenje občinstva se je od dejanja do dejanja stopnjevalo ter doseglo v izbruhu pravdača v zadnjem dejanju svoj višek. Mnenje vseh, ki So se udeležili sobotne in nedeljske predstave je, da je bila drama ((Celjski grof jen, ki je obenem tudi zaključna u-ori zoritev tržaškega slovenskega gledglišča, velika manijestacija slovenske gledališke kulture v Trstu. Ponovitev drame bo prav tako na stadionu. majr>. jutri nPrvi Pozivu stavkajočih delavk se je odzval tudi Enotni razredni sindikat novinarjev in tiskovnih nameščencev, ki je sklenil darovati v ta namen 5000 lir. To je seveda le začetek akcije v korist prizadetih delavk, ki vkljub 25-dnevni protestni stavki niso mogle doseči izboljšanja svojih naravnost smešno nizkih plač. Prepričani smo, da se bodo vsi demokratični Tržačani odzvali Enotnim razrednim sindikatom ter da bodo dali svoj prispevek v korist tobačnih delavk. Cim večja pomoč tobačnim delavkam! -— bodi geslo vseh demokratičnih Tržačanov, ki hočejo, da bi se položaj delavskega razreda, predvsem pa položaj žen - delavk izboljšal. vlada zaradi pomanjkanja naročil veiiko mrtvilo Ze dalj časa krožijo medi tržaškim delavskim/ razredom vesti o poslabšanju položaja v ladjedelnici Sv. Roka; da bi se prepričali o resničnosti teh vesti, smo vprašali za mnenje skupino delavcev, ki so zaposleni v tej ladjedelnici in kj zato položaj najbolje poznajo. To, kar so nam omenjeni delavci povedali, je ne samo potrdilo resničnost alarmantnih vesti, temveč je celo dokazalo, da je položaj še bolj' katastrofalen in obupen, kot smo v začetku’ predvidevali. »Ladjedelnici Sv. Roka grozi polom, če ne ’ pride v čim krajšem času do sedaj še ne-predvidene rešitve«; to so bile prve tjpsede, ki smo jih čuli iz ust tamkaj zaposlenih delavcev. Iz nadaljnjega pogovora smo izvedeli, da ladjedelnica Sv. Ro. ka sploh nima že nekaj časa nobenega naročila ter da so delavci pravzaprav brez vsakršne zaposlitve. V tem letu je ladjedelnica sicer splovila dve motorni ladji, od katerih je vsaka imela 1200 ton. Toda poomenje. nih dveh naročilih ni prejela ladjedelnica ničesar več, pa čeprav jfi vodstvo interveniralo pri ZVU. Vse, kar so delavci ladjedelnice Po splovitvi dveh ladij še naredili, so bila razna manjša popravila ter v zadnjih tednih razstavitev neke večje ladje. Toda ysa ta dela so že davno zaključena, a novih ni. Delavstvo ladjedelnice Sv. Roka, ki šteje skupno oltro/g 700 ljudi, je zelo pesimistično glede možnosti izboljšanja sedanjega položaja. Zadržanje odgovornih krogov mu jasno kaže. da je njih namen uničiti ter sčasoma popolnoma onemogočiti nadaljnji obstoj te stare ladjedelnice, ki je delala čast več rodovom ladjedelniških delavcev našega ozemlja. Zadnj; odgovor, ki ga je vodstvo ladje- BREZ NESREČ OB NEDELJAH NE GRE Ena huda in več lažjih nesreč Lambretta proti zidu; od potnikov eden mrtev, drugi laže ranjen. Nezgode kopalcev. Predolgo sončenje Vroča nedelja (saj je bilo v senci 30 stopinj C) je spravila marsikoga iz štirih zidov, ki predstavljajo njegov dom, da se ob morju ali na izletih po osvežujoči naravi naužije blagodejnega hlada. Kakor vedno je tudi pretekla nedelja zahtevala neštevilne več ali manj tragične nezgode ter je celo terjala svojo smrtno žrtev v osebi 27-letnega Walterja Cec-conija, stanujočega v našem mestu. Cecconi je zgodaj zjutraj skupno s prijateijem 16-letnim Sergiom Murarojem odpotoval z vlakom v Tržič. Tam sta po dolgem premišljevanju vzela v najem «Lambretto» in odrinila na daljši izlet, najprej v Gemo-no in končno v Sappado, kjer sta prebila ostale ure dneva. Zadovoljna nad uspešnim in prijetnim izletom v prijetni naravi se nista zavedala, da je enemu izmed njiju kruta usoda nastavila zanko smrti prav na pontebski cesti, po kateri sta se vračala domov. V predmest tudi oba potnika vrgel nazaj; »Lambretta« se je zvrnila na eno stran, potnika pa na dru- gov krik so takoj priskočili njegovi delovni tovariši, ki so telefonsko poklicali rešilni av- go, kjer sta nezavestna in okr-, t0 Rdečega križa, ki je ranjen-.javiJcn, obležala na prašni, ca ^.pej-jai v bolnico, Ro prvi vavljena cesti. Mimoidoči prebivalci Venzo-na so jima takoj priskočili na pomoč', vendar so ju, zaradi obupnega stanja Cecconija, odpeljali v najbližjo bolnico, to je v Humin, kjer pa je Cecconi kmalu po sprejemu podlegel. Muraro pa se bo rešil v nekaj dneh ter bo lahko, čim se mu bodo rane na glavi za sil0 zacelile, preselil domov. Tudi 31-leini Romano Zul-lian iz Ul. Baiamonti št. 11 je končal svoj nedeljski izlet v bolnici. Prognoza: 3Q dni zdravniške nege zaradi globokih ran na glavi. Zdravniki se boje tudi, da ima delno prebito lobahj-sko kost kar pomeni, da se bo njegovo zdravljenje podaljšalo. Zullian se je s svojim mikro-motorjem «Cucciolo» vračal s kratkega izleta na Kontovel, )„ VanMOa, kar «*. o**»iE z ene strani visok zid, je Cec-cooi, ki je bil za krmilom «Lambrette», nenadoma ;n iz | neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom. To je zadostovalo. da se je «Lambretta» nenadoma strahovito nagnila in v hipu s precejšnjo silo trčila v zid. Sunek je vozilo kakor IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Milijon din nagrade naprednim sadjarjem Lansko jesen je Istrski o-fcrožni ljudski odibor, poverjeništvo ^ kmetijstvo razpisalo nagrade za saditev sadnega drevja in napravo novih sadovnjakov in vinogradov. Razpis je naletel na veliko zanimanje pri naših kmetovalcih in kmečko delovnih zadrugah. Bilo je že v jeseni in tudi letos pomladi polno povpraševanja po mladih sadikah trt in sadnega, drevja. Pred časom je bila določena posebna komisija, ki je pregledala po terenu vse nove nasade in posamezne saditve. Ta je pred kratkim končala svoje delo in predložila seznam tistih, ki so izpolnili vst pogoje nagradnega razpisa. V nit del jo in včeraj je poverjeništvo za kmetijstvo razdelilo sadjarjem in vinogradnikom, za en milijon din razpisa, kom za en milijon din razpisanih nagrad. Največ trt in sadnih dreves so posadili kmetje in zadružniki Koštabone, za k/ar so prejeli za 106.000 din nagrad. Izmed zadrug je prejela največjo nagrado kmečko dletoma zadruga v Babičih, in sicer 81.000 din. Naši sadjarji in vinogradniki so pravilno razumeli razpis nagradi, kj je imel za cilj obnovo in izboljšanje sadjarstva in vinogradništva. Seveda cilj s tem še ni dosežtn in bo treba nadaljevati, kar bodo vrta prej prav gotovo posnemali tudi tisti sadjarji in vinogradniki, ki se prvega nagradnega tekmovanja niso udeležili. *V dokumentarnem filmu bomo gledali razvoj pri nas Ta teden bodo predvajali v Kopru prvi dokumentarni film, ki prikazuje življenje in razvoj jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Film je kratkometraž-ni v italijanskem, slovenskem im hrvatskem jeziku. Snemalo ga je podjetje »Zvezda film« iz Beograda. To bo za vsakega prebivalca našega okrožja velika novost in privlačnost. Delavci bodo videli, kako gradijo nova poslopja, zadružne domove, šole im drugo. Prav gotovo ne bo nobenega, ki ne bi si želel ogledati v filmu rast in razvoj življenja, pri katerem sodeluje danes vsak naš človek iz tet 1914-18, p socialno zdravstvenih vprašarujh, o kulturni in idleološki vzgoji itd. Kot gosta sta bila navzoča tajnik glavnega odbora Zveze VVI Slovenije in Trsta. O delu in uspehih te organizacije bomo v eni izmed /prihodnjih številk našega lista prinesli poseben članek. Lesno podjetje ..Bor" opravlja koristno delo KOPER «La nostra lotta«, glasilo SIAU Istrskega okrožja, je v nedeljo zjutraj izšla v posebni izdaji, ki prinaša govor tovariša Tita v celoti, kot ga je priobčila »Borba«. Izpred okrajnega sodišča V maju letošnjega. leta je tesno podjetje «BOR» v Skoči-janu pri Kopru namestilo v baraki. ki so jo delavci sama zgradili, električno žago cirkularko Ta žaga je prva te vrste v vsem okrožju in omogoča izdelave vsega les/a, ki pride v poštev pri stavbeni stroki in za izdelavo pohištva, kar pomeni velik prihranek na denarju in času. De-lavci so žago kar sa/mii monti rali in tako prihranili denar in ča®. Zago in stroje slo dobili skoro v celoti iz Zagreba. Pri žagi, ki je v obratu noč im dan. dela stalno 6 delavcev. Ostreš no ogrodje za bolnico v Ankaranu in most za Porta Portop je podjetje z novo žago izdelalo 8 dni pred rokom. Lansko leto je potrošnja les8 v naši coni dosegla 22.000 kubičnih metrov. Polletni plan uvoza iin razdelitve leoa j* podjetje preseglo za 30 odštet kov. Dober ribji lov V noči od 13. na 14. julij so koprski ribiči nalovili 100 stotov rib. Tq jie v tej sezoni najuspešnejši lov koprskih ribičev. Ce bodo noči jasne, bo zaenkrat lov ovirala mesečina za kakih štirinajst dmi. Ribiči namreč lahko pričakujejo dobri lbv le kadar so noči ■brez lune, ali kot pravijo »s/kuro«. Drugi plenum GO Zveze vojaških invalidov V nedeljo je bil v Kopru v mali dvorani Ljudskega gleda, lišča II. plenum glavnega odbora Zveze vojaških invalidov. Na plenumu so delegati razpravljali o vseh važnejših vprašanjih invalidov iz NOB in Maturanti učiteljišča v Portorožu bodo obiskali Jugoslavijo Ministrstvo za prosveto LjudSikt republike Slovenije je povabilo maturante slovenskega učiteljišča v Portorožu na 8-dnevno turnejo po Jugoslaviji skupno z ljubljanskimi maturanti učiteljišča. Mladi učitelji bodo v avgustu obiskali nekatere najlepše krate Jugoslavije. Pred okrajnim ljuoskim sodiščem v Kopru se je zagovarjal Karel Pečarič, zobotehnik iz Kopra. Zaradi tihotapljenja in špekulacije s tujo valuto, je bil obsojen na eno leto in pol zapora ter na 15.000 din denarne kazni. V soboto se ie nadaljevala razprava proti bivšemu upravniku gostilne «Prj stadionu« Renatu Reichsteim. Ta se je moral zagovarjati zaradi prisvajanja imovine gostilne in zaradi nemarnega upravljanja, ki je povzročilo nad en milijon dinarjev škode. Bil je obsojen na tri leta in mesec dni odvzema prostosti ter na povrnitev stroškov za prisvojeno imovino, ki znašajo 238.000 din. Drobne vesti iz okrožja V Kopru so bili priprti Nikolaj Bacci, Felice Schiavon. Al-cide Ponaro in Ivan Verzier, člani posadke ribiškega čolna »Rosa« iz Kopra, ker se v pristanišču v Izoli niso hoteli pokoriti rednemu pregledu čolna, ki ga vršijo organi NZ po končanem ribarjenju. V zvezi s prometno nesrečo, ki se je pripetila v soboto pri Semedeli in povzročila smrt uslužbenca podjetja «Edilit» v Izoli Rajka Pegana iz Dutovelj pri Sežani, so organi Narodne zaščite ugotovili sledeče: Po ugotovitvah na kraju samem in po mnenju očividcev ie nesreče kriv sam kolesar. Kolesar je povzročil nesrečo s tem, da je stoječ na kolesu zavozil pred osebnj avto znamke Fiat U0O - TS 2881 prav v trenutku, ko je avto drvel z brzi-no približno 6Q km na uro. Vozač avtomobila dr. Jurij Fonda iz Pirana ie bil takoj zaslišan in po zaslišanju izpuščen. Ponesrečenec je bil nemudofna odpeljan v bolnico v Izolo, kjer je po treh urah podlegel notra njim poškodbam. s kolesom, ga je Zullian poslal naprej ter se zgovoril. da ga počaka na Proseku. Zullian pa ni prišel, kajti sredi poti je nepričakovano padel z motorja in nezavesten obležal na tleh. Skupina delavcev ACEGAT, ki je tedaj slučajno privozila mimo s tovornikom, je ranjenega Zulliana spravila v vozilo in ga odpeljala na proseško policijo, kjer ga je pobral rešilni avto in ga odpeljal v bolnico. Nesreča dveh policajev Okoli 19.30 .ie rešiimi avto pripeljal v bolnico diva člana civilne policije, katere je po-.faral na nekem travniku na cesti, ki pelje v Slivno. Policista 29-tetni Al/do Moschini iz Ul. Molin a Vento in 31-letni Avgusto Gnuolo, stanujoč v Gorici, sta se peljala na motorju MV 125 po cesti Preč ni/k - Ma-vhinje. Sredi poti sta zavila prot-i Slivniu in prav tedaj j£. prvi, ki je vodil motor, izgubil kontrolo ter zale] s ceste na travnik. 