Ilovi c LETO V,-it. 2 V KOČEVJU, DNE 9. JANUARJA 1960 študij. -'ot-o m Cena 15 din a predsednika Tila I P to Optimistično gledamo v prihodnost kočevske komune! Letošnje volitve v odbore osnov- po oceni za 1959 pa bo znašal že več da gre tu le za smotrno in ča- varnost delovnih ljudi. Z dogra- nih organizacij Socialistične zveze 5,600,000.000 din ali za 23.79 od- sovno razporeditev sredstev, ki naj ditvijo Doma za telesno kulturo, nosijo prav gotovo neko posebno stotkov več kot leta 1957 oziroma jih občinski ljudski odbor odobri se bo omogočilo mlademu nara- obeležje. Tu mislim predvsem na za 17,84 odstotkov več kot 1958. za ureditev teh komunalnih na- ščaju, da se telesno krepi, dejstvo, da že same priprave na leta. Ta skok pa ni bil napravljen prav v naseljih. Da ljudski odbor Nova vlaganja sredstev za sta-volitve, ki so potekale preko obč- le na podlagi uvajanja novih pro- najresneje rešuje te probleme, je novarjsko izgradnjo bodo v nekaj nih zborov osnovnih organizacij So- izvodnih kapacitet in postavljanja dokaz, da je v zadnjih treh letih letih občutno zmanjšala stano-cialistične zveze, niso imele kam- novih delovnih mest, temveč pred- izdal v te svrhe nad 47,121.000 din, vanjsko krizo, oziroma jo povsem panjskega značaja, temveč so ti vsem z odkrivanjem notranjih re- ki so bili predvsem porabljeni za odpravila. zbori potekali v znamenju kri tič- zerv, to je z boljšo organizacijo ureditev vodovodov, elektrike in Vse naštete stvari so že v fazi nega pregleda dosedanjega našega dela, z racionalnim izkoriščanjem krajevnih poti v zakotnih krajih, izvajanja ali pa v fazi priprav, dela, uspehov in neuspehov, gospo- proizvodnih sredstev, s štednjo ma- Konkretno za katere kraje in ko- Zato ne smemo na njih gledati darskega napredka komune itd. To teriala in pogonske energije, s sti- liko je bilo potrošenih teh sred- kot na obljube, temveč kot na nam dokazuje, da člani Socialistic mulativnim načinom nagrajevanja štev ne bom navajal, ker je bilo našo perspektivo, ki ima svojo ne zveze, kot najmočnejše in naj- po delovnem učinku itd. Rezultati, to pred nedavnim objavljeno v realno osnovo. Ideja za uresničitev številnejše politične organizacije v ki so jih na področju racionaliza- Novicah. Skrb za ureditev komu- vseh teh nalog naj bo mobilizator novi Jugoslaviji, zavestno sprem- cije in odkrivanju notranjih re- nalnih naprav s strani občinskega vseh ljudskih sil za čimprejšnjo ljajo vsa dogajanja na družbeno zerv dosegli posamezni delovni ko- ljudskega odbora tudi v bodoče ne uresničitev svetlih ciljev. Zato naj ekonomskem in političnem pod- lektivi n. pr. Rudnik, Tekstilana, bo ponehala. Treba bo seveda tudi volitve ne bodo le samo manifesta-ročju. Toda tudi to še ni vse. Naj- Avto so naravnost presenetljivi, lastne iniciative in prizadevanja s cija, temveč tudi izraz globoke so-važnejše pri vsem tem je dejstvo, Tak polet v dvigu storilnosti so strani prizadetih in želje bodo te- cialistične zavesti ljudskih množic da se je z dvigom splošnega ni- predvsem odraža v dvigu osebnega mu primerne preje izpolnjene. Pri ter izraz pripravljenosti, da sode-voja politične zrelosti delovnih lju- standarda delovnega človeka. To tem se je treba predvsem zanesti lujejo pri kovanju lepše prihodno-di in z dvigom njihove širše raz- pa lahko dokažemo z drugimi po- tudi na zagotovila, obljube in ob- sti. Z aktivno udeležbo na volit-gledanosti, odprla pot k odkriva- datki. Narodni dohodek na enega veze. ki so jih dali člani Sociali- vah bo vsakdo dokazal, da je n ju novih rezerv ljudskih energij, prebivalca Kočevske komune je stične zveze, ko so sprejemali pro- zdrav pristaš naše socialistične ki jih je treba vključiti v proces leta 1957 znašal 118.960 din, leta grame svojega dela. skupnosti in zavesten borec za naših naporov za dvig ljudskega 1958 129.192 din, po oceni za leto Socialistična zveza delovnih lju- uresničitev lepše bodočnosti. De- blagostanja. Rezultati delovanja 1959 bo znašal 150.840 din ali di ne stopa na volitve z obljubami lovno ljudstvo Kočevske, delovna nanovo odkritih ljudskih energij 26,79 odstotkov več kot leta 1957. in z olepševanjem prihodnosti ali inteligenca, mladina, žene, kmetje se že javljajo. Naj navedem le Z modernizacijo proizvodnje v ne- pa s prikrivanjem naših bodočih in zadružniki! Z udeležbo na vo- nekaj konkretnih rezultatov: Skup- katerih podjetjih in z nadaljnim težav. Naše najmočnejše sredstvo litvah dokažite, da ste ostali zveni dohodek vseh gospodarskih or- odkrivanjem notranjih rezerv ter za mobilizacijo vseh delovnih lju- sti slavnim tradicijam junaške in ganizacij v naši komuni v 1. 