'Oba policista je vrglo silovito tla, kjer sta obleža-la. Moschini se je pri padcu precej škodoval po glavi in ima JMfietrso pečeno lobanj.;- ter teži na II. kirurškem oddelku v nezavesti. Kakor menijo zdiravmi-ki. bo ozdravel y 30 dneh, če seveda ne bodo nastale komplikacije. Gnum lo pa ima tudii ranjeno glavo ter bo okreval v 15 dneh. Policija ni m/ogla dognati čigav je motor, ker je bil brez evidenčne številke in ni mogla zaslišati ranjenih policistov. Tudi morje s svojimi tik pod gladino skritimi skalami je lahko nevarno za neprevidnega kopalca. Nepazljivo skakanje v vodo. tek p0 spolzkih tleh in stopnicah kopališč je marsikaterega poslal v bolnico, kjer so ga pridržali ali pa mu v najboljšem primeru nudili prvo pomoč* in ga odposlali domov. Tako je zaradi skoka v vodo 19-letni Antonio Carpeneto z Grete 646 priletel z glavo v skalo, pri čemer se je precej ranil. Približno isto se je zgodilo 16-letnemu Attiliu Zambo-nu iz Ul. Fornace, ki se je laže ranil na zatilniku. 23-letni Silvano Visentin pa je bil tako neroden, da ni na kopališču opazil železnega droga, v katerega se je s precejšnjo silo zaletel, medtem ko je 14-letna Silvana Centazzj iz Ul. della Universita zdrsnila na spolzkih tleh kopališča, pri čemer je silovito udarila z glavo Po cementnem tlaku. 29-letni Giuseppe Coffol iz Ul. T. Grossi 6 pa se je moral zateči v bolnico zaradi napada sončarice. Izjavil je, da ga je ob povratku s kopanja, kjer se je dolgo časa sončil, nenadoma prijela slabost, ki ga je pripravila, da se je zatekel k zdravniku. Z roko med vagon in lokomolivo Devetinštiridesetletni Antonio Marsetti iz Ul. Tartini 16 je včeraj popoldne med delom pri Lloydovem stolpu pri Sv. Andreju po nesreči zašel med vagonček in lokomotivo, ki služi za prevažanje kamenja in sploh manjših bremen. Na nje- pomoči so moža odposlali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zaradi globoke rane na dian ter zaradi verjetnega zloma zapestja zdraviti približno mesec* dni. SINDIKALNE VESTI Na današnjem sestanku predstavnikov delavk tobačne tovarne so se sporazumeli, da pošljejo dva zastapnika v Rim na generalno direkcijo ATI, da se bodo tam pogajali. Med tem so sklenili, da se bo stavka nadaljevala. Na Uradu za delo je bil včeraj sestanek glede vprašanja odpustov delavcev tovarne Ga-slini. Po dolgem razpravljanju med sindikalnimi predstavniki in predstavniki tovarne ni prišlo do nobenega zaključka in ostane vprašanje odpustov še vedno odprto. Ravnateljstvo tovarne Mell je sklenilo -podražiti ceno obedov v tovarniški* menzi. Uslužbenci so se pritožili sindikalnim organizacijam, ki s0 sklenile posredovati pri Zvezi industrij, cev. V vprašanju delavcev pri Orehu nj bilo včeraj nobene spremembe in delavci še vedno nadaljuje svoje gibanje. Obvestilo suplentom Razpored aspirantov za razna mesta suplentov na Slovenski sredniji šteli je na ogled vsem zaiutc resi ran im na Slovenski srednji žali v Trstu, Ul. Sciteta Nuovia 14 od 16. do vključno 25. t. m/, od' 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Ulice zaprte za promet Občina obvešča, da bodo od 1$. t. m. dalje zaprte za promet do konca dela za greznice naslednje ulice: Tarabocchia, Sbrg/einte in Erbette. Plezalna tura tatu od tal do prvega okna Pogajanja za vzpostavitev mednarodne telefonske zveze Vršijo se pogajanja z ZVU v Trstu za vzpostavitev mednarodne telefonske zveze z našo cono prtko Trsta Države, ki prihajajo v poštev za telefonsko zvezo, so Švica, Italija in Francija. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani tatovi vlomili v bar avtobusne postaje v koprskem pristanišču in iz njega odnesli radioaparat. Uvedena je bila preiskava, ki bo, u-pamo, spravila zlikovce pod ključ. V Piranu je bil prijavljen javnemu tžilcu Bruno Dellore ker je dne 28. junija in ponovno dne 8- julija kradel denar v piranski cerkvi in na pokopališču. Kakor vsak človek, tako si je tudi 63-letni Jože Pistan stanujoč v Ul. Ronchetto št. 42, privoščil skupaj s svojo družino majhen sprehod/. Doma seveda ni ostal nihče in s tem je bila dana prilika neznanemu tatu, da je poskusil pustolovščino. V njegovo srečo in seveda v Pi-stanovo smolo, se mu je popolnoma posrečilo. Tat, fc; je b'l verjetno vešč plezanja, je bil kmalu na oknu stavbe in čim je bilo odprto, se je splazil v notranjost in nemoteno vohal po omarah in o-maricah spalnice. Končno je le pretipal nekaj denarja in ko ga je seštel je videl, da je pre-cejšnja vsotica, to jg 24.000 lir. S tem seveda ni bil zadovoljen temveč je še in še brskal. V popotni torbi pa se je pod luninimi žarki nekaj zasvetilo: bila je zlata verižica, ki jo je tat jadrno spravil v žep in odšel od koder je prišel, pistanu ni ob povratku domov ostalo drugega, kot da stvar javi š'ke-denjski policiji, ki je uvedla preiskavo ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. julija 1951 se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 15 oseb. Poročili so se: prodajalec Romano Maranzana in šivilja Lilia-na Palumbo, težak Alojz Fenek in gospodinja Ana Zocco, delavec Bruno Basso in šivilja Ivanka Sfreddo. Umrli so: 64-letna Rosa Sterial por. Senizza, 74-letni Henrik Loik, 87-letna Frančiška Brandolič por. Chermetz, 46-letni Alojz Vascon 6-letni Aleksander Trampuš. 63-letni Romano Lassini, 49-letni Mario Prinčič, 62-letna Angela del Tin por, Calligaris, 72-letna Vin-cenza Braganz vd. Vltti, enoletna Cristiana Rattelli, 80-letni Ernest Taddto, 88-letni Martin Skerlavaj, 65-letni Silvester Gazzanelli, 70-letni Jurij Susari, 60-letna Marija Tolja por, Kelja. delnice dalo s/kupini delavcev, katera je zahtevala rešitev obupnega položaja, daje slutiti, da se tudi za v bodoče ne predvideva nobena taka rešitev, ki bi lahko zaposlila vseh 700 delavcev. Kako rešuje vodstvo sedanji položaj? Kaj enostavno; svoje uslužbence pošilja v ladjedelnico Sv. Marka, kj ima še najboljše možnosti delovanja. To je seveda le začasna rešitev, ki pa je le na škodo interesov tamkaj zaposlenega delavstva. Ce ima namreč delavec v ladr jedelnici Sv. Roka še nekaj pravic, ki jih predvideva delovna pogodba, poterh vse te pravice zanj ne veljajo več, čim je stopil v delovni kolektiv ladjedelnice Sv. Marka. Ta ladjedelnica ga namreč sprejme le kot začasnega uslužbenca, katerega lahko v pomanjkanju dela od-ptisti.^ ne da. bi mu bila dolžna lj/placati odpravnino, ki bi mu pc službenih letih pripadala. Z besedo rečeno: vodstvo ladjedelnice Sv. Roka se na lahek; način reši svojih uslužbencev, kj bodo morda še nekaj mesecev zaposleni y ladjedelnici Sv. Marka, «Ce bi bila tukaj Italija, bi nam dela ne manjkalo«, tako govoričijo in prišepetujejo italijanski šovinisti, kj hočejo izrabiti tudi, za naše delavstvo tako usodne trenutke, za njih šovinistično propagando. Toda delavstvo, zaposleno v tej ladjedelnici, ki je preživelo tudi čase, ko je tukaj vladala še Italija, ima vse predober spomin, da bi pozabilo, kako «dbbro» se je živelo v tistih letih fašističnega režima, ko je bilo primorano prav take, kot danes postajati Po kotih brez dela Odgovorni krogi se izgovarjajoče! da je težko dobiti novih naročil, ker je ladjedelnica po svojem ustroju primerna le za razna popravila ter zmore zgraditi le manjše ladje. Pri tem se pa seveda ne «spomni-jo». da je imela prav ta ladjedelnica db leta 1936 še ogromr ne žerjave, s katerimi bi danes lahko gradila tudi večje ladje, a so ji vse te žerjave že takrat odpeljali. 700 delavcev, od katerih ve-čina družinskih poglavarjev, je tako na milost in nemilost prepuščenih usodi, ki bo lahko dobra, a mnogo bolj verjetno, slaba. Bodo odgovorne oblasti u-krenile kaj v korist prizadetih delavcev, v korist nadaljnjega obstoja ladjedelnice, ki pomeni toliko za naš delavski razred ter za razvoj naše industrije? Danes je ladjedelnica Sv. Ro. ka mrtva in prazna; pogled: v posamezne delavnice je porazen. Kdaj bodo prišla naročila, ki so jih pred časom, če obljubljali im s katerimi bi bil položaj majhnih ladjedelnic vsaj začasno rešeni? SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJU PREDSTAVE NA PROSTEM NA STADIONU »PRVI MAJ' PONOVITEV: V S R E D O IS. JULIJA 1931 OB 21. URI * * * * I BRATKO KREFT Celj ski grofje drama v petih dejanjih Režiser JOŽE BABIC, scenog raf ing. arh. VIKTOR MOL--KA, odrska godba UBALD VRABEC, osnutid za kostume ANUSA SODNIKOVA. Zaradi dJolžine predstave opc zrn jamo občinstvo na točen pričetek; Večerna blagajna se zaipre 10 minut pred' pričetkom predstave. - Med izvajanjem vstop ne bo dovoljen. Tramvajske zveze štev. 2, 3, 4, 7 in 9. MILAN SKRBINŠEK Jošt VSTOPNICE PRODAJAJO: Adria-Express, Ul. Fabio Se-vero 5b. V Sked/nju: gostilna «Pri belem konjičku«. V Rojanu: trgovina čevljev Gec, Trg tra i Rivi 3. V Barkovljah: drogerija Scheimer. V Lonjerju: Vida Cok. Na Opčinah: Zofa Cok, trgovina. V Bazovici: trgovina Mahnič. V Pa-dričah (št. 1) Marija Grgič. V Trebčah (št. 56): Kralj Anton. Na Proseku: tobakarna. Na Kontovelu (št. 6): Ivanka Danev. V Sv. Križu: Marijan Svab. V Nabrežini: Slavko Pertot. V Plavjah: Jože Jamšek. V Dolini: Dora Samec. V Borštu (tudi za Ricmanje): Marija Petaros. V Dom ju: Slavko Sturman. Vstopnice bodo za današnjo predstavo v prodaji tudi na stadionu «Prvi maj» od 15 dalje. SREČKO KOŠIR Trgovec Milan Skrbinšek gostuje v Trsfu Jutri bo nastopil na predstavi na stadionu «Prvi maj« v vlogi Jošta v drami «Celjski grofje« igralec ljubljanske drame Milan Srbinšek. Z veseljem bomo pozdravili na po-zornici igralca, ki je bil pred 30. leti član Slovenskega gledališča v Trstu. Pred nedavnim je praznoval 40-letnico svojega umetniškega delovanja, ki zasluži priznanje ljubiteljev u-metnosti in kulture posebno pa vseh Slovencev. nu «Prvi maj«, da bo za povratek preskrbljen poseben avtobus. IZLETI PDT 28. t. m. popoldne in 29. t. m. bo izlet na Krn, Škrbino in Crno prst. Vpisovanje do 18. t. m. v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. ure. CjBVESTILO OPENSKIM UDELEŽENCEM PREDSTAVE NA STADIONU mPRVI MAJ» Krajevni odbor OF Opčine opozarja vse one. ki nameravajo obiskati predstavo na stadio- Rušilne vaje angleških čet Predstave na gradu Sv. Nadaljuje se prodaja vstoK, za predstavo na gradu Sv. pr/ biagajni_na Trgu Verdi v Galeriji Protti 2. Na sporif je Puccinijeva opera «La me«, ki bo v sredo 18. t. m- ,, 21. uri. V glavnih vlogah y -j nastopili Elena Rizzieri, Giuscijf Di Stefano, Maria Luisa Ga?1 j„ Ugo Savarese, Michele Casato Marco Stefanoni. Dirigiral bo « gelo Questa. V dneh od 19. do 20. julija 1951 bodo imele angleške čete na Svobodnem Tržaškem o-zemlju rušilne- vaje, med katerimi bodo podstavili naboje s fingirariim razstrelivom pod sledeče mostove: _ a) Železni most na cesti Opčine • Repentabor. b) Zidani most pri Ricma-njih. c) Most pri Lonjerju. OF Z GORIŠKEGA Neizpodbitno je dejstvo, da zagrebški nadškof Stepinac ni bil obsojen na zaporno kazen brez kakršnekoli utemeljitve, ampak so ga sodne oblasti cb-sodile zaradi njegovega proti-Ijudisleepai obnašanja v času okupacije kakor tudi po vojni, Na intervencijo Vatikana, naj bi Stepinca izpustili na svobodo, je jugoslovanska vlada odgovorila, da je pripravljena nadškofa izpustiti pod PO-gčjem, če bo zapustil Jugoslavijo. Vatikan pa na jugoslovansko zahtevo ni pristal, ker bi njegov pristanek obenem pomenil, da vatikanski krogi priznajo njegovo krivdo, ampak je nadalje vztrajal na tem, naj ga brezpogojno izpustijo. Zg Stepinca pa se ni zavzel samo Vatikan. Sekundirati mu je začel tudi goriški ((Katoliški glas», ki v uvodniku ((Jugoslavija in Vatikan» podpira vatikansko tezo, naj Jugoslavija Stepinca izpusti na svobodo ter s tem prizna njegovg nedolžnost. ((Katoliški glas» res dosledno izvršuje svoje poslanstvo. Pred mesecem ali kaj se je vneto potegoval za dlejanja belogardističnih izdajalcev in jih poveličeval; datnes pu je to svoje poslanstvo podkrepil• z najnovejšim zagovarjanjem proti-Ijudskčga človeka kakršen je Stepinac, ki je med vsem jugoslovanskim ljudstvom poznan kot eden največjih hrvaških kolaboracionistov in izdajalcev. Da ((Katoliški gUisn « odnosu do jugoslovanskih izdajalskih, metilrudskih elementov zavzema tako stališče. je razumljivo. Vedeti moramo namreč, da v uredništvu ((Katoliškega glasa vedrijo» precej podobni ljudje kot je Stepinac, ki so ušli pravični ljudiski sodbi. Zato danes na vso moč zagovarjajo Stepin-čevo in s tem svojo ((nedolžnost)). Vendar je njihov glas preslaboten in njihova, dejanja v preteklosti preveč očitna, da bi jih mogli zbrisati. Ostali so in bodo izdajalci. Ker pa zagovarjanje Stepin-če ve «nedolžnosti» s strani Vatikana predstavlja diel protijugoslovanske iredentistične gb-nje v Italiji in ker se je vatikanskemu pisanju v zvezi s Stepincem pridružil tudi ((Katoliški glas«, pomeni, da se je tudi «Katoliški glas» znašel v objemu te gonje proti jugoslovanskim narodom. Lepše druščine si rej ni mogel najti. na pokrajinskem uradu za delo. Pravico do stanovanj Ina-casa imajo samo nameščenci občinske ali pokrajinske uprave ter uslužbenci pri drugih ustanovah in zasebnih podjetjih. Obrazec za prošnjo mora biti skrbno izpolnjen in mora delodajalec na njem izjaviti, da je prositelj, njegov nameščenec, vplačal prispevek Inacasa vsaj za en mesec. Prošnji je priložiti družinski list, izdan največ pred tremi meseci. Poedinci lahko vložijo obenem prošnjo za dodelitev navadnega stanovanja in prošnjo za dodelitev stanovanja z obljubo odkupa. Prošnje je vložiti do 30. avgusta t. 1. Za stanovanja z obljubo odkupa bo najemnik moral plačevati od odobritve prošnje dalje vsak mesec stalen obrok, tako da bo stanovanje izplačal v 25. letih. Poleg omenjenega obroka br< moral plačevati še mesečno vsoto za popravljalna dela v stanovanju. Omenjeno vsoto bo določila uprava na podlagi določil za dodeljevanje stanovanj z obljubo odkupa. Navadni najemniki bodo plačevali sa. mo mesečno najemnino od dneva, ko zasedejo stanovanje. Poleg najemnine bodo morali plačevati letno prispevke za m°r?‘ bitna popravila hiše, snazenje stopnišča itd. Opozorilo goriškim občanom Pri zadnjih volitvah je občinski volilni urad naletel Pa tež-koče pri razdeljevanju volilnih potrdil, ker so mnogj volivci v tem/ času menjali stanovanje in niso svojega novega bivališča javili anagrafskenru uradu. Da bj se v prihodnosti to n,e dogajalo več, opozarja župan/ yse meščane na določilo, ki so ga odobrili z zakonskim dekretom z dne 2. decembra 1929 št. .2132 ki določa: čl. 20. Vsakdo, ki se preseli iz ene hiše V drugo ali pa menja stanovanje v isti hiši, mora najkasneje deset dni po selitvi javiti svoje novo bivališče. čl. 23. Vsi lastniki, upravniki, oskrbniki stanovanjskih hiš morajo javiti anagrafskemu uradu vse nove najemnike najkasneje deset dni potem, ko se naselijo v stanovanje. Najkasneje v desetih dneh morajo javili tudi odhod najemnikov, ki so zapustili stanovanje. Z avtomobilom v zid Prošnje za stanovanja INACASA Prošnje za stanovanje Inacasa je vložiti rta posebnih o- V nedeljo popoldne je hotel 40-Ietni Franc Trentadue s svojim avtomobilom k morju. Spravil ga je iz garaže na cesto in se pri vhodu ustavil, da bi menjal brzino. Toda videl je, da mora še malo nazaj, če hoče obrniti in je zato dal vozilu se malo brzine. Toda avtomobil, ki mu je že prej prestavi] brzino za naprej, se mu je sunkoma zaletel v zid. Pri zaletu v zid se je vozilo močno poškodovalo. Zbila so se vsa stekla žarometa in poškodoval se je celo motor. Trentadue je ostal k sreči nepoškodovan, medtem ko bo zid, v katerega je trčil, potreben popravila. Štandreški otroci bodo ponovili svojo prireditev V nedeljo 22. t. m. ob 20. uri bodo štandreški otroci portovili na odru v zadružni gostilni pravljično igro ((Izgubljeni raj«, s katero so že prejšnjo nedeljo razveselili irt navdušili številne gledalce. Vsem, ki ste zamudili prvi nastop, priporočamo, da se ude. ležite ponovitve in se prepriča, te o igralskih sposobnostih naših najmlajših. Y primeru, da novi najemnik prihaja iz drug,e občine, mora upravnik hiše javiti poleg n/je. govih osebnih podatkov tudi občino, iz katere prihaja. Nadalje morajo javiti toda številko stanovanja, ki so ga oddali in številko stopnišča tudi v primeru, če najemnik menija stanovanje v isti hiši, Vsi občani so dolžni izpolnjevati omenjena določila, zlasti še, ker b,o v bližnji prihodnosti ljudsko štetje. Kršitelji bodo kaznovani; z globo, ki jo predvidevata čl. 45 in 46 omenjenega določila. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 9. do 15. julija 11 rojstev, 7 primerov smrti, 3 vknji-žene poroke in 4 poroke. Rojstva: Nini Sergej, Franco vjiampaolo/Rosolen Emil Obiz zi Silvija, Tommasini Humbert, Mungerl* Ana Marija, Juretič Gianlaver, Toplicar Frančiška, Lrusovin Giana, Prinčič Cvetka, Furlan Klavdija. Smrti: 70-letnf livar Giusto Vojko, 90-letna gospodinja Maz-vd. Mauro Amelija, 48-let-ni trgovec Vezzana Caffiero, 77-letna gospodinja Komel vd. Erman Amalija, 82-letna gospodinja Acotto vd. de Tama Frančiška, 43-letni geometer Fri-ghieri Emil, 50-letni zidar Bri-sco Anton. Vknjižene poroke: mehanik Radinja Bruno in gospodinja Glesič Nives, policist Perusin Sergej in gospodinja Tessarig Marija, mehanik Marot Bruno in zasebnica Novotni Merila. Poroke: fir/ancar Colonna Ma. rij in uradnica Gurtner Marija, policaj Landi Bernard in pletilka Giacomazzi Lea, delavec Di Bin Lino in uradnica Ceretti Bruna, uradnik Ciuffariri Ivan in gospodinja/ Mechelj Marta. Danes 17, t. m, ob 20.30 6° y sedežu seja izvršnega odbora * okraja. Krajevni odbor OF Nabr^? organizira 29. t. m. izlet po su v Komen. Vpisovanje na -dežu krajevnega odbora OF dan popoldne, izvzemši rtea do 20. t. m. Krajevni odbor OF Sempolal ganizira izlet po Krasu v Ko Prijave sprejema Furlan in se zaključijo 18. t. m. Partizanski tabor v Istrski Gabrovic' Okrajni odbor zveze 6°™« NOV — Sežana priredi na rv vstaje slovenskega naroda« v deljo 22. t. m. v obnovljeni Ist Gabrovici okrajni partizansK1 bor. Na sporedu so med druj^ Slavnostni govor, odkritje spoFjj ske plošče ((Tehniki Snežnik« j, «Tehniki Zena«, kulturni naS1", pevski zbori in dramske sKJPu ter prosta'zabava. Za hrano >n r jačo dobro preskrbljeno. , Hrabra Gabrovica, ki se je kovala med vojno in se tudi vabi na obilno udeležbo vse/j) ce. aktiviste in ostale, ki J1" gostoljubno sprejela. nji zdravniški pregled otrok, ki gredo v koonij« Zadnji Danes 17. t. m. od 10. do D je v Ul. R. Manna 29 zadnji z^( niški pregled otrok, ki *re^< kolonije v Slovenijo. Brez niškega pregleda ne smejo o™ odpotovati v kolonije. ^ Otroci, ki niso odpotoval) v,.((i lonije in so bili na zdravnis^g pregledu s prvo skupino ter Kf jo namen odpotovati z drug0 pino, morajo ponovno na zAx -* ški pregled, ki je samo še da Tretja ura angleščino v v torek ob 17. in ob 1«- j, bo v veliki kincertni ^v° ZVU, Ulica Thatro Ro"13^ vhod B, tretja učna ura škega jezika, ki jo prireja ' Vezniška čitalnica. Pouk ahF, škega jezika, ki ga spremite plošče Anglophono in proj®1 ■t ja teksta, se vršijo vsak tore . ADEX-IZLETI priredi 5, av#*u9*a enodnevni izlet * RIHEMBERK ILIRSKO BISTRICO LABINJ PAZIN t* 4. in 5. a v g u s dvodnevni izlet 0* BLED IDRIJO CERKNO lllllllilllMlllllllllllllllllllllllllll>l>,,,, Vpisovanje pri Adria-®5! press v Ul. F. Severo ' tel. 29-243 do 21. VIŠEK LETOŠNJE SEZONE SNG BRATKO KREFT: « Celjski grcfjo Kakor fantastična vizija davno Potopljenih časov slovenske zgodovine se nas je dojmila sobotna Premiera Kreftovih «Celjskih grofov«. Mogočna inscenacija, ki Je do potankosti obudila staro bivališče celjskih grofov, je dala veliko več kot samo okvir širokopotezni in dinamični režiji. Oba, 1 sta predvsem odgovorna za uprizoritve, režiser Jože n ln mscenator ljubljanske st= ,mg' arh- Vikt°r MolKa. nem s°žitju ustvarila svnii enoto’ ki ^ po nn 2unanji učinkovitosti kot n°tranji dinamiki še odru ^lc5eli enake na tržaškem na r;J5ajpada. nudi uprizoritev fu »em reži^rju in scenogra-stvariafn ?bdarjena z močno u-n^ožnost^0. azii°> veliko širše prostor n, ° rfpa teSn0 odmerjen da imata oba T*°da P0g0j je’ bogato domi«i- n 0 izvirn° in kaIaL 4rsohi?’ k0t sta J° p°- Molka in rež^° i Premieri ing. Avtn, .. lser Babič. Je Čad/?,6 Bratko Kreft no- na ideoln«u°K° sicer realistič-ksističnega tohl . Principih mar-zgodovine w°£an dialektifn ■J1 Je pa lasten tos dal m retorični pa- njema unT* Šlavrlima reali*a- so TLTillZ>tve trdno p°dia- ^srajeno Del° J« dramatike in - asižnih principih-nju nrr^t/vr. Je enotno po dej a- ^ enotne &SU’ daje stično rastni ene in 'verl' ugodne efP “g? poteka i«». Te ‘n Molka ? .sta znala Babi* koristiti S? krajnih možnosti iz- tos je prišel^ realistiCni pa‘ '"scenacii h ako v režlJ> kot v živeli SJ Polnega izraza. Do- ^žofnosn Tlzoritev> ki J'1 po n°tranip rt;.2unaniega patosa in m^emo Pr!™"0511 ZlePa n£' ^'Hamiet,516^ zadnj‘h filmih nekaj r^iii“ act>eth») smo videli obogatii i v’ da b> se film sktai piJL p°ysem dramsko odr-Babie in Zdi se- da Sta šla v °bratn« V3 a pri svojem delu ^ oclrskpm T' sta izrazi- 2arJa na nr t1U’ ki se restla upri' žito film^i? 1 nekatere izra- v tem, sPela ’d,h„ . .Presenetljivo u-stu n — ganJe in spuščanje mo- p°taio aii’ preko katerega prito-^ničnih' °dvit!rajo jezdeci na fiiostu „ k°njib, straže okrog Prostorni« ,nazi5 SJe njegove širo-V?1 ‘lajPrimerTii-*' M°rda niso bili toda treba Z? odbrane jim S 1 z mni Je bil° okori-8Jedaiišge rp;,1nostrni. ki jih naše ^.Ljudevit Crnobrn-Ucii' 'Sralske freiranje izr„rt-Klemente tj ^ nature mnoge kreiranje izrL„Jej° možnost za yloge crrof zahtevne in tež-J sebe vse La Hermana. Dal je rtm'bolj Pribil Je,.mogel, da je ^esPota 1.. lik celjskega 2«naj je JJ aJstl6nejSi vi2iji. igral ja J ^tojanstven si-iie JProščeno in dina- ®UstI>° sarnoe„m°r?a nekoliko” pp-*:°mentih Vii *j dramatičnih , manikovat,N 'i mu je nekoliko ^'ntarn'3 ?rg'as°vne sile ,n e-hi si v Kljub te- neS‘mVoe0e1VirU ^jšeTzbiJe%f0taI,ljati p" h„enJene pomanti,?® odštejemo o-^,ri zno^ fnn'lk/J!vosti je Črno-? ^ažal (}•, )” tokrat odločilno Važna Pridobitev^3 ansambet ^'"■azaT0^ J" tokrat odločilno lna Pridobitev^ ' » Ha Fridgrji^ji i . , ncin. Za t„ "* ie '6ral Modest ‘^i drugačna^ h ° bi bila možna Sk Oljski ne, S-‘ra* kajli Pride-? *r velike i ■ ravno v smeri ZrnoSlUvr>«j ■ Pi'Znane Sancino-telSli namZft o tist'. ki ol r p^ev ,» iiafclnj-r,ri i2bir' prav takn ™teI' v ‘en druge *e ni bil ^an rebne naloge, m «en> tista Sa,rnOV Friderik po- ^rastna i„ ' mladeniško kot «1 , ravnoveSena osebij? je vendari° Je avtor zamislil, 'S 8 eim?r "I ustvaril zanj nov ^°je že n, Prebrodil nekatere ke no^K *Ve ustaljene igral-t>a(Jl Posebnosti, ki so tokrat od- b^uefH^„SarJC'rlOVa je kot Bar-re^iil v^'a, predvsem po svo. bila n ° kraUevskj pojavi, ki stUrni Z razkoSnimi ko- Pisal' rugl priliki sem za-Pretria, 'ma Angelca Sancinova so Dr nians v svojih tonih, da Prevef ' med raznimi ekstremi di Prj rezki. To se je opažalo tu-Pa JV!eni kraljici Barbari ki lmPTesiv kot isralska kreacija PrizoHh ° Podana in je dajala v Uljem Z ^akrstovim Piccolomi-‘mke resnitno kraljevske lju- e'nkr^*U K°balu morem samo i? odrt, zaPisati, da je danes v?1rih ie 5®Snitno doma. Njegov 2rav0stl poln mladeniške vi-h^iselnr,??*11 na POl otroške lah-Leooten?f'Jn tla P°1 stanovske na^ ^i ter je dajal videz tk degeneriranega aristo- ki CiroDari e na* nei7'bezni bliž-W dru„i^1 mogočnosti Celjanov. “v'sk, J bi bil nemafa bolj fan-n se li- j mozakarski toda ^av tak l' ,.*! Je silv'J Kobal 5 arjai \?n Je, pravilno od. Serjevj tak0 avtorjevi kot reži-fžb0 2annsli. So Vpr Zlate Rodoškove za vlo-Dr>eakr,vnlke se je P°kazal za ne-r°nika .