1957 z racionalnim izkoriščanjem dose- di, da se udeležijo volitev, so kon- borbene partizanske Kočevske. Lffussjsu, <£ ssls fu^fr“iV^0-dV-?a,1 ins, temseveda upravljanja, napredek v zdrav- * S.T ,m,.ZIvljen,skl standard stvu, prosveti in kulturi, napredek POZIVAMO VSE HIŠNE SVETE v družbeni socialistični zavesti itd. *N LASTNIKE HIŠ V OBČINI Janka Pezdirca ni več V noči od torka na sredo je za vedno prenehalo biti srce Janka Pezdirca, sodnika Okrajnega sodišča v Kočevju. Težko smo verjeli, da Janka, star je bil komaj dobrih 38 let, ne bo več med nas. Ni dolgo od tega, ko smo ga še poslušali na enem izmed sestankov občinskih organizacij. Njegov glas je bil jasen, pošten in vedno namenjen za korist organizacij in socialistične družbe. Sin srednjega kmeta v Grmu pri Metliki se je komaj izučil trgovske obrti v Črnomlju, ko je prišla vojna vihra. Njegovega delodajalca je okupator obsodil na smrt in sc je smrti rešil samo z begom. Tega se je zbal tudi mladi pomočnik Janko, še posebno zato, ker je sovražniku prišlo na uho, da je podpiral prve partizane. Naskrivaj se je po več mesecih vrnil domov in se odpravil v partizane. Prehitela ga je aretacija in odpeljali so ga na Rab in od tam še v druga italijanska taborišča. Tudi tam revolucionarni Janko ni miroval, bil je med organizatorji pobega iz taborišča. Prehitela jih je italijanska kapitulacija, Janko Pezdirc se je vrnil domov in takoj stopil v partizanske vrste. Udeležil se je raznih borb, bil ranjen, nato je šel v oficirsko obveščevalno šolo, ob koncu vojne pa je Janko zamenjal puško za pero ter opravljal odgovorne dolžnosti pri OLO Črnomelj. Nova sodna oblast potrebuje socialistični stvari vdanih sodnikov in Janka Pezdirca, kljub temu, da ni imel izobrazbe, so predlagali in izvolili za sodnika. Kmalu je premeščen v Kočevje in tu opravljal dolžnost sodnika do zadnih dni prejšnjega leta. Vojna je tudi njemu zrahljala zdravje, boloval je na želodcu. Nekaj dni pred novim letom, na poti v službo, je obstal, omedlel in padel. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico... in v sredo zjutraj pride brzojavka ... Težko bi zbrali besede, ki bi lahko povedale, kaj je pokojni Janko Pezdirc dobrega storil za svojo družino, družbeno življenje v Kočevju in socialistično družbo Predolgo bi bilo, da bi našteli vse funkcije in dolžnosti, ki jih je imel. Številna odlikovanja bodo vedno pričala o človeku, ki ni štedil svojih sil v NOB in kot komunista pri vzpostavljanju ljudske oblasti, organizaciji novega sodstva delu sindikalnih or-ganizacij, Socialistične zveze, društvu rezervnih oficirjev avto-moto društvu itd. Od njega se bomo poslovili v petek ob 15. uri Naše zadnje be-sede naj Ti bodo: hvala za vse kar si storil in Slava Ti! delovnih ljudi. Na nekaterih občnih zborih, d™smo"naira’ KOČEVJE,' DA ‘v“s0B0T0~7n predvsem v oddaljenejših in od- vilni poti in da bomo po njei na- NEDELJO 9. IN 10. JANUARJA Z Hra]lh’ -S° ljudj® neS°- daljevali. Dosedaj doseženi uspehi 1.1. \ ČAST VOLITEV V ODBORE dovah. češ da se jim posveča pre- jn pripravljenost ljudi, da vlagajo SZDL IZOBESIJO ZASTAVE. OBČINSKI ODBOR SZDL Sc "Sako, s irs&s za neupravičene m pretirane, tem- parka v Avto Kočevje, moderni-" ' - zaeijo kmetijske proizvodnje, iz- SKUPšČINA LRS gradnja Kemične tovarne in pod- il. januarja bo v Ljubljani seja -iet'a za izdelavo transportnih sred-zakonodajnih odborov Republiške- stev in opreme, razširitev obrtne ga zbora in Zbora proizvajalcev proizvodnje, vse to nam odpira Ljudske skupščine LRS. Med dru- svetlo perspektivo, dviga narodni g im bodo obravnavali in sklepali dohodek in sklade podjetij in ob-o reorganizaciji občin Dobrepolje, činska sredstva ter odpira nova Lašče in Sodražica. 14. januarja delovna mesta za nezaposleno de-se bosta sestala na seji oba zbora lovno silo. Zgraditev bolnice, ki je KOČEVJE Dublike Josip Broz Tito je ob Novem letu »vanske narode tole poslanico: i državljanke Jugoslavije! Petnajsto Novo v svobodni Jugoslaviji, zdaj povsem pre-jalnimi napori resnično združenih narodov naše socialistične skupnosti. Kratko je, to obdobje v zgodovini dežele, toda redki so narodi, ki so prehodili tako trnovo pot, kakor je pot, ki so jo prehodili naši narodi v tem obdobju. Mi smo res lahko ponosni na uspehe, ki smo jih doslej poželi vzlic ogromnim težavam, na katere smo nenehoma zadevali na tej poti. V novo,. 