° Posreien prijem. Ve- Sern nastop! sicer samo y dru_ I^ni oir»iU’ toda njen Pojav po- ‘^ni / ln najbolj drama- fahteva Z, V '8ri' Ta kajti uti močno osredotočenost, bistvu “ z njo so v svojem Prestani Se1Zbruhi,ftrasti ter ne-|'čni viški. Zlata" drama' la težki nalili Rodoškova je bi-njena igra il' KnVellki meri kos, njeni strastni i vla dinamična in strastni izbruh, so u£inko. J vali pristno, da je njena igralska zanesenost potegnila ob koncu občinstvo tako za seboj, da ji je plo. skalo ob razsvetljenem prizorišču. Mislim, da je bil poleg Rodo^ škove največje presenečenje uprizoritve Pravdač, ki ga je igral mladi Stane Starešinič. V tej vlogi sem videl v Ljubljani nekaj naših najodličnejših igralcev. Morda zaostaja danes še Starešinič za njimi v odrski veščnini. Toda še nisem videl igrati te izredno zahtevne in po avtorju predvsem visoko retorične vloge s tžko ognjevito pristnostjo, s tako absolutno prepričljivostjo. In Starešinič ni učinkoval retorično. Njegov zagovor Veronike je bil najčistejši izbruh mladeniške ognjevitosti, njegov zaključni nastop s Hermanom izbruh globoke razredne ogorčenosti, kot bi si ga avtor pristnejšega ne bil mogel i noto svojega življenja, katerega želeti. Dokaz temu je bil spon- | je skozi in skozi udinjal tujim tani aplavz do kraja prepričanega koristim. Morda je Raztresenu občinstva. Enega od' svojih igralskih viškov je dosegel Rado Nakrst s stvaritvijo Piccolominija, kateremu je dal južnjaški žar, dvorjansko ele. ganco in cinično okrutnost človeka, ki mu je v življenju zagotovljen uspeh. V nastopih s kraljico Barbaro je bil očarljiv dvorjan in ljubimec, v nastopih z Veroniko in Pravdačem pa ciničen in jezuitsko zvit kazuist. Ta kreacija je bila med najbolj dovršenimi in harmoničnimi te predstave. Stane Raztresen je kot Jošt postavil pred nas enotno in zlasti na zunaj učinkovito podobo tega najzvestejšega oprodi Celjanov, okrutnega, strašnega moža, ki se čustveno lomi aad brezupno praz- manjkalo nekaj divje silovitosti, kakršno bi Joštu pripisovali. V tem je učinkoval bolj s spretno igro kot z notranjo prepričeval-nostjo. Dvornega kaplana Gregorja je kreiral Julij Guštin, ki se igralsko stalno razvija in raste jn nam je v tej stvaritvi dal v sebi enega od najbolj harmonično zaokroženih likov uprizoritve. Zadržanost v sebi prepričanega fanatika je prikazal v igri in besedi z živo in zrelo prepričljivostjo. Kabineten lik, dovršen v igri in maski, izvirno zamišljen in igralsko odlično podan je bil pater gvardian Jožka Lukeša. Lukeš je kot karakterni igralec težko pre-kosljiv in bi kot tak delal čast slehernemu gledališču. Se posebej izviren se mi zdi njegov smisel za karakterno komiko. Padarja je igral Belizar Sancin, ki je tokrat že s prvim nastopom presenetil z izvirno masko, ki mu je dala dobro podlago, da se je popolnoma sprostil v igri in govorici. Imenitno je pripovedoval zgodbo s starim Deseničanonv, a močne tragikomične učinke je dosegel z objokovanjem psa. ki ga je padarju ubil Jošt. Tudi ta kreacija spada med uspele like večera, ki so doprinesli svoj delež k ustvaritvi učinkovite celote. Ernest Zega je z umerjeno igro in toplim glasom podal od njegovih gospodarjev odvisnega sodnika. Ni posebej izstopal, toda u-stvaril je dovolj harmoničen in realističen lik, ki se je .lepo vokviril v skupnost . Dva manj izrazita, a pri tem vendar celoti ustrezna lika sta postavila Anton Požar z orožarjenv in Srečko Košir s trgovcem. Zlasti zadnji je z diskretno igro in govorico dobro naznačil tiho, a neizbežno prehajanje »tretjega stanu» na površje zgodovine. Josip Fišer je kot pekovski mojster postavil na prizorišče tipično fišerjevsko komično bufo-figuro, ki je bila bolj zabavna kot izvirna. Epizoda kmečkega dekleta, ki ga je predstavljala Tea Starčeva, je šla kot krik preko prizorišča in bo ostala v srcih gledalcev kljub svoji samo utrinkoviti pcjavi. Vsi ostali sodelujoči so se lepo vokvirili v celoto in s skupno igro pripomogli k mogočnemu uspehu predstave. Krasni kostumi po osnutkih Anuse Sodnikove so povsem odgovarjali stilu dobe. Lepo prilegajočo se glasbo je za uprizoritev skomponiral in vodil Ubald Vrabec. Uprizoritev «Celjskih grofova pomeni doslej morda najmočnejšo umetniško manifestacijo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in s tem morda tudi najmočnejši kulturni dogodek sploh. Kdor jo je gledal,, mu bo ostala v neizbrisnem spominu. V. B. 99 KADI BI OSTALI ŠE T E XI IZMEJfl!« ft& yf£e4xem(i V Polhov gradeč smo prišli, ko s0 se otroci ravno pripravljali na izlet y bližnjo okolico. Vodiči so že razvrščali otroke po skupinah, toda ko so zagledali avto s tržaško tablico, so pozabili na izlet in se zgrnili okoli avtomobila, pravzaprav okoli našega fotoreporterja, ki je že pripravljal svoj aparat, da bi napravil nekaj lepih posnetkov. Medtem ko je naš Mario odgovarjal na vprašanja otrok, smo si ogledali prostore tržaške zdravstvene kolonije. Kolonija -je v nekdanjem gradiču, na prekrasnem prostoru: s treh strani obdajajo poslopje travniki in drevesni gaji pod gradičem teče bister potok, vse naokrog pa so hribi porasli s košatimi gozdovi. V jutranjih urah veje iz gozdov prijeten hlad, toda tudi v najhujši vročini si vsakdo lahko poišče primeren prostor v gozdu, ob potoku ali pa — v krošnji ogromne lipe, na kateri s0 pet metrov od tal napravili veliko mizo ir.' klopi, do katerih vodijo lesene stopnice. Graščina je že stara, toda z razliko od ostalih, ima na pr. velika okna, lepe notranje prostore in kar je najbolj važno, povsod vladata na j večji red irj čistoča. Pri tov. načelnici smo se po--zaninaalt za dnevni red: ob- -7. vstanejo. se umijejo, nato imajo zajtrk, ob osmih pa gredo na sprehod v gozdove. Vrnejo se ob desetih na južino, potem pa gredo v park, kjer se igrajo in šahirajo (imeli so že šahovski turnir), opoldne pa imajo kosilo. Od 14. do 16. ure počivajo, potem pa gredo- zopet na izlet ali na kopanje, kakšno urico zamudijo za priprave za kulturne prireditve. Ob 19. uri je večerja, ob 21. pa Tržaški otroci pred grobom pesnika Prešerna smo prišli v času južine. Na dvorišču nove viške gimnazije so stali naši dijaki in po skupinah hodili po južino: eden ali dva ali še več kosov kruha namazanega z maslom in marmelado si je vsakdo lahko vzel. Ker smo bili blizu kuhinje, smo najprej vtaknili naše nosove v ta «najvažnejši» prostor vsake kolonije. Prijazno dekle ram je pokazalo kar nas je zanimalo. Tudi starše naših dijakov bo najbrže zanimalo, kaj njih otroci jedo: zjutraj belo kavo i marmelado ali mašilom, dopoldne južino, opoldne obilno kosilo — tisti dar.' so imeli juhot testenine z mesno omako, kompot in štruklje — večerja pa ne zaostaja dosti za kosilom. Dnevni; red' je v vseh kolonijah enak. Dijaki hodijo na izlete ,se kopajo, igrajo nogomet (tekmo z viškimi pionirji so igrali neodločno 2:2), imajo kinopredstave, napravili so vljudnostni obisk koloniji iz Reke, poleg tega se pa pripravljajo za nastop 22. julija, ko bodo sodelovali v centralni prireditvi OF okraja Vič. V kratkem bodo napravili dva daljša izleta, enega do slapa Perič-nik, drugega pa v Celje. Omeniti je tudi treba, da tekmujejo med seboj v disciplini, čisto, či, vedenju in kulturnem udejstvovanju. Preden smo odšli je Mario napravil še sliko za spomin in odbrzeli smo proti Škofji Loki. Vprašali smo kje je tržaška kolonija in pokazali so nam lepo stavbo s prekrasnim parkom. Vstopili smo, toda otrok ni bilo doma. Razgledali smo se po prostorih« potem pa nas je tov. upravnik peljal na Crni grob, priljubljeno izletniško točko, kamor so tudi tržaški otroci odšli na daljši izlet. Se ko smo bili v notranjosti gozda, precej pod vrhom, smo zaslišali vese! smeh in kričanje. Na vrhu okoli starinske cerkvice, ki je znana po svojih' freskah, se je podila «mularija». «Kot živo srebro so živi«, nam je namesto pozdrava dejala tov. načelnica in nam stisnila roke. «Kako je v Trstu«, so hoteli vsi vedeti. Ko smo jim odgovarjali na vprašanja, pa so dejali: »Toda tukaj je lepše kot.v.Trstu, Mi bomo prosili, da bomo ošta. , Ii še eno izmeno«. In že so se zgubili po svojih «opravkih». Živahen kodrolasec je pravil, da je pojedel 6 krofov po kosilu. «To ni nič», so ga prekinili drugi, «jaz sem jih pojedel sedem«, «jaz osem, jaz deset...« Človek res ne ve ali bi verjel, da sprememba zraka tako vpliva na apetit, toda ko je upravnik potrdil, da je tako, pač moraš verjeti. Tudi oni imajo v programu izlete, kopanje in druge zabave, ki so v navadi po kolonijah. Nismo se dolgo zamujali, pozdravili smo in obljubili, da bo. mo pozdravili vse v Trstu. Po stranski, poti smo prišli zopet na glavno cesto, ki nas je pripeljala v Kranj. V Kranju sta dve koloniji. Ena je v lepem poslopju osnovne šole, druga pa v mladinskem domu «Franceta Prešerna«. Ko smo vstopili v osnovno .šolo, so bili otroci ravno pri kosilu. Nič boljšega, da se na lastne oči prepričamo, kako je s hrano. Kakor povsod, smo tudi tukaj ugotovili, da je izvrstna. Med tem ko so kosili smo si ogledali spalnice in druge prostore. Red in čistoča sta tudi tukaj prišli zelo do izraza. Toda Mario je bil nestrpen. Toliko, da so popili malinovca, že je spravil otroke, na dvorišče in jih slikal. Medtem ko so ostali šli še na puding, si je izbral skupino in šel. z njimi na Prešernov grob in jih seveda tudi tam slikal. Kaj bi dejal o tej koloniji? Zdravi so, siti tudi, zadovoljni in razigrani, O pač! Cvetka Mo-zetič pozdravlja svojo mamico, strica jn teto na Kolonkovcu. Prav tako Livia Trobec in Jolanda Regent s Proseka, Božo Vžvab iz Sv. Križa in Savica Stoka s Kontovela. In še to moram povedati, da so otroci dobri pevci iv imajo švoj pevski zbor, s Katerim bodo tudi nastopili. V mladinskem domu v Kranju nam je prišla nasproti mala Ljubica. Prav ustrašil sem se: -črna po obrvih in pod očmi je bila, tako da so njene plave očke prišle še bolj do izraza. ■Črna je bila po rokah in nogah, po obrazu, skratka povsod. Pa se je zasmejala:. tudi zobe je imela črne! In njena sestri- V Kranju sta dve koloniji: prva je v poslopju mladinskega doma, druga pa, njene prebivalce vidimo na sliki, v novi osnovni šoli ca Majda, ki je takrat prišla zraven, tudi ona je imela črne zobe :n črne roke. Ni bilo težko uganiti. Borovnic so se najedle, Majda samo s prsti in usti. Ljubica pa najbrž z rokam; in nogami. Otroci hodijo v bližnje gozdove, kjer je polno borovnic in med igranjem pridno zobajo zdrave gozdne sadeže. Porazgovorili smo se z otroci in tovarišicami, ki jih vodijo ter ugotovili, da so zdravi in zadovoljni. Ker bi že morali biti na popoldanskem počitku jih nismo preveč zadrževali in odšli v Lesce, pravzaprav poprej na Bled, kjer smo počakali do štirih, ko otroci vstanejo. Tukaj pa nekaj ni bilo v redu. «Ali ste nam prinesli žogo«? je bilo prvo vprašanje. Ne, nismo je prinesli. Kar nekam razočarani so bili, toda kmalu so se potolažili, ko smo obljubili, da jim jo čim prej pošljemo. Vsedli smo se na dvorišče in odgovarjali na radovedna vprašanja. Toda na naša so bili kaj skopi z odgovori: «Lepo je, zelo lepo«, so dejali, a v očeh jim je bilo videti, da doživijajo najlepše dneve svojega mladega življenja. E. K. T Piranu so gostovali zagrebški pevci V ponedeljek dne 9. julija 1.1. smo imeli v Piranu priliko poslušati koncert s programom arij najuspeiejših oper domače in tuje literature. Na sporedu so bili Rossini, Puccini, Verdi, Donizetti, Bizet Saint-Saens pa Rimski-Korsakov in končno Jakov Gotovac. Ze imena skladateljev povedo, da zahteva program mnogo od izvajalcev. So-' listi hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba so nastopili z jamstvom, ki ga opravičuje njihov sloves v Jugoslaviji in izven njenih meja. Program, ki je bil izvajan na prostem — na Tartinijevem trgu — se je pričel z rahlo zamudo. Ploha pa ni prestrašila poslušalce. Verno sf> sledili izvajanju programa. Kot prvo točko smo culi Verdijev vero iz opere «Otello». Velika me-lodioznost Verdijevih melodij in hrvaški prevod sta se sicer na nekaterih mestih malo trla, vendar zelo lepo in pravilno poudarjanje sta ta odlomek iz Verdijeve opere «Otel-lo» predstavila v dostojni obliki. Drugo arijo, ki jo je prav tako zapel baritonist Ivan Francij iz Bizetove «Carmen» arijo Escamiglia iz drugega de. ianja. Ta arija je ena najtežjih baritonskih partij sploh. Baritonist Francij je pokazal dovolj intenzitete pri izvajanju gra-ditivne Bizetove melodike. Zahtevno delo rabi dober -svetel in heroj ičen glas. Temu je bil solist kos. Izvedba je bila primerna. vendar se je čutila rahla utrujenost. Nemška šola glasu je bolj ustrezala junaški ariji iz Bizetove «Carmen» kot pa melodično mehko spevni ve. ri iz opere «Otello». Druga je bila na sporedu sopranistka Vera Grozaj. Pri njej je treba pohvaliti to, da je segla po delu hrvaškega sklada-•telja Jakova Gotovca. Zapela ie arijo iz njegove opere »Morana« in arijo iz Puccinijeve «Ma. dame Butterfly». Grozajeva ima zelo prijeten glas malce svetlo obarvan. Njena interpretacija se je zelo približevala dramatičnim zasnovam obeh tragičnih del. Posebno viške je napravila res uživete. Basist Neralič Tomislav je črpal svoj program iz železne blagajne. Zapel je arijo iz Puccinijeve «La Boheme« in arijo iz prvega dejanja Rossinijevega «Seviljskega brivca«. Basist Neralič ima lepo izoblikovan ton. Njegovo petje prepriča človeka. Vpelje ga v dejanje samo, tako da zaživi v vsem svojem sijaju vsebina, če tudi podana na koncertnem odru. partnerico. Tov. Delorko ima lep liričen tenor. Podajanje lah. kotno, naravno, glas sonoren, pa tudi njegova tehnična dognanost je redka. Treba bi mu bilo iti še malo bolj v notranjost in poglobljenost v stvari. Blanka Dežmanova je liričen sopran, ki ji manjka tisti lepi kompaktni blesk glasu. Zato na odprtem - prostoru, ne pride njen glas do takega izraza. Pri duetu Delorko — Dežman se je poznalo, da solista nista v pravilni glasovni dispoziciji. S tem je bil prvi del koncerta zaključen. Drugi del koncerta je otvoril basist Drago Benardič z arijo iz Verdijeve opere «Simon Boc-canegra« in z arijo iz opere «Sadko», ki jo je napisal romantični ruski skladatelj Niko. laj Rimski-Korsakov. Benardič ima lepo nižino, ki je tudi pri najnižjih tonih lepo izravnana. Njegova artikulacija je dobra. Posebno pozornost posveča obli. kovanju vokalov, ki ga včasih malo zavede tako, da pravilno hotenje napravi spačen nenaraven vokal. Tenorist Noni Zunec je odpel arijo Jozeja iz opere «Car-men» in arijo Cavadossija iz Puccinijeve «Tosche». Zunec se je dolgo bavil z izgovarjavo raznih vokalov v zvezi s težkimi konzonanti z vstrajno voljo je marsikatero napako odpravil. Pri njegovem petju opažamo, .da- glasu še nima popolnoma v svoji oblasti, kajti na nekaterih mestih mu je pokrivalce, ki zapira sapnik napravilo nek valček in s tem glas izmaličilo. Treba bo še nekaj vaj. Vsa teža programa pa je bila poudarjena na koncu. Mezzosopranistka Marjana Rade je zapela tehnično zelo zahtevno arijo iz opere «Carmen» in arijo iz Saint-Saensove opere «Sam-son in Dalila«. Obe ariji štejemo med najtežje in tehnično najzahtevnejša dela, Radevova je s svojim pastornim, obenem pa žametno mehkim glasom pri. jegnila srca poslušalcev. Kontakt, ki je bil vzpostavljen takoj je navdušenje med preciznim in poglobljenim doživetim podajanjem stopnjeval. Umetnica je zasluženo žela vse priznanje. Po vmesni točki tenorista Ra-timira Delorke, ki je zapel arijo iz Donizettijeve opere «Eli-Puccinijevi ariji Rudolfa in| sfii d’amore» zelo uspešno je Mimi iz opere «La Boheme« v izvedbi tov. Ratimira Delorko in Blanke Dežmanove je sledil še duet iz iste opere. Tov. De- nastopij za zaključek prvak hrvaškega gledališča iz Zagreba baritonist Vlado Rudžak. Zapel je arijo starega Germonta Al- opere «Traviata» in Cavatino iz Rossinijevega ((Seviljskega brivca«. Nastop baritonista Rudža-ka je pomenil vrhunec tega koncerta. Jasna izgovarjava, da. Ije precizna tehnična obdelava in obenem miren pa tudi čuteč vsebinski melos so kras in prednosti, s katerimi se le težko kdo more pohvaliti. Njegov glasovni organ kaže sveže razvijajoče se cvetje tistega umetniškega partikola, ki je lasten samo, njim,, ki z naravnim darom in s svojo pridnostjo ustvarjajo sebi in kulturi naroda lepše po. goje za razvoj. Umetnike so precizno in diskretno spremlja, li tov. Basic Mladen ln Bori-slav Klobučar. Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba je razumelo, da je poklicano kulturo jn rezultate te kulturne delavnosti ponesti tudi med tiste, ki toliko časa niso imeli nobene kulturne vezi z materjo Jugoslavijo. Pa tudi Italijani, ki žive v našem okrožju so prišli na svoj račun. Večina arij italijanskih skladateljev je bila izvajana v njihovi materinščini. Oduševljeno ljudstvo se je vsem izvajanjem odzvalo z navdušenim odobravanjem in ploskanjem. Kar bi imeli pripomniti'je to; da bi želeli takih in podobnih prireditev še in še in ne bi bilo napačno, če bi take zares kvalitetne profesionalne ansamble; ki po svoji homogenosti predstavljajo višek, še povabili v naše okrožje. Gašperlin Zdravko Inozemske brigade na mladinski progi Doboj - Banjaluka Pred dnevi je prispelo na mla. dinsko progo Banjaluka—Doboj 15 ameriških študentov. To je že druga inozemska skupina pripadnikov na mladinski progi, prva pa je bila, kakor znano, iz Norveške. Ta mesec pridejo še na mladinsko progo bri-gadniki iz Anglije, Švedske, Svi ee, Francije, Belgije in STO. Zveza študentov Jugoslavije je dobila od Zveze študentov Francije povabilo, naj pošlje 30 svojih članov v francoska de. lovna taborišča, ki so bila usta. r.ovljena v Cannesu in Bor-deauxu. V Francijo je odpotovalo že včeraj 12 jugoslovanskih študentov, drugi pa odpo- lorko je prednjačil pred svojo fredovega očeta iz Verdijeve j tujejo v prihodnjih dneh ZABAVNA AMURSKA PRIPOVEDKA mmii mmmm« Živela sta v neki nivhski vasi mož po imenu Curka in njegova žena Pigunajka. Curka je bil miren mož in je rajši molčal, ko govoril. A njegova žena Pigunajkav je bolj opletala z jezikom, kakor delala z roka. mi. Celo v spanju' je govorila; spala je, spala, nenadoma pa začela mrmrati hitro, hitro. ta. ko hitro, da je človek ni mogel prav nič razumeti. Mrmra nje je prebudilo Curko, ki je dregnil ženo v bok: — Ej, žena! S kom se pa pogovarjaš? Pigunajka je poskočila in si z dlanjo zakrila oči. •— Pogovarjam se z izobraže nimi ljudmi. — Saj vendar spiš, žena! — Toda s pametnimi ljudmi je pogovor tudi v spanju prijeten. S teboj se sploh nikdar ne morem pogovoriti. Dve besedi spregovori na leto, pa še te v gozdu! Curka je imel trojno delo: hodil je v tajgo na lov, ribaril je in kadil pipo. Svoje delo je kar dobro opravljal. Ce je 5el v tajgo lovit, je divjačino toliko časa zasledoval, da so ga prijatelji komaj spet spravili domov. Ribaril je tako vneto, da- se je sam vrgel v mrežo, če ni ujel robe. Kadar si je pa prižgal pipo. se je proti nebu | srečo prišli fantalini in jo spet valil cel stolp dima. Ce je ka dil doma, — so se zbrali ljud je iz vse vasi in se spraševali, kje le gori. Curkova hiša gori! Ljudje so prihiteli, a Curka je sedel na pragu in kadil pipo! Ce je bil Curka v gozdu — in so vaščani opazili, da se iz tajge valj dim, so že vedeli: Curka si je prižgal pipo debelo kakor poleno. Večkrat pa so se tudi metili: tobačni dim iz Curkov e pipe so imeli za gozdni požar! Tudi Pigunajka je bila trojno zaposlena: govorila je, spala in razlagala sanje. Kadar je za. čela govoriti, ga ni bilo, ki bi jo ustavil. Ce so sosede, videle, da prihaja Pigunajka, so se brž skrile pod posteljo. Rešile so se je tudi tako, da so k nji posadile gluho ženo. Le-ta je sedela in kimala z glavo, ko da bi pritrjevala. Kadar pa je bila Pigunajka v postelji, je ni in ni bilo moč prebuditi — dokler se ni naspala! Nekoč- so jo sosedovi fantalini, ko je spala, s posteljo vred odnesli v gozd; ko se je prebudila in se ogledala, je videla: sam gozd; mislila je, da še spi in je sama s seboj govorila: «Kaj sem ži. valca, da tukaj spim? Morala bi leči!« Vlegla se je, da bi še dva tedna prespala, a so na spanje. Enkrat na teden se okopajo pod toplimi prhami. Hrana je odlična. Zato skrbi, ta dva ekonoma, ki sta neutrudna pri svojem delu, prav tako kuharica, katere kuharske spo-, sobnosti otroci zelo cenijo. Poleg običajnih jedil imajo otroci na razpolago veliko mleka in sadja. Zdravstveno stanje je prav tako zelo dobro. Bolan še ni bil nobeden (če izvzamemo zavijanje po trebuhu, ko so se nekateri preveč najedli), toda za vsak primer so v koloniji zdravnik in dve bolničarki, ena iz Trsta, ena pa iz Ljubljane. Pa pustimo opisovanje in poslušajmo, kaj pravijo otroci. Vsi so zelo zadovoljni, večina bi kar ostala tudi z drugo skupino. Žagar Marija in Aleksander pošiljata pozdrave svoji mami v Bazovico, Rodica Graciela mami in papanu, Igor Kozmina papanu, staremu očetu in stricu, Anica Novak pozdravlja starše in brate, Elizabeta Bla-žina mamo in sestro, Boris Vodopivec Iz Doline pa pozdravlja mamo in atka in pravi, da mu ni prav nič dolgčas. Naš Mario je razvrstil otroke okoli starinskega vodnjaka pred graščino, stopil na mizo, tu pa tam kaj popravil in pritisnil. ((Slikani ste»! Otroci so se zopet razbežali, a se.takoj zbrali, ko so videli, da se poslavljamo. ((Pozdravite vse v Trstu in povejte, da je tukaj krasno«, so nam naročevali in stiskali roke. Se nekajkrat smo jim pomahali, potem pa je graščina izginila, ko smo prevozili prvi ovinek. V Ljubljano oziroma na Vič Skozi obdobja ženskega gibanja na Primorskem in v Trstu 1. Življenje slovenske žene je žrtvenih trpljenja. In rad bi, dta bi naša. žena ob. držala v, s^bi naše ■ re- ime[0 vse pavice in ie za- kulture, da bi se zarisal v r£(j. tega s prezirom gledalo njen,° na Slovence. Obmetavalo jih je mraik in dan, da b j ostal ta. plamen v otrocih in rodo- vih- .. —. . Srečko Kosovel V pretekli in polpretekli do. bi smo imeli tržaški Slovenci 3 revije: Slovensko Jadranko in Zenski svet. Cele sklade duševnega bogasta hranijo »n nehote se človek sprašuje: katera sila jih je oblikovala in zakaj je začela izhajata prav pri nas v Trstu prva slovenska ženska revija. Odgovor se mu potem vsi-1 juje sam po sebi. Tiči namreč v značaju in položaju našega mesta, ki leži ob do tika liscu dveh narodov ter njunih med-sebojno prepletajočih se interesov. Ti so proti koncu preteklega stoletja, ko je mesto pre-življalo mogočni gospodarski vzpon, pričeli prihajati v velika nasprotja. Najtežjo krivdu z;j to je nosil stari avstrijski volilni sistem, ki je dajal gospodarsko, politično in administrativno oblast italijanskemu meščanstvu. Izločil pa je iz volitev malega kmeta in nestrokovno izobraženega delavca, kar je za tiste čase pomenilo pretežno večino našega naroda. Italijansko meščanstvo je to- z najrazličnejšimi psovkami, kot s’ciavi, bacoli, croati. Slednje ime ni pomenilo hr-vatskega naroda, temveč nekaj poniževalnega, vrednega le u-boge slovanske raje. Pod vplivom italijanskega meščanstva je bilo zaradi jezikovnih vezi tudi italijansko delavstvo. Tudi ono je gledalo na slovenski jezik, kakor na jezik hlapcev in dekel, se ponašalo z jezikom dvatisočletne kulture in se z italijanskinf meščanstvom čutilo proti Slovencem kot ena nedeljiva celota. Social, na demokracija, ki ji je po ve. činj pripadalo, pa še sama ni imela izdelanih pogledov na nacionalno vprašanje in je bila obremenjena z okovi nacionalizma. Zato se tudi ni mogla prav uveljaviti in pritegniti slovenskega delavstva, ki je v velikem številu prihajalo z de. žele v mesto. Razredne pripad. nosti še nj čutilo, narodna zavest Pa se je v njem že krepko prebujala. Tako se je zaradi šibkosti in hib socialne demokracije naslanjalo na mlado, nastajajočo slovensko meščanstvo, ki je bilo v središču boja proti vse močnejšemu pritisku italijanskega meščanstva. Itali. Janško meščanstvo je v sloven. skem meščanstvu videlo svojega neljubega tekmeca in uporabljalo proti njemu vse svoje sile. Razen tega, da je imelo všo oblast v svojih rokah, je črpalo moč tudi od zunaj iz pravkar porojenih snovj združene Italije. Ta je hotela preko meja, ki jih ji je veliki mislec Mazzini začrtal v svojih spisih, in sanjala o Trstu, kot o ključni postojanki za nadaljnja prodiranja na Balkan. Te svoje osnove ie potem prenašala na tržaška tla in jih v ire. dentizmu duhovno oblikovala. Ob takem vsestranskem pritisku so se tržaški Slovenci morali nujno okleniti narodno, obrambnega boja. Le tako so se mogli kot Slovenci obdržati na zemlji svojih pradedov in zajeziti asimilacijo slovenskega življa z italijanskim življem, ki je v prejšnjih desetletjih naglo napredovala. Pospeševalo jo je to, da niso bili ljudje, ki so pričeli prihajati za zaslužkom z dežele v Trst, še dovolj na-lodno prebujeni, zato so tudi hitro zapadali pod tuji vpliv in se mu v bojazni, d® bi izgubili delo tudi popolnoma podredili. Tisti trgovsko-pristaniški Trst, ki je v zadnjih desetletjih preteklega stoletja cvetel v svojem razvoju in v katerem so tržaški Italijani, kot pravi Sci-pio Slataper, vedno tehtali svo. jo dvojno, trgovsko in patrio-tično dušo. jih je vsrkaval vase, Zato