1960. leto, stopajo naši narodi z ogromnimi pridobljenimi izkušnjami na vseh področjih naše družbene in gospodarske dejavnosti. S posebno velikimi uspehi se poslavljamo od leta 1959, v katerem so bili s polnim uspehom kronani napori in ustvarjalno delo naših delovnih ljudi v industriji in kmetijstvu. Ne bi hotel utrujati poslušalcev s tem, kaj vse smo dosegU v minulem letu, ker je to bolj ali manj že znano, pač pa želim poudariti, da so nam lahko dosežene izkušnje in lanski uspehi najboljši dokaz in jamstvo, da smo na pravi poti in da bomo v nadaljevanju ite poti v prihodnjem letu dosegli še večje uspehe ter s tem omogočili hitrejše zboljševanje življenjskega standarda naših delovnih ljudi in naših državljanov nasploh. V proces družbene in gospodarske dejavnosti je bilo lani nekaj pomanjkljivosti in napak, ki jih bomo morali v novem letu dosledno odstranjevati, da bomo lahko še hitreje napredovali v celotnem razvoju našega družbenega življenja. Skrbeti je treba zlasti za ljudi, za človeka, v delu nižjih organov, v raznih odborih in komimah pa te skrbi še zmerom ni dovolj. Tu ne gre toliko za gmotne težave, marveč v glavnem za nera-C zumevanje in nezadostno skrb za ljudi. Skrb za ljudi pa je v socializmu najvažnejša stvar. Naše delovne kolektive čakajo v novem letu zelo važne naloge: še bolj moramo izpopolniti sistem upravljanja in nagrajevanja ter povečati delovno storilnost, od česar naj imajo korist predvsem sami proizvajalci. V tem oziru smo že dosegli v mnogih podjetjih zelo lepe uspehe. Toda to mora zajeti vsa podjetja in vse kolektive. Seveda se morajo kolektivi ob pomoči sindikatov skrbno pripraviti na uresničevanje novega sistema nagrajevanja, pri čemer lahko porabijo izkušnje kolektivov tistih podjetij, ki so v kratkem času dosegla zelo lepe uspehe. Isto velja tudi za kmetijstvo. Lani smo dosegli v kmetijstvu izredne uspehe, toda v letu 1960 moramo še odločneje napredovati v kmetijski proizvodnji in s tem dokazati polno vrednost uveljavljenih ukrepov. Visoka industrijska, zlasti pa kmetijska proizvodnja, seveda imperativno zahtevata, da odstranimo ozka grla v transportu in v vskladiščenju proizvodov. Temu problemu morajo posvetiti voditelji v prihodnjem letu največjo pozornost. V letu 1960 bomo investirali v naše gospodarstvo doslej največja sredstva. Prizadevajmo si, da bomo ta sredstva kar najbolj racionalno izkoristili za cilje, ki so jim namenjena. Sleherno razsipanje ali povečanje investicij čez plan nam lahko prinese samo nove težave in negativno vpliva na standard delovnih ljudi in naših državljanov nasploh. Kar zadeva mednarodni položaj, mislim, da lahko z večjim optimizmom gledamo v prihodnost in da se lahko mimo posvetimo ustvarjalnemu delu za napredek naše socialistične dežele. Boj za mir, ki se je bil in ki se še zmerom bije na svetu, je začel roditi sadove. To nas še bolj bodri, da skupaj z vsemi miroljubnimi deželami nadaljujemo boj za uresničenje načel, ki lahko zagotove mir in miroljubno sodelovanje med narodi. Državljanom in državljankam Jugoslavije, vsem delovnim ljudem v naših mestih in vaseh, naši mladini in najmlajšemu pokolenju — pionirjem, pripadnikom Ljudske armade ter službe varnosti, najprisrčneje želim srečno leto I960.« Znižanje stanovanjskih najemnin Objavljeno je bilo, da za zvišano ceno elektrike ne bo nadome- vrednost toče na 420 din ter 10 u/e stila, zato je ljudski odbor sklenil, da zniža pred kratkim določeno odbitek na vrednost materiala in novo najemnino. S 6,5 odstotnim povišanjem osebnih dohodkov bodo brez conskega dodatka, delavci in uslužbenci v občini Kočevje sprejeli letno 69 milijonov din Novi odlok govori v prid užival-več, za višjo najemnino pa bodo plačali samo 12 milijonov več kot com stanovanj, ker bodo plačevali v preteklem letu. To in že znižanje najemnin, bo omogočilo, da se nekoliko nižje najemnine kot pa življenjska raven, kljub zvišani ceni elektrike, ne bo znižala, tem- je bilo prvotno določeno. Na seji več porasla. Na seji ObLO Kočevje, ki je so bili seznanjeni z reorganizacijo Ljudske skupščine LRS. Obravna- v perspektivi v prihodnjih letih, bila 30. decembra, so razpravljali gostinstva v Kočevju. Kakor je vali bodo o predlogu družbenega ter dotok zdravstvenega kadra bo med drugim tudi o Kemični tovar- znano, je ObLO na eni izmed sej plana LRS za leto 1960, o predlo- dvignilo zdravstveno stanje prebi- ni Kočevje, podjetju »Klas« Ko- le bilo poudarjeno, da mora biti nekaj razlike v plačilu najemnine v primerjavi Ljubljane s Kočevjem ter med Kočevjem in okolico. leti lvl. je OULW lltt Čili. i^IUCVI 3 C J xr • , ... , ._ ___ __________ _____ _____ sprejel sklep, da se vsa gostinska hnrvsti ki m° naved*1 nekaJ gu zakona o proračunu LRS in valstva in širilo zdravstveno pro- čevje, o pomanjkanju šolskih pro- podjetja v Kočevju in bližnji oko- ■ za?epadene v republiškem proračunu za 1. 