je tudj Ml narodno, obrambni boj tržaških 'Slovencev globoko napreden in so bi. le v narodnih pravicah, ki so jih zahtevali, pogojene človečanske in demokratične pravice, torej pravice vsega tistega prebivalstva, ki je bilo zanje prikrajšano. Kako naj bi se bile temu bo. ju, ki je 'tržaške Slovence neprestano brusil in kresal, odtegnile naše žene, si je res težko zamisliti. Borba za narodni obstoj jih je že zgodaj začela ko. vati in oblikovala v njih kremenite, narodno zavedne značaje. Bil je pravzaprav de] borbe za gospodarsko trdnost njihovih družin, ki jo žene mnogo močneje občutijo, ker imajo opravka s stoterimi družinskimi potrebami. Slo je za kri njihove krvi, za bodočnost otrok in za ohranitev jezika, ki so jim ga še v zibelki polagale na ustnice. Predragocene so bile te vrednote in preveč so jim pomenile, da bi o njih ne raz-mišljale, kako bi jih očuvale. Pričele so se zato ozirati po svoji okolici, ugotavljajoč dobre in slabe strani, sprejemale vase vse, kar je Mio pozitiv- nega in naprednega, greble po sebi in iztisnile iz sebe vse, kar je bilo najboljšega. Ob stiku z drugim, gospodarsko in kulturno bolj razvitim narodom, ta stvar ni bila lahka. Narekovala jim je, naj dvignejo raven svoje kulture, ker so le v tem videle edino rešitev. Za to delo Pa so morale pridno posegati po - pozitivnih vrednotah, kj jih je na kulturnem področju ustvaril naš narod, in jih oplajati s kulturnim bogastvom drugih narodov. Re. vija ((Slovenka«, ki jo je leta 1897. pričela izdajati Marica Nadlišek-Bartolova. je verno ogledalo tega in nam najbolje ponazoruje, kako so tržaške Slovenke razumele potrebo narodnoobrambnega boja. Težko je reči, da le najnaprednejše, kot so bile Nadlišek. Bartokova, Karla Grmek-Poni-kvarjeva, Marija Manfreda-Skrinjarjeva, kajti brez na. prednega ženstva, ki je temu stremljenju sledilo, bi težko kaj napravile. Marica Nadlišek-Bar. tolova pripoveduje v svojih spominih, kako je pričela izdajati ((Slovenko« po dolgih dvomih in oklevanjih. (Nadaljevanje sledi) odnesli domov. Kadar Pa je Pigunajka razlagala sanje, je govorila o takih strahotah, da so ženske, ki so jo poslušale, ponoči od strahu cepale s postelji Ali se bodo njene razlage uresničile — tega sicer niso vedele, vendar so še ves teden drgetale. Nihče nj znal sanj tako dobro razlagati ko Pigunajka! Nekoč se je Pigunajka prebudila in ležala, ne da bi spregovorila. Ko je Curka pogle. dal ženo, se je prestrašil: le za. kaj žena molči? Menda je ni kaj zadelo? — Kaj ti je, Pigunajka? — jo je vprašal. — V sanjah sem videla rdečo jagodo! — je odgovorila žena. — Prepir! — Kaj vendar misliš, žena? Le čemu bi Se prepirala? — Prepir pomeni to! — je odgovorila Pigunajka. — Cisto zanesljiva napoved. Ko da- ne bj znala razlagati sanj! Ali se spominjaš: ko se mi je sanjalo o kravi, sem takoj rekla, da pomeni krava snežni vihar. Mar ni bil potem v resnici snežni vihar? Curka je molčal, ni hotel reči, da se je ženi sanjalo o kravi' že tedaj, ko je sneg že tako visoko zapadel, da sta morala z ženo tri dni sedeti v hiši, ker nista mogla odpreti zametenih vrat. Tretji dan pa je videla že. na v sanjah — kravo. — Cernu molčiš? — je vprašala Pigunajka. — Da, da, rde. ča jagoda pomeni prepir. Prav dobr0 vem! — Ne bom se prepiral s teboj, Pigunajka, — je rekel Curka. Zena pa se je nanj jezila: — Kaj da se ne boš, Je sem imela take sanje! — Le čemu b; se prepiral? — Bova že kaj našla! Morda se spomniš, kako se je usmradila riba, ko sem samo za tre. nutek zaspala? — Da, da res je, žena! Riba se je usmradila. Takrat s; spala tri dni. Komaj sem te prebudil. ko je gorel pograd, ker ni nihče pazil na ogenj na ognjišču... — Tako torej! — je s povišanim glasom začela Pigunajka. — Tvoja žena se ne sme nikdar spočiti! Kar naprej naj bj stala za teboj! Lej si ga no! — Zena! — jo je hotel pomiriti Curka. — Cemu pa brskaš po spominu? Prava reč. usmrajena riba! Pustimo to! Saj sem jih potem še dvakrat toliko nalovil! — Aha! — je vztrajala Pigunajka. — Zdaj pa mi očitaš in bi rad, da bj še ribarila s teboj. Ze vidim, da b; se rad prepiral! — Nočem se prepirati, žena! — je sopihal Curka. — Nočeš? — je vpila žena. — Pa če se mi je sanjalo o rdeči jagodi, se moraš! — Nočem, — je še bolj vpil Curka. — Moraš! — Nočem! — Moraš! — Ne! — Saj ti v očeh berem, da hočeš! — Zena! — je Curka še bolj povzdignil glas. — Tako! Zdaj boš pa še kričal name? — je vreščala Pigu. najka in ga s pestmj tolkla po obrazu. Hm, Curka je bil nekaj časa miren; ko Pa je začutil, da filu je na čelu zrastel rog, je tudi on začel udrihati po ženi. Pa sta se spoprijela. Pigunajka je kričala; — Bo prepir! — Ne bo! — Ne, bo! — Ne, ne bo! Tako je hrumelo kakor tedaj ob viharju, ko je Pigunajka v sanjah videla kravo. Vaščani so pridrli '-z ' >e vasi. Kmetje so vlekli Curko, kmetice pa so se držale Pigu-najke. Vlekli so, vlekli — pa ju niso mogli ločiti. Iz reke so prinesli vode in začeli moža in ženo polivati. — E, — e! — pusti me za tre. nutek. Menda se je streha pokvarila! Poglej, dežuje! Tako so ju ločili. Curka je sedel in prešteval buške. Pigunajka pa si je z rokami odpirala zatekle veke, da bi spet spregledala. Kaj se je vendar zgodilo? — so spraševali sosedje. — Nič! — jim je odgovorila Pigunajka. — Cisto preprosto.. V sanjah sem videla rdečo jagodo. Jagoda pa je zanesljivo znamenje prepira — to ste sa. mi videli! Resnično, zanesljivo znamenje! (m), "Luka,, - novi jugoslovanski kamioni V konstrukcijskem biroju tovarne avtomobilov v Mariboru že dva meseca pripravljajo podrobne načrte za izdelavo tovornih avtomobilov domače konstrukcije tipa «Luka». Vzpo. redno proučujejo strokovnjaki podjetja tehnološki proces za serijsko proizvodnjo teh avtomobilov ter pripravljajo sezname potrebnih delov in orodja za serijsko proizvodnjo. Ze prihodnje leto namerava kolektiv mariborske tovarne izdelati prv0 poizkusno serijo teh kamionov, pozneje pa bodo postopno začeli izdelovati le kamione novega domačega tipa. im ri zaščita prepovedana V centru za znanstvena raz-* iskavanja v Marseillesu so patentirali pripravo za uho, ki zadržuje ropot strojev v tovarnah. Priprava je sestavljena iz svinčenih ploščic, ki so ločene med seboj z vložki iz plastične mase. Ta akustični filter propu. šča samo človeški govor, zadržuje in odbija pa vse druge šume, tudi ropot največjih strojev. Nova iznajdba bo zelo koristila delavcem v kovinski in tekstilni industriji in v vseh drugih tovarnah, kjer stroji po. vzročajo ropot na škodo živcev in sluha delavcev. 11 r\ I" i 1 p Medtem ko je Vzhodna Evropa U n r ftfl p v območju visokega zračnega T IVLiTIL pritiska, so vdrle ia Zahoda hladne zračne gmote, ki povzročajo nestalno v reme. Zato predvideva današnja vremenska napoved neredne krajevne poobla-čitve in možnost neurij. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 17. JULIJA 1951 lili ■Mi . h:: lilii 88 S§ lil »J m p # Hiti! iijiip :::::::: :• illllHH I; !::!!! II iijiii!! i fljjffj ::: ::::: ::: :: •8PS p ‘Hi! 1: : 'Hlli-VŠ j I |i J t :: i * r ::::::::::::: | 1. S I :: :i :: j: ii : : :: !!!l: RADIO Današnje najvažnejše radijske oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45 Skladbe za harmoniko; 20.00 Donizetti: Don Pasquale - opera v dveh dejanjih. Slovenija: 14.00 Slovensko orkestralno glasbo izvaja orkester Radia Ljubljana; 22.30 «Na lepi modri Donavi«. Trst II.: 12.42 Schubert: Sonata št. 1; 23.00 Nočni motivi. Trst I.J 12.00 Lahka glasba; 21.58 Lahka glasba. POLITIČNI UMOR Nove obtožbe V JORDANIJI meti lnttij° in Pakistanom 750 milijonov škode ob poplavah v ZDA Člani sirijske nacionalistične stranke so ubili biv. libanonskega ministrskega predsednika Solha AMMAN, 16, — Bivšega libanonskega ministrskega predsednika, Riad beja el Solh, so ubili danes v jordanski prestolnici. Tja ga je povabil kralj Abdulah. Solh je bil postavljen za ministrskega predsednika Libano-* na leta 1943 in je imel ta položaj do oktobra lani. Proti nje-nu so napravili atentat, ko je bil še predsednik vlade; kljub temu, da so proti njemu izstrelili tri strele, ni bil poškodovan. Njegov atentator, Josif Hamdan je tedaj izjavil, da se je hotel maščevati nad Solhom zaradi pobijanja članov sirijske nacionalistične stranke po uporu leta 1949, ko so ustrelili tudi ustanovitelja te stranke, Arv touna Saadeha. Sirijska nacionalistična stranka zahteva priključitev Sirije k Libanonu. Truplo bivšega ministrskega predsednika so danes ponoči prepeljali z letalom y Beirut. Na Solha so streljale štiri osebe v bližini postaje. Namenjen je bil na letališče. Dobil je več izstrelkov v glavo in srce. Eden izmed atentatorjev. Libanonec Michail Dick je bil ustreljen, drugi, Mohamed Adib Šalah pa težko ranjen. Ostala dva atentatorja sta uspela pobegniti ob streljanju policije- Kralj Abdulah je o dogodku takoj obvestil Beirut. Sestala se je vlada z namenom, da ukrene potrebne korake za razjasnitev zadeve. Jutri bodo v Jordaniji visele zastave na pol droga. Ko se je vest razširila po jordanski prestolnici, je prišlo do demonstracij. Vojska je uvedla red. Žalostna bilanca TOKIO, 16. — Po uradnem poročilu je bilo ob zadnjih poplavah na zahodni japonski obali ter na otokih Shikoku in Kyushu 68 mrtvih, 106 ranjenih in 23 pogrešanih. 350 hiš je bilo popolnoma ali delno porušenih pod vodo pa< je več kot 20.000 hiš, približno 400 mostov je podrtih in veda stoji še sedaj na poljih. Vremenski napovedovalci napovedujejo nova deževja. Obe vladi obtožujeta druga drugo, da zbirata čete ob meji med obema državama - Pakistan se je pritožil pri Varnostnem svetu • Govor Nehruja NEW YORK, 16. — Voditelj pakistanske delegacije pri OZN, prof. Ahmed Bohari, je predložil Varnostnemu svetu pro-test, zaradi «zbiranja indijskih čet na pakistanski meji«. Vendar ni zahteval od Varnostnega sveta nobenega protiukrepa. O tem vprašanju je govoril tudi predsednik pakistanske vlade, Liquat Ali kan. Njegove izjave Pa je pobil na javnem zborovanju v Bangalore, indijski predsednik vlade. Nehru je označil kot «grobe potvorbe«, vse pakistanske obtožbe Nehru je povedal, da je prišlo sicer do premikov indijskih o-boroženih edinic z namenom, da obvarujejo obmejno področje, vendar je dodal, da Indija ne bo v nobenem primeru napadla Pakistana. Pritožil se je nad Sterilnimi pakistanskimi napadalnimi akcijami s četami, ki so prispele na indijsko ozemlje iz Pakistana. To se je dogajalo predvsem v Kašmirju. Omenil je tudj zbiranje pakistanskih čet na indijskih mejah. Egipt ne bo sodeloval na konterenci v Nairobiju LONDON, 16. — V Nairobiju se bo pričela 20. avgusta konferenca, na kateri’Se bosta Anglija in Južna Afrika posvetovali z Belgijo, Abesinijo, Francijo, Italijo, Rodezijo in Portugalsko o vprašanjih povezanosti teh držav -v obrambi Afrike. ZDA bodo poslale na to konferenco samo svoje opazovalce. Danes se je egipčanska vlada odločila, da ne bo posiala svojega predstavništva v Nairobi. Egipčanski zunanji minister Mohamed Šalah el Din paša je povedal, da Egipt ne bo sodeloval pri obrambnih načrtih skupno z Anglijo, dokler ne bodo uresničene egipčanske zahteve glede Sueškega prekopa in Sudana. KANSAS CITY, 16. — Vse-kaže, da reka Kansas in njeni pritok; ne bodo več naraščali. Vendar je voda že sedaj poplavila industrijski predel mesta 5 m visoko. Število žrtev pri teh poplavah v državah Kansas in Missouri znaša 17, škodo pa cenijo na 750 milijonov dolarjev. Menijo, da bo treba počakati do srede, preden bodo mogli pričeti izprazn.ievati Kansas Ci-ty. Vprašanje preskrbovanja mesta s pitno vodo in lučjo so rešili. V petek se je vžgal bencin v ogromnih cisternah; kaže ŠTIRI VPRAŠANJA ATLANTSKEGA PAKTA Svet namestnikov ministrov atlantskega pakta razpravlja o vključitvi Turčije in Grčije - Bližnje dokončno imenovanje Fechtelerja - Oavies o nemški oborožitvi - Sberman v Madridu in takojšnje reakcije v Londonu in Parizu - ZDA si nameravajo zagotoviti pomorska in letalska oporišča na Iberijskem polotoku LONDON, 16. — Svet na- mestnikov atlantskega pakta je danes razpravljal o vključitvi Grčije in Turčije v atlantski pakt. Glede tega vprašanja je med zahodnimi zavezniki nekaj različnih stališč. Politični opazovalci so prepričani, da so ta pa. da bo mogoče požar omejiti. Poplavljeno ozemlje se razte- j svišča zbližali. Uradni za proti jugu prav do Miamija. 1 ki je popolnoma;, izoliran od ostale države. 2.000 oseb je moglo zapustiti svoje domove. V Kansasu in Missouriju predvidevajo, da je ostalo 70.000 oseb brez strehe. Truman je zahteval od senatne komisije 15 milijonov dolarjev za pomoč poplavljfncem. Predstavniška zbornica pa je to vsoto zvišala na 25 milijonov dolarjev. Jutri bo obiskal poplavljeno ozemlje predsednik Truman z ženo in hčerko. ti j z angleškim javnim mnenjem, ki -je za pomorska vprašanja zelo občutljivo, zlasti če je s tem vprašanjem združeno vprašanje angleškega prestiža. Prav tako menijo, da bodo v kratkem uredili tudi vprašanje ((sredozemskega področja« a- MEXICO CITY, 16. — Ponoči je prišlo nad lnphiško Prestolnico do velikanskega viharja. Padlo je toliko dežja, da so ulice mesta pod vodo. V zunanje ministrstvo morajo v°ziti s čolni. pred- j tlahskega pakta. Vse kaže, da stavniki pa so izjavili, da niso \ so ZDA in Anglija prišle do dosegli nobene odločitve *n da j prepričanja, da bi zaupali po- tudi ni predvidevati, da bi mogli kakršno koli odločitev doseči v prihodnjih tednih. V bližnjih dneh ' pričakujejo obja.vo dokončne odločitve glede pomorskega poveljstva na Atlantskem oceanu. Objavili bodo sporazum, ki so ga dosegle ZDA. Anglija in druge države tega pakta. Z njim bodo potrdili imenovanje ameriškega admirala Williama Fechtelerja za vrhovnega poveljnika pomorskih sil na Atlantskem o-ceanu. Kot znano, je angleška vlada že pred nekaj meseci o-dobrila imenovanje ameriškega admirala, vendar se je razpravi o tem zelo umikala, da ne bi prišlo do prevelikih naspro. veljstvo nad tem področjem samo enemu admiralu. Pred kratkim je bil ameriški admiral Robert Carney imenovan za vrhovnega poveljnika južne Evrope. Vendar se njegova oblast ne razteza na Gibraltar, Malto, Avstrijo, Grčijo in Turčijo. O tretjem vprašanju atlantske obrambe, vprašanju nemškega doprinosa k zapadni obrambi je razpravljal danes popoldne v angleški spodnji zbornici podtajnik zunanjega ministrstva, Ernest Dayies. Povedal je, da je Anglija stalno v zvezi z obema drugima okupacijskima silama v Zapadni Nemčiji. V kratkem bodo vse --- IS Hill Šili ::::: iillill llil 2 DOLGIM BEGOM VAN EST PRVI NA LESTVICI IVI ir pred nevihto Kocka bo padla jutri - Uspeh na Pirenejih bi Ko-bietu lahko prinesel zmago - Coppi, Bartaii, Magni? Tour se začne jutri. Vam ni i bolj varovat;. Nekaj sekur.d ta stavek precej zr.an? Seveda | manj pred Bobetom, par minut je. saj smo z njim začeli in končali naše zadnje poročilo. Drugačen je samo prizvok štirih besedic; predvčerajšnjim so izražale upanje, danes gotovost. Jutri naskočimo prvega ( izmed pirenejskih veljakov: L’Au-bisejue. Visok je 1708 metrov, stoji 137 km od starta, 64 od cilja. Prvi naboji dinamita bodo začeli tako razganjati lestvico, dokler je v naslednjih dveh etapah ne bodo dokončno raztrgali. Muhe enodnevnice, ki so se sončile polovico dirke na vrhu in s tem vsaj delno odtehtale dolgo mrazenje v senci asov, bodo jutri zaključile svojo pomlad. Le redki (Geminia-ni. Lazarides) bi znali ostati na svojih mestih do takrat, ko se bomo drugič popeljali med dva. tisočmetrske vršace. Današnji dah je bil miren; zatišje pred bojem. Edini vidni dogodek je bil beg desetorice, ki je ob koncu dosegel rekord letošnje dirke: celih osemnajst minut je delilo ubežnike od glavnine, v kateri so vozili prvaki in nosilec rumene majice -Leveque. Ta je večkrat nervozno silil k naglici, a se končno ob splošni apatiji vdal v izgubo trofeje in vsakodnevnih 100 tisoč frankov. Milijonar je pa le postal v tem kratkem času! Zvečer je Holandec Van Est z vsem sijajem nosil zunanje znamenje prvega. Naj se veseli. Pa jutri? Asi: najprej oberimo srčnega: Kobleta. O njem si ne upam dajati sodbe. Lahko bi sc mi zgodilo kot nekaterim kolegom, ki so začeli dobivati iz najbolj nemogočih krajev užaljena pisemca deklet, tudi takih, ki jih teži cel cent kilogramov. Kot levinje za svojega mladiča zahtevajo, naj se o Kobletu govori in piše Te lepe stvari, ker to baje zasluži. «Ho, je tako lep...« Pa tudi brez tega vidimo v njem... r.e povemo vam kaj vidimo, da si ne bi grizli čez nekaj dni jezika. Hugo ima skoraj šest minut naskoka pred Cop-pijem, katerega se je treba naj. več pred Bartalijem. Naj' vozi dobro po Pirenejih, obere dodatke na kakem vrhu in si pri tem ne izpiha duše; njegov prihod v Pariz bi s tem bil triumfalen. Coppi je od italijanske trojice najboljši. To bi moral pokazati že jutri,’ ko ne bo več zatiranega in bolj ali manj prikritega ribanja med triperesno deteljico. Hribi zahtevajo nam- eč od človeka egoizem. Globoka ugotovitev, ne? Magni bi moral po naših računih izgubiti še nekaj minut. Kako bo Bartaii vlekel svojih 37 let? Eno izmed tolikih vprašanj, ki bodo dobila v najkrajšem času jasen odgovor. Upamo vsaj. da ne obljubljamo preveč in zaman. LESTVICA: 1) Van Est (Holandska) 68. 30’24”; 2) Meunier (O-S-O) 68. 32’53”; 3) Demulder (Bel.) 68. 33’37”; 4) Leveque (O-S-O) 68. 34’54”; 5) Bauvin (ESE) 68.38’ 21”; 6) Koblet 68.38’21”; 7) B. Ruiz 68.4108”: 8) Geminiani 68. 41*38’'; 9) Diederich 68.4F39”; 10) L. Lazarides 68.41’58”; 11) Biagioni 68.48’58”; 12) Bobet 68. 43’25”; 13) Coppi 68.44’00”; 14) Magni 68.45’48”; 15) Decock 68. 47’29”; 16) Barbotin CD 68.47’33 VRSTNI RED 12 ETAPE AGEN - DAX, 185 KM. 1. Van Est (Hol.) 5.00’25”: 2. Caput; 3. Marinelli: 4. Woor-ting; 5. Muller; 6. Sommer; 7. Labeylie; 8. Meunier; 9. Demul-der; 10. Morvan. vsi z islim časom. POLFINALE DAVISOVEGA POKALA Usoda je v rokah Von Cramma in R. del Bella MUENCHEN, 16. — Z zmago nemške dlvojice Goltfned Von Cramm - Ernest Buchholtz nad italijanskima prvakoma Cucel-lijem in Marcel lom del Bellom (6:4, 6:2 4:6, 9:7), so si domačini'.priborili veliko uipanje na končno zmago, ki bi jih povedla v finale evropske cone. Tam bi igraili proti zmagovalcu dvoboja Švedska - Filipini, zelo verjetno proti Švedski, kjer trenutno igrajo najboljši tenis Evrope. Danes sta nastopili zadnji dvojici: Cucelj i z lahko zmago nad Buchholitzom s 6:2, 6:3, 6:4 je izenačil stanje v točkah. Obrnjene bi morale biti vloge v zadnji in odločilni točki programa med Von Crammom in Rolandom dtel Bellom, a je gost nudil precejšen in nepričakovan odpor. Po tretjem nizu. ko te bil Nemec v vodstvu s: 7:5, 6:4. 4:6 so zaradi dežja prekinili igro. Italijansko vodstvo je vložilo protest proti tej prekinitvi, a ga je pozneje p i oklicalo ker se je na plohi dodobra zmočilo. Končna odločitev je torej prenesena na jutrišnji dan. Von Cramm ima več možnosti zmage, * # k V nedeljo 22. julija ob 16. uri bo v javnem vrtu brzopotezni šahovski turnir, ki ga priredi Tržaški šahovski klub (Societa scacchistica triestina). Prijavijo se lahko tudi nečlani, najkasneje do četrtka 19. t. m. na sedežu kluba v kavarni Milano (v večernih urah). Zmagovalci bodo obdarjeni z denarnimi na. gradami: 1. 3000 lir. 2. 2000 lir, 1000 in 500 lir. Cas za razmišljanje med dvema potezama: devet sekund. Tekmovanje bo RANDOLPH PROTI «CRNEMU BOMBARDERJU* Med zasedanjem U.I.A.A. na Bledu V teh dneh je bil na Bledu XII. kongres Mednarodne unije alpinističnih združenj (U.I.A.A.), na katerem so sodelovali predstavniki 18. alpinističnih združenj iz Švice, Francije, Belgije, Italije, Grčije, Argentine, Nemčije, Avstrije, STO in Jugoslavije. V imenu vlade Ljudske republike Slovenije je kongres pozdravit podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj. Najprej je bila seja Izvršilnega odbora, v katerem ima med 10 člani svoje mesto tudi planinska zveza Slovenije, ki jo zastopa njen predsednik Fedor Košir in dr. inž. Franc Avšič. Po uvodnih govorih predsednika Planinske zveze Jugoslavije Rade Kušiča in predsednika unije g. Edmunda d’Arcisa iz Ženeve, ki se je v imenu vseh gostov zahvalil za prisrčni sprejem, je kongres začel s svojim delom. Delegati so pretresali številne probleme mednarodnega planinskega sodelovanja in pomoči, kakor vprašanje gorske reševalne službe, enotne planinske kartografije in markacijske službe, tehnične pomoči planinskim invalidom itd. Razpravljali so tudi o možnosti iskanja žrtev snežnih plazov s pomočjo radarja. Skupščina je soglasno sklenila, da se ne izbriše iz članstva češkoslovaško planinsko organizacijo, ker to ni želja Cehov marveč SZ, kot nova člana pa je sprejela planinski organizaciji Nemčije in Italije ter zimskošportno zvezo Italije. V imenu vseh planicev na svetu je kongres protestiral proti temu, da bi zgradili vzpenjačo na vrh Matterhorna. Ob zaključku seje so delegati sklenili, da bo prihodnji kongres leta 1952. v Grčiji. Udeleženci kongresa so obiskali v 3 skupinah najlepše predele Triglava. Planice, Trente in Postojnsko jamo. 12. SEPTEMBRA POVRATNI MATCH Britanec bi rad pokazal, kaj vse zna tri vlade proučile vsebino razgovorov med bonnsko viado in tremi visokimi komisarji, prav tako pa tudi razgovore za evropsko vojsko v Parizu. Davies je dodal da bo vprašanje nemške oboiožitve pregledal tudi svet atlantskega pakta. Omenil pa je, da se o tem vprašanju ne bodo znova pogovarjali z ameriškim visokim komisarjem v Nemčiji, Johnom Mac Cloyem. Ko so ga vprašali o vesteh, po katerih bi v okviru nemške oborožitve, v Bonnu znova ustanovili nemško vo-jno ministrstvo in glavni stan, v katerem bi bili bivši nacistični generali, je Davies dejal, da ničesar ne ve o teh načrtih. Medtem Pa je danes prispel v Španijo načelnik pomorskih operacij ZDA, admiral Forrest Sherman. Obiskal bo še Anglijo in Francijo. N-jegov obisk pri Francu je povzročil živahne komentarje v Angliji in Franciji. V angleških pristojnih krogih so potrdili, da je Anglija še naprej nasprotna vsaki «ožji zvezi« med Španijo in katerim koli drugim članom atlantskega pakta, prav tako pa tud-' morebitni vključitvi Španije v a-tlantski pakt. Londonski opazovalci so prepričani, da je sedaj postalo stališče angleške vlade glede tega vprašanja ostrejše. Pričakujejo, da bodo angleško stališče jasno raztolmačili admiralu Shermanu, ko bo prispel v London. Nekateri tudi omenjajo s tem v zvezi, da se Anglija boji, češ da bi z vključitvijo Španije prišlo do zmanjšanja dobav a-j meriške vojaške pomoči drugim atlantskim državam. V pariških dobro obveščenih ! krogih izjavljajo, da so Fran-! cijo, že od meseca februarja LONDON 16. Revamžni match med bivšim in sedanjim svetovnim prvakom' srednje teže. Randoiphom Turpinom in Rayem Robinsonom bo 12. septembra v New Yorku, najbrž na ringu ((Polo grounds«. Vstopnina ibo prinesla Tunpinu celih 100.000 dolarjev. Datum sp določili dan.es preko transatlantskega telefona. Robinson, bi bil bolj zadovoljen s 26. septembrom, ker bi si do tedaj bolj sigurno pozdravil rano nad očesom. I naprej, stalno obveščali o arne-Krožijo govorice, da^ bo j(Cu- j rigkern načrtu za sklenitev spo-.. ^ razuma s Španijo za odstopitev pomorskih in letalskih oporišč gar» odpovedal vse ekshibicijske dvoboje po Evropi in to po nasvetu dr. Na/rdfella, zdravnika boksarske Komisije iz New Yorka, ki je prispel v Evropo samo zato, da bi pregledal Robinsona. Turpin je izjavil, da hoče pokazati Amerikancem, da je sposoben poraziti Robinsona tudi v njegovi hiši z isto lahkoto kot v Londonu. Energični in pravilni ukrepi Jugoslovanske piavaine zveze Uspeh Tržačana z Vespo zmagal na beograjskih motodirkah V nedeljo so bile v Beogradu velike cestne motoristične dirke, na kateri sta poleg Avstrijcev nastopila tudi dva Tržačana. Pietro Gntoni je vodil mojster Cherubino Staldi ►zmagal s svojo specialno izde- lano Vespo v kategoriji 125 tou-bikov. Največje zanimanje sta želi dirki motorjev 350 in 500 ku-biikov. V prvi je zmagal reno-mirani Avstrijec Leopold Cel-ting. Pri dirki 500 kuibikov je bil prvi Slavko Barbarič, ki je ponovno potrdi; svoje kvalitete po dveh velik L zmagah na turneji v Avstriji irl Zah. Nemčiji. Dosege^ je povprečno brzi-no 99,4 km na uro. Deset plavalcev in