1960 sveto. Z modernizacijo ceste Li- štorov v Kočevju in Vasi-Fara, o lici združijo v eno podjetje. Na seji d °*"Vi,k? in drugem. Obravnavali bodo tudi void—Stara cerkev, ki se bo ver- reorganizaciji gostinstva, o dopol- je bilo poročano, da se je z reor- lr)ka d 8 . ' L u 'J,tcSa Od- o predlogu o spremembah zakona jetno začela že spomladi, se bo nitvi odlokov o novi stanovanjski ganizacijo oz. združitvijo gostin- nn ’ X , ,povrž‘" o območjih okrajev in občin. bistveno olajšalo osebni promet in najemnini, in drugem. Odborniki skih podjetij v Kočevju že začelo. streš,a drvarnice n 1 • ’ d~ truisms: a Zveza borcev je družbeno politična organizacija skih podjetij v eno podjetje. in podobno. 8. člen Okoliški gostinski obrati' naj do narfnamlrti^^11 d6la sta' nadaljnega ostanejo še naprej sa- asnovo amnrtl,Q„,.,Ji V kratkem prično z ietnimi obč- terialnih vprašanj svojih članov, zavzame, da družbena posestva mostojni, vendar pa ostane sklep, oziroma storovanto'tas ton nimi zbori krajevne organizacije temveč se je treba ravno na občnih močno povečajo svojo proizvod- ki Sa je sprejel ObLO o združitvi amortizacikkn °° a a Zveze borcev narodnoosvobodilne zborih temeljito pogovoriti o po- njo. da postanejo kmetijske za- gostinskih podjetij v veljavi v ne- hjše oziroma stanov^ifa vojne. Cas v katerem potekajo litičnem sodelovanju članov in druge organizator socialistic, kme- spremenjeni obliki. Trenutno je Za 10 % na materialna/fi tijske proizvodnje na vasi in da najbolj važno, da se organizacijsko ki pravi: »Nosilec stonnvaniJih priprave na zbore,, je značilen organizacije kot celote. To naj bo tudi osnova razprav na zborih. organizacija s svojim vplivom pri Vedeti moramo, da želja po hi- dobiva kmete za sodelovanje z o i c rvw, m!.. .,1.1 , _ _ ji . . . utrdi novo združeno gostinsko podjetje, ki naj začne čimprej z delom, prostore predvsem v tem ,da se organiza cija pripravlja na svoj kongres, ki bo letos. Mnoga materialna in so cialna vprašanja, ki jih je dosle _____________________________________ ,.QV1CX.L ucpLVcu ua mla m..............................6„_ morala reševati organizacija ZB, ganizacije ZB, da se še bolj anga- ganizacija ZB velik del svojega stinska podjetja iz Kočevja. Ko bo so z naraščajočo gospodarsko moč- žira pri reševanju tistih vprašanj, članstva ha podeželju. Vpliv te novo podjetje »steklo«, naj bi go- pravi: »Nosilec stanovanjske pravice, ki uporablja posamezne s. Mnoga materialna in so- trejšem reševanju problemov na- zadrugami in posestvi. Pri tem ni Jedro novega podjetja je'»Pugled«, poslovne, dejavnost V?Lala iš zahteva od or. treba zavreči dejstva, da ima or- h kateremu so se priključila go- no stanarino za 20 stanarino za 20 odstotkov. Ko so razpravljali o točkovanju jo naše družbe sedaj v glavnem ki so v ospredju našega celotnega organizacije bo moral v bodoče biti vorili o nadaljn priključitvi k stanovanj smo slišali, da je bilo rešena. Reševanje teh vprašanj se družbenega življenja. Cimveč bo bistveno drugačen kot je bil doslei, podjetju okoliških gostinskih pod- kaj primero,v- ko so bila stano- iz leta v leto ugodnejše rešuje storila prav na teh področjih, tem saj je organizacija ZB stala ob jetij iz Stare cerkve, Livolda itd. vanja Pfevisoko ocenjena. Slišali skladno s krepitvijo gospodarskih večje pravice pa tudi dolžnosti si strani pri mnogih ali skoraj vseh Odborniki so se dalj časa za- pa. ™no tudl' da ima vsakdo, ki je sil in proizvodnih moči naše de- bo priborila za reševanje sociali- vprašanjih, ki so prvenstveno za- držali v razpravi o dopolnitvi od- ?n ,tem Pnzadet, pravico pritožbe stičnih nalog. žele. Tako je po eni strani organizacija ZB sproščena in osvobojena zala, da je nesmiselno govoriti o mnogega drobnega dela, ker te tem, da smo revolucijo hkrati za- nimala našo vas. Samo nekaj teh loka o novi stanovanjski najem- lnx,da, se mu Osnovanje ponovno —*** V na. ,uaiiiu ucna.i tcu ....... u uuvi amilu v aujaivi linjem- A-xi,,,,- Vsa pretekla leta so nam poka- primerov jasno govore, da je odveč nini. Odlok, ki so ga sprejeli, vna- vsako tarnanje, da organizacija ZB nima pravega dela! naloge prevzemajo uslužbenci jav- ključih, _ ko smo zaključili borbo. Občni zbori naj kritično ocenijo Določena je ša nekatere spremembe v zvezi z ,.V nadaljevanju seje so odborni-višiino določitve novih najemnin. TJf_ spre, * garancijske izjave za vrednost točke zadrugo Fara v višini ne uprave, na drugi strani pa ie Temu ni tako in zato smo v prvih delo svoje organizacije in naj se in sicer za mesto 440 din z 10 od- b^b.OOO din in za Zavod za zapo-oejstvo, da je mogoče še nadalje povojnih letih upravičeno govorili odločno zavzamejo, da se bo delo stotnik odbitkom na vrednost ma- !'Jevanjf invalidov Kočevje v vi- materialno borcev ie izboljševati položaj o velikih revolucionarnih spre z nadaljno krepitvijo membah, ki so takrat zajele vso naI._ — “ -***»*«-*j**w --- •-'v, v«-**. 4,ajciC V3U JIH v našega gospodarstva. To vodi do deželo in s katerimi smo polagali pada. enega samega In edinega zaključka: organizacija ZB mora zavzeti mesto v javnem življenju kot moč organizacije razvijalo v smeri, ki jih v naši družbeni ureditvi pri temelje oblasti delavskega razreda. Nič manj revolucionarna ni . ----bila odločitev, da se zgradi jugo- na in upoštevana družbeno poli- slovanska industrija, sedaj pa statična organizacija s številnimi na- jimo ponovno pred revolucionarno togami, ki so svojstvene tradiciji nalogo, da v prihodnjih letih z in politični pripadnosti njenega vsemi gospodarskimi silami pripo-članstva. ....... slaiSdS£“s at vanja izven Kočevja pa so določili Je >>Zldar«. Spiejeli so tudi odlok o zač as-w* ■ ____ li ■ | v i» ■ nem finansiranju občinskih usta- Vbcmskega Odbornika želimo! nov in zavodov za prvo tromesečje 1960. leta. Volivci v Polomu želijo, da bi ureditev potov. Potrebno bi bilo Ob koncu se je predsednik ObLO moremo . - , nihkV|tiijot0bdakbi tm^braztožii Sa'^lmYe^n^na kSto ^deXjel?dtio°Te/zaželel Res.da.botudiv^očemoraia proizv^ So ^^obSna'ti Ido^G ^h^X^no^T Reorganizacija skrbeti za. svoje čla- potrebno skladnost med industrijo bilo treba tudi v njihovem kraju Pred tremi leti je Pogrebni zavod leto i960, ne, toda v veliko manjši meri kot in kmetijstvom na mnogo višji še marsikaj urediti na področju iz Kočevja odpeljal stare sporne- ~ ““ doslej in na tak način da bo do- ravni kar obema ustvarja pogoje komunalne dejavnosti. Nadalje nike, sedaj pa so'potrebna finanč- sredovala za strokovni napredek za stalen dvig življenjske ravni, menijo, da jih je prejšnji občinski na sredstva, da se pokopališče svojih članov in ne samo za boljše Glavni napor v sedanjem polo- odbornik bolj seznanjal z raznimi uredi. O teh In drugih stvareh nai prejemke. Danes ni več pravilno, za ju je povečanje kmetijske proiz- komunalnimi deli v občini in da bi nas seznanil naš odbornik ki da je organizacija orientirana sa- vodnje na vseh površinah. Zato je je bila večja skrb tudi za pota. ga vabimo, da nas obišče, mo na reševanje socialnih in ma- natoga Zveze borcev, da se močno Danes je premalo zanimanja za H. T. -žem VREME Zopet bo nastopilo nestalno vreme s pogostimi padavinami in ne glede na kratkotrajne ohladitve v splošnem še milo vreme. Volivci občine Kočevje! V nedeljo vsi na volitve v odbore Socialistične zveze! Skupina volivcev iz Osilnice nas sprašuje: V nedeljo, 10. januarja bodo volitve v Socialistično zvezo. Med ljudmi so še nekatere nejasnosti, zato prosimo, da v tej rubriki odgovorite na ta vprašanja: namen volitev, kaj pomenijo kratice SZDL in OF, kdo so voditelji organizacije v državnem in občinskem merilu in kako bomo volili. V nedeljo, 10. januarja bodo volili nove odbore osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi (SZDL) občine Kočevje. Namen volitev je izvoliti nove odbore. 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ostanovljena Osvobodilna fronta (OF) slovenskega ljudstva. Naloga organizacije je bila zbrati vse poštene ljudi v boj za osvoboditev. Leta 1953 pa se je preimenovala v Socialistično zvezo delovnih ljudi, ker to ime bolj ustreza nalogam te organizacije pri socialistični graditvi domovine. Socialistična zveza delovnega ljudstva je politična organizacija delovnih ljudi, v kateri so zbrani državljani in državljanke ter njihove organizacije na prostovoljni podlagi, da razvijajo svojo politično pobudo in dejavnost za zgraditev socializma in isociali-stičnih družbenih odnosov na političnih temeljih socialistične demokracije. Predsednik SZDLJ je Josip Broz-Tito. generalni sekretar pa Edvard Kardelj. Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Kočevje je Ignac Karničnik, sekretar Andrej Pirnat, org. sekretar pa Anica Nagode. Kako bomo volili? Pravico voliti in biti voljen ima vsak član, ki ima člansko izkaznico. Vsi tisti, ki še niso člani, pa so polnoletni državljani, se vpišejo v organizacijo lahko na dan volitev in tudi volijo. Takoj ali kasneje pa poravnajo članske obveznosti in plačajo članarino. Volišča bodo povsod, kjer so osnovne organizacije SZDL. Odprta pa bodo od 7. do 14. ure. Vendar smo prepričani, da bodo volivci opravili svojo dolžnost že dopoldne. Član, ki pride na volišče se predstavi volilni komisiji, ki mu po pregledu, če je vpisan v članski seznam, izda glasovnico. Volitve so tajne. Volivec bo zaokrožil številko pred priimkom in imenom kandidata in sicer toliko, kolikor je predvidenih članov za nov odbor. Ce bodo v odbor osnovne organizacije volili 7 članov, na volilnem listku pa je napisanih 10 kandidatov, bo vsak obkrožil sedem številk tistih kandidatov katere želi, da bi bili izvoljeni. Številke ostalih pa ne obkroža. Na volilni listek ni treba, da bi karkoli pisali ali črtali. Ko smo to opravili, ga prepognemo in spustimo v volilno skrinjico. Odbori osnovnih organizacij SZDL v občini Kočevje bodo šteli od 5 do 11 članov. Nujno je, da pridejo v te odbore žene in mladina. Vsi člani Socialistične zveze bodo še posebej vabljeni z vabili, na katerih bo tudi navedeno, kje je volišče. Za uresničitev plana v letu 1960 S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE Grozi tretja izmena! Delovni kolektiv Poslovne zveze se je 26. decembra lani zbral v hotelu »Pugled« na skupni sestanek. Člani kolektiva so prišli iz raznih krajev bivšega okraja na čigar področju se razteza delo Poslovne zveze Kočevje. Na sestanku so pregledali delo Poslovne zveze v letu 1959. Dejavnost Poslovne zveze je zelo pestra. Njen glavni namen pa je, da se dvigne kmetijska proizvodnja. Razprava po poročilih je bila živahna. Člani kolektiva so postavljali razna vprašanja, katera pa so se vrtela predvsem o raznih materialnih vprašanjih tako o tarifnih postavkah, zaščitni delovni obleki in obutvi in podobno. V letu 1960 je predviden odkup Predračun za vse tri objekte znaša pogodbeno spitanih živali, in sicer 16,598.900 din. mlade živine od 1 do 2 leti 673 glav, nad 2 leti pa 221 glav. Poleg tega bodo organizirali pitališča pri KZ, ki bodo izvedle pitanje v lastni režiji. Skupno naj bi spitali okrog 490 kom telet beby beef. S KZ bodo sodelovali pri izmenjavi plemenskih merjascev in nabavi kvalitetnih svinj. Vse viške prašičev bodo zajeli s pogodbeno proizvodnjo, ki naj bi znašala od 2800 do 3000 pršutarjev. Plan predvideva med drugim tudi proizvodnjo perutnine — pohancev njihov plan. in sicer 30.000 komadov. Nadalje seznanja plan o delu pri ureditvi pašnikov v Dragi, Strugah, Sodra- Komercialna služba pri PZ ima zelo velik pomen. Finančna sredstva, ki jih ustvari ta služba, se potem koristno uporabijo za namene PZ in KZ. Največ prometa ustvarijo z odkupom in prodajo lesa. Letos naj bi znašal skupni promet, ki ga bo ustvaril komercialni oddelek, 682,466.000 din. Kolektivu Poslovne zveze želimo, da bi v letu 1960 imeli veliko us- Problem pomanjkanja šolskih prostorov v Kočevju postaja vedno bolj aktualen. Šole so prenapolnjene. Ce se letos položaj ne bo spremenil, bo v novem šolskem letu treba uvesti tri izmene. Vprašanje pomanjkanja šolskih prostorov je prišlo na dnevni red zadnje seje obeh zborov ObLO Kočevje. Tovariš Ludvik Golob je v imenu Sveta za šolstvo predočil odbornikom resnost stanja pomanjkanja šolskih učilnic v Ko- rovem šolskem letu se predvideva spet znaten prirastek v šolah. Kam bodo šli ti otroci? Tovariš Golob je dal v zvezi z reševanjem tega problema nekatere predloge odbornikom v obravnavo. Odborniki so se dalj časa zadržali pri obravnavi tega vprašanja. Ker primanjkuje sredstev za gradnjo nove šole, naj bi se pomanjkanje šolskih prostorov rešilo na tale način: pohiteti je treba z gradnjo vajeniškega doma, kamor se bodo preselili vajenci iz dosedanjega vajenskega doma. Prostori vati v prostorih, ki niso namenjene, starega vajenskega doma se bodo pehov pri delu in da bi v celoti čevju. Otrok je iz leta v leto več uresničili naloge, ki jim jih nalaga 2e sedaj mora nekaj učilnic gosto- -k niti primerne za šolski pouk. V Upravnik 'Poslovne zveze