vvaterpolistov doživljenjsko diskvalificiranih, Na izrednem zasedami ju jugoslovanske plavalne zveze so izključili deset jugoslovanskih plavalcev im vvaterpolistov, ki so letos na gostovanjih v inozemstvu odklonili povratek v domovino. Maroje Miloslavič je končno kronal z begom svoje nemoralno in športnika nevredno življenje, ki mu je prineslo med drugim tudi doživljenjsko diskvalifikacijo, a so mu jo pozneje izbrisali. Lepim predstavam je nasedel in ostal v Italiji Marijan Stipetič. Tudi on je bi; pravično kaznovan. Ostali izključeni plavalci sp vvater-palisti beograjskega Severa, ki so trenutno v Avstriji. Imena; Rajič, Karadič, Krkovič, Plavšič. Pluvac, Radojevič, Radosavljevič in Gaj. Diskvalificiran je bil tudi bivši trener zagrebške ((Mladosti« Saša Str-mač, ki je skrajno nevzgojno vplivaj na svoje gojence. Sku,pečina je pismeno obvestila italijansko plavalno federacijo o .svojem sklepu in zahtevala ocj Italijanov, da se Pozanimajo, če Miloslavič in Stipetič, ki str brez denarnih ! sredstev, spoštujeta pravila amaterstva. Pismeno so obvestili tudi avstrijsko plavalno federacijo, naj takoj prepove nastopanje Severjeve ivaterpo-lo ekipt v Avstriji. Izključitve, ki jih je izrekla jugoslovanska zveza, veljajo po mednarodnem pravilniku tudi za druge države. Ako bi Italija in Avstrija ne odgovorili zadovoljivo na pismi, lahko jugoslovanska' plavalna zveza uveljavi svoje pravice na mednarodnem forumu. Kdo bo zmagal? Palmeiras v finalu RIO DE JANEIRO, 16. — V polfinalu ((Turnirja prvakov« st-a igrala Vasco de Gama in Palmeiras neodločeno: 0:0. KeT je v prvi tekmi zmaga) Palir.ei-ras. se je tako s sedanjim polovičnim uspehom plasiral v finale, kjer bo igral proti Ju-ventusu. Izid finala je težko prerokovati. Obe ekipi imata enake možnosti. Palmeiras ima prednost le v tein, da igra pred :laki«jp;en;n; občinstvom. na Iberijskem polotoku. Ta načrt, katerega bi pričeli sedaj uresničevati, je naletel tudi v Franciji na rezerviranost, pre pričani so, da bi ZDA prišle s tem bolj daleč, kot to one same dejansko želijo. Dodajajo, da 'je glede tega pariška vlada stalno v zvezi z -Londonom in da je pred kratkim francoski poslanik v; Wa-shingtonu. Henri Bonnet. razložil francosko stališče glede tega zunanjemu ministru Ache-sonu, V Washingtonu so danes zvečer potrdili, da je namen Sher-manovega obiska v Madridu, da dob; pomorska in letalska oporišča v Španiji. Ze pred časom so ZDA podvzele korake v Londonu in Parizu — pojasnujejo v ameriški prestolnici — da bi določili vlogo, ki bi -jo imela Španija , v evropski obrambi. Vendar sta obe vladi odbili sprejem Španije v evropsko obrambo. Poudarjajo prepričanje, da bosta Francija in Anglija še naprej nasprotni približanju ZDA madridski vladi, vendar pravijo — so se ZDA odločile, da sklenejo s Francom vojaške sporazume in so dali Shermanu nalogo, da prouči tehmčni de! načrtov. ' KINO moje Scott, D. V TKHTII Rossetti. 17.00: ((Življenje za tvojega sina« Lyn- , Excelsior. 16.30: «Sončna pomla® M. Donald, L. Nolan. Nazionale. 17.00: ((Presenečenje v Cactus Creeku«. Fenice. 17,00: «Zločin pri mi- kroskopu«. Filodrammatico. 16.30: ((Četvorka slepila« E. Flynn, R. Russel, ”, Connelly. Arcobaleno. 16.30: «Ce bi moja žena vedela...« L. Darnell, ” Douglas, C. Holm. Astra Rojan. 17.00: ((Garibaldinee v zavodu« L. Cortese, M. Mer-cader. Alabarda. 16.00: ((Žrtvujemo J. Wayne. Azzurro. 16.00: «Mehikanski Pan’ cio« W. Beery. Garibaldi. 15.30: ((Patrulja ne- ustrašnih« J. Cagney, A. Dvorak, R. Armstrong. ,, Ideale. 16.30: ((Mlečnozobec« «• Pečk, Y. Wyman. , Impero. 16.30: «Tri korake oo Severa« A. Fabrizi L. PadovarL Italia. 16.00: «Tri deklice in desetnik« L. Bali, V. Mature. Kino ob morju. Zaprto zaradi P°" lalne-oo nrln-iAFn letnega odmora. Marconi. -16.30: ((Razdvojenost™ A. Nazzari. J. Šanson. Massimo. 16.00: «Nasilje» J. LeiS"’ V. Heflin. Novo Cine. 16,30: ((Atomska 2rop nja«. Odeon. 16.00: «2iva zakopan3« M. Vitale, P. Muller. Radio. 16.00: Vohuni«. Savona. 16,00: ((Poštenjak, a n preveč«, W. Beery. Viale. 16.00: «Zorrovo znamenje’ T. Power, L. Darnell. ,, Vittorio. Veneto. 16.30: «Vroe» kri«, M. Keeman, E. Keyes. RADIO JURObbOVASibKE CONE) TRSTA TOREK 17.7.1951. Oddaja v slovenščini: . Poročila ob 7.00, 13.30, l9-^,; 23.05 — 7,15 Jutranja glasba. I3--" Skladbe za harmoniko. 14.00 Siv vensko orkestralno glasbo izvaJ’ orkester Radia Ljubljana. Valčki, polke in mazurke. Stanitz: Simfonija v F-s-duru. Kulturni pregled. 18.30 godbe na pihala. 19.00 Pesmi 1“ goslovanski narodov. 20.00 Don» zetti: Don Pasquale, opera v dve dejanjih. 21.45 Lahka in glasba. 22.30 Večerni koncert. 23. Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 6.15-7.00 Pisan glasbeni spor®: 12.00 Lahka orkestralna (plošče). 12.40 Zabavna 13.00 Pisan opoldanski sPf.ko 13.50 Gospodinjski nasveti. >*■ Slovensko orkestralno glasbo 1 vaja orkester Radia Ljubija1)« 14.30 z mikrofonom' sredi življv nja in dogodkov. 15.15 Zabavd3 glasba. 15.30-16-00 Prenos |z M*" riboni. 18.00 Želeli ste - pos1ub«*-£ ' 19.10 Igrajo ciganski orkestri (P1 šče). 19.30 Literarni motivi v gia« glasb3 asba ore“; bi (plošče). 20,15 George GersF win: Porgy in Bess, črnskajnu^ kalna drama - koncertni odW!Lj s komentarjem. 22.30 «Na modri Donavi« . glasbeni sPoreJ vmes anekdote velikih m0!5, * valčka. 23.30 Romance in bala«* (plošče). TRST II. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 vsakega nekaj. 12.00 Novi sv ' 12.10 Gershwin: Simfonične vaj1« cije iz «Porgy and Bess«. 12-r Schubert: Sonata št. 1. 13.00 Giar ba po željah. 17.30 Plesna 18.00 Glas Amerike. 18.15 ChOP'"; Koncert za klavir št, 2. 18.45 v« sela glasba. 19.15 Baletna glasb”' 20.00 Pestra glasba. 20.30 Okno^ svet. 20.45 Lahka glasba. 2l-y Vzori mladini - Lukianove sat'r TRST I. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 OP3' retna glasba, 12.00 Melodičen kester. 12.20 Orkestra Te-x Bene«' in Viktor Silvester. 14.15 DunajSL in ciganski motivi, 16.45 SP<>rtJ BBC. 18.00 Simfonični plesi. 1 Glas Amerike. 19.15 Orkester PL dernih ritmov. 20.33 Klavir^, kvartet.. 21.25 Beethoven simi0" je. 21.58 Orkester C. Savine. Krajevne zastopnike za mesto Koper in za druge kraje koprskega okraja ter inšpektorje za organizacijo zunanje službe v posameznih delih Istrskega okrožja Išče ravnateljstvo Tržaške zavarovalnice d.d. \ Piranu i, ..................................................................................................................................... m.... n................ ..n.......................................................................................................................................... iiii" stavam Zato sem imel pravico, da sem za običajno vstopnino prisostvoval pred-in se jezil. In nam je *e tedaj grenil življenje oni del kritike, ki v svoji mogočni imenitnosti pozablja, da smo v Ljubljani in da nismo na Dunaju, v Pragi, Parizu. Vrhu drugega dela je se bilo treba biti načelne boje o pomenu In namenu gledališča. Moje stališče je bilo to, da je naj-slabse ono gledalliče, ki Je prazno. Nasproti praznim sedežem da gledališče ne iz-vrSuje pirav nikake tkultur-ne misije». Zdelo se mi je pa, da gledališče ni kos va hiti vase občinstva zato, ker je tuje duhu občinstva po snoveh in jeziku. Prevodi so bili slabi, držali so se besede in ne smisla; zato je bi) dialog papirnat, odvzemal je možnost žive igre. Poprav- ljal sem jezik, lokalizira) Igre, sestavljal repertoar, ki naj bi ustrezal duhovnepiu razpoloženju krogov, ki je bilo računati z njihovim po-setom. Pa sva si navzkriž prišla z ranjkim ASkercem m sem se z njim in z nje-govimi papirnatimi ideali prav pošteno počil v «Slo-venskemu Narodu«. Vrsta člankov se je nabrala in ko sem jih pisal, me je bolel zob. Zdi se mi, par let po-zneje so ASkerca izvolili v gledališki odbor in mu poverili sestavo dramskega repertoarja. Kadar hočeš kritiki zavezati usta, postavi ga na mesto, kjer naj dela, mesto da govori. In je potem ASkerc kmalu izstopil iz odbora. Sicer imam ASkerca, kolikor sem z njim prihajal v stik, vseskozi v prijaznem spominu. Zlasti mi je bilo v nemalo spodbudo naklonjeno in odkrito njegovo pri- ŽIVLJENJEPIS MOJEGA PERESA F RAN M rLČTNSn~FRIDIN^ZOLNAj tog™"' “ skromnega mojega znanje peresa. V dveh letih sem se nasitil gledališke uprave in pre-nasitil. Spomin na ti dve leti mi je dolgo časa ležal na du«i kakor mčra. Par let po prevratu me je posetila prijazna skupina gospodov z vprašanjem, mar ne bi hotel glede na zamotane razmere prevzeti uprave gledališča. Odgovoril sem, da se dam raj 51 obesiti. In je to res. In 6e bi se bil zgodil ta dogodek danes, gotovo bi se bili dali vkupe fo. tografirati prijazni gospodje in jaz. One dni pa niso bile nase novine se na oni visoki stopnji, na kakršni so sedaj. | PIŠE se svoje in lotil tudi spominjam svojih gledaliških let. Sledove sta ti dve leti zapustili tudi v raznih listkih: «Odprto pismo slavni gledališki intendanci«, «Novl gledališki kritik«, «Li-terarni večer« itd., itd- Morebiti me je to intenzivnejše pečanje z dramo za kulisami spodbudilo v teku poznejših let tudi v lastne poizkuse na tem polju: «Brat Sokol«, »Cigani«, »Kjer ljubezen, tam Bog«, «Volkašin», »Mogočni prstan«, «Krpan mlaj. si« itd. Pa sem si tudi s temi gledališkimi poizkusi nakopal zgolj zvrhane kupe slabe volje. Sploh so mi z združeni prav pičli prijazni j ne, si ni mogel ne pomaran. V «Ptičkih brez gnezda« se'ljubljanskim gledališčem — spomini. Oženil sem se leta 1910., 8. maja je bilo, na ta dan me vsako leto spomni žena. In sva tedaj z ženo napravila ženitovanjsko potovanje, ki je dalo hudomušnim jezikom dokaj gradiva. Pe ljala sva se namreč v Maribor, tam sem sl sel ogledat kaznilnico, žena pa me je čakala v kavarni- Iz Maribora sva nadaljevala svojo pot v Celovec, vožnja je bila dokaj udobna, v najinem oddelku se je vozil zgolj še žandar in ujetnika je imel s seboj uklenjenega. Pa ko je imel ujetnik roke uklenje- Se lupiti sam, m mu jo je olupil žandar, niti si ni mogel cigarete vtakniti v usta in mu jo je v usta vtaknil žandar. V Celovcu pa sva z ženo posetila zavod za slaboumno deco in koroško de-želno vzgajališče. Bilo je prav zanimivo, le mrzlo je bilo in deževalo je in ko sva se tretji dan vračala v Ljubljano, je snežilo. V zakonu so se nama dece nabrali štirje kosi. Vsakdo ve marsikaj povedati o svoji deci pa ni zameriti niti meni, da sem marsikaj povedal iz dejanja in nehanja svojega «drobiža«. Zaradi dece sem pravljic. One dni se ni našlo v naših knjigarnah kaj domačih pravljic, razen onih v najpreprostejših Turkovih in Giontinijevih Izdajah. Krmi. li so nam našo domačo deco v obče le z okornimi prevodi Sneguljčice in Pepelke. Pa sem se z vnemo spravil na delo, da priredim izbor slovenskih pravljic. Najprej sem v roko vzel pravi j iške snovi iz slovenskih narodnih pesmi. Iz neštertih inačic sem po svoje uredil dvajset pravljičnih snovi. Ob tem sem pazil, da jezik ni bil banalen in papirnat. Pesniške prispodobe sem si izposojal še iz drugih narodnih pesmi in pravljic, lji nisem bil uporabil njihovih snovi. Prvi zbirki pravljic je sle dila druga: «Tolovaj Mataj«. Te pravljice so izbrane in u rejene iz gradiva, zabeleženega v Kresu, Glasniku. Zvo. nu, Valjavcu, rokopisih itd Tudi s to ureditvijo je bilo dokaj dela, kajti način, kakor narod pravljice pripoveduje in kako so bile zabeležene, je jako preprost in o-koren. Pri zbiranju pa sem izločeval tudi vse snovi, katere so preživo spominjale na tuje pravljice. Seveda, kaj je tuje, se bas pn pravljicah težko določi. N. pr. «Sin jež« v zbirki »To. lovaj Mataj« je po snovi Istoveten z Grimmovo «Hans mein Igel«; vendar živi ta pravljica tudi v našem narodu, našel sem devet inačic iz najrazličnejših naših krajev, ima pa naša snov svoje posebnosti in lepota Zato sem se odločil, da zapl' šem se slovenskega «Sib9 ježa«; pa se naj oba PrH merjata — ne vem, ali sf je to komu že zljubilo. • j Pravljice so ustregle janski potrebi, dasi je 6 Oton Zupančič v «Zvonu, drugačnega mnenja. Km*tj so postale popularne. Sv itd. itd.). (Nadaljevanje sledi)