Rudi žici, Predgradu, kmetijski mehani-Rauh je obrazložil cilje in naloge zaciji in nabavi kmetijskih stro- Krajevna kronika Lašč PZ. Opozoril je naj člani kolektiva zasledujejo in sodelujejo v politiki pri preobrazbi kmetijstva, da jev s priključki za potrebe KZ v letu 1960 — skupno 60 strojev in priključkov. Predvidoma bo cena Osnovne organizacije ZB občine Lašče so v pripravah na občne pa preuredili za učilnice. Šoli »Mirka Bračiča« pa naj se prizida prostor, v katerem bo nekaj novih učilnic. S tem bo vsaj delno in za nekaj časa rešen ta problem šolstva v Kočevju. Že sedaj pa bo pomagajo Kmetijskim zadrugam strojev in nabavljeni opremi v tem pri njenih nalogah za uveljavljanje letu znašala 24,500.000 din. kooperacije itd. Ljudem na vasi je treba stalno tolmačiti pomen in Pozabili niso tudi na sadjarstvo. Potrebna bo večja pozornost asa- sti in prav zaradi tega jih vsako , . leto obišče večje število šolskih treba misliti na gradnjo novega zbore organizacij pregledale svoje skupin in ostalih izletnikov. Prav šolskega poslopja ki naj bi bilo ^-i—x— --------------------v. b. bilo_ da bi tem poleg prirodnlh in zgodovinskih znamenitosti prikazali zgodovinska dogajanja iz delo. Ocenjujoč dosežene uspehe svojega dela organizacij, ocenjuje občinski odbor ZB NOV njih delo bodočega fizkulturnega namen pogodbenega sodelovanja naciji obstoječih nasadov; zadrugam bodo pomagali pri izvedbi štirih sadnih predelovalnic, skrbeli za kot plodno. Razen organizacijskih časa NOB. Da pa bi le nekaj na- vprašanj, so organizacije ZB s svojimi člani pomagale pri sociali- kmeta z zadrugo. Na vasi je še precej umetnih gnojil. Ta gnojila so mrtev kapital, dokler ne pridejo dobavo kvalitetnih sadnih sadik, in ga usmerjanja politike na vasi. Po-v roke potrošnikom-kmetom. Zato je naša dolžnost, da z vsemi močmi pravili v tem pogledu, imajo v načrtu skupno s tamkajšnjim turi- sicer okrog 5000 sadik letno. Program gozdnotehničnega pomagamo zadrugam, da bo zavest delka je obširen, pod njegovim nad- slav, ki so bile lansko leto v okvi- naprednega in donosnega kmetova- zorstvom bo izkoriščanje, obnova, ru proslav 40 letnice ZKJ in SKOJ, nja prodrla do zadnjega kmeta. nega in varstvo gozdov ter gozdne katerih je bilo precej. Največja v Iz vse razprave, ki se je vrtela komunikacije. V načrtu je nadalje- predelu Dolenjske pa je bila vse-okoli nalog za uresničitev družbe- vanje ceste Ribnica—Velika gora. kakor proslava občinskega praznega plana PZ za leto 1960 bi lah- Letos naj bi zgradili nadaljne 3 km. nika, ki je bila povezana s pro-ko označili s temi besedami: borba Poslovna zveza izvaja v lastni slavo na Turjaku. Čeravno so za plan in borba za zmanjšanje režiji gradbena in obrtniška dela sredstva občinskega odbora in stroškov. Vse to naj bi imeli člani kolektiva pred očmi skozi vse leto. Še bi lahko pisali o čem so raz- obsega dva hleva po pravljali na sestanku, pa naj zadostuje. Za to pa nekaj več besed o perspektivnem planu PZ za leto nega terena bo potrebno vzporedno skušajo z gradnjo hlevov izvesti tudi melio- svojce. stični preobrazbi vasi in pravilne- stičnim olepševalnim društvom, ki ~ je bilo ustanovljeno v drugi polovici lanskega leta, izdati krajevno kroniko o dogodkih iz časa štiriletnega boja ljudi tega področja za svobodo. membno delo so organizacije odigrale s prirejanjem raznih pro- v (bližini doma. Podobno kot v Kočevju imajo težave s pomanjkanjem šolskih prostorov tudi v Vasi-Fara. Z adaptacijo internata v Fari bi pridobili nekaj novih šolskih prostorov. S tem pa bi bilo omogočeno, da bi obiskovalo tamkajšnjo osemletko (več otrok iz K-d'jpske doline. K. O. S točkovanjem stanovanj so končali pri gradnji hleva v Karlovici za 290 glav živine. Celotna gradnja ganizacij ZB bolj skromna, so ta v večji meri uporabili za otroke 100 glav ži- padlih borcev. Poleg materialne kovanjem. skrb nad otroki Točkovanje stanovanj v kočevski občini je končano, seveda če odštejemo Kočevsko Reko, kjer pa bodo tudi kmalu zaključili s toč- 1960. Kmetijsko-tehnični oddelek čaka racijo zemljišč. Sredstva za gradnjo v tem letu veliko dela. Pod ta od- teh objektov se bodo črpala iz delek spada poljedelstvo, živinoreja, splošnega investicijskega sklada pri kmetijska mehanizacija in sadjar- Jugoslovanski kmetijski banki, stvo. Težišče dela poljedelskega referata bo v izvedbi plana kooperacijske proizvodnje na področju Poslovne zveze. Le-ta znaša za leto 1959—1960 skupno za vse kulture 3190 ha. Za uresničitev plana bodo nudili KZ vso pomoč. Vso pozornost bodo tudi v tem letu posvetili živinoreji. Selekcija goveje živine, ki se je doslej izvajala le pri članih KZ, naj bi se razširila tudi na ostale kmetijske proizvajalce in sicer na podlagi kooperacijske proizvodnje. Veliko skrb bodo posvetili tudi. vzreji in odkupu plemenske živine. Predvidoma bo šlo letos v prodajo okrog 659 glav plemenskih telic in krav (rodovniških in nerodovniških). vine, mlekamico in izmolzišče ter pomoči vodijo __ _______ dovozna pota. Zaradi zamočvirje- padlih borcev in s to pomočjo jim. nadomestiti izgubljene Enotni so si bili, da so pri zbiranju gradiva iz časa NOB premalo storili. Kraji v laški občini Kočevska občina je razdeljena na 14 popisnih okolišev,, od teh je 9 v mestu z Rudnikom. Predvidevali so, da bo treba točkovati podeželju. Naj povemo, da so na podeželju ocenjevali samo najemniška stanovanja, v mestu pa najemnika in privatna. Točkovanje je v redu potekalo. Ko smo se mudili! na sedežu Občinske komisije pod čigar kontrolo je točkovanje stanovanj, smo zvedeli med drugim, da so popisni na področju občine 2960 stanovanj, okoliši razdeljeni na štiri grupe, sedaj pa se je ugotovilo, da imajo vrsto kulturnih znamenito- stanovanj nekaj več, predvsem je na Skrb in naloge Rdečega križa V občini Kočevje je 24 Osnovnih organizacij in Mestni odbor Rdečega križa. Da bi bile te organizacije kos nalogam, ki se postavljajo pred organizacijo Rdečega križa v komunalni dejavnosti in stanovanjski skupnosti, je nujno potrebno, da se priredi dvodnevni seminar s tajniki ali predsedniki teh organizacij. Občinski odbor posveča posebno pozornost Podmladku Rdečega križa na šolah, kjer se učenei že vsaki je po en kontrolor. Zanimalo nas je tudi, koliko je komisija prejela ugovorov na točkovanje. Zvedeli smo, da je bilo vseh primerov 140. In najpogostejši motiv ugovorov? Predvsem zaradi starosti oken, vrat, podov in vlage sta- v zgodnji mladosti usposabljajo na gospodarstva, posebno pa podjetjem kontrolor^ takoT'^’i^gotavljati0 pri° raznih tečajih ali priložnostnem po- in ustanovam, apeliramo nanje, za vsestransko pomoč Kako je z odločbami 0 visini V letu 1960 b° Občinski odbor novih najemnin smo pobaraU tov. Rdečega kriza organiziral najmanj uhana »Nekaj odlo6b bo izdanih tri tečaje za nego bolnika na domu, v kolikor se bo za to dejavnost vsposobila medicinska sestra. Anton Žagar 15 - letnica enote JLA v Ribnici uku nuditi v slučaju potrebe prvo pomoč, na higiensko urejanje šolskih prostorov in dvorišč, o preprečevanju nesreč na poti v šolo, v razredu, pri delu doma itd. Na področju zdravstvene prosvetne dejavnosti je Občinski odbeor Rdečega križa organiziral tečaje za vaško mladino v Osilnici, Predgradu, Željnah in Koprivniku. Za delavsko mladino pa se pripravlja tečaj v Črnem potoku in cerkvi. V garnizonu Ribnica so 6. I. 1960 proslavili petnajsto obletnico formiranja te vojaške edinice. Edi-nico so formirali v Dalmaciji v času narodnoosvobodilne vojne in je odigrala izredno pomembno vlo- skega zbora tega garnizona in nje- ZAKAJ PLAČUJEMO ČLANARINO RK? Te besede slišite marsikje. Mar-Stari sikateri član meni, da je s tem, če je član Rdečega križa tudi upra- Zaradi naglega razvoja industri- vičen do pomoči od RK. kar pa uv je, prometa in gospodarstva, ki ima jemnine, tisti, ki imajo ocenjeno za posledico stalno naraščanje ne- P^jmejo pe čTanari^ še stanovanje pod 80 točk, bodo pla- zgod, bo Občinski odbor Rdečega «an ^ ima P®1,!? čali 150 odstotkov akontacije nad še v tem mesecu, ostali pa bodo dobili odločbe v februarju,« smo dobili odgovor. »Kako se bodo obračunavale najemnine, dokler ne bodo dobili uživalci stanovanj odločb o novih najemninah?« »To bo pa takole: komur so ocenili stanovanje nad 80 točk je predpisana akontacija za 190 odstotkov višja od decembrske na-ki imajo ocenjeno govo osebno pri strokovnem delu fig ^‘7™ ™tu druge dolžnosti, tako n. pr. pri šote« Združeni«. kma Pnredl1 V meSeCU JanuarjU de£vanju y krvodajalski akciji itd. To naj bi se zapomnili neka- tega Združenja. Slovesnost se je nadaljevala v Domu JLA, kjer so bili zbrani poleg domačih tudi vsi povabljeni ali februarju ob večernih urah te- delovanju v krvodajalski go pri napredovanju IV. armije gostje. Narodni heroj Jože Boldan preko Knina, Like in Reke v pro- je spregovoril na zahtevo prisotnih štor Ilirske Bistrice, kjer je v za- nekaj besed in obudil spomine na ključnih bojih sodelovala v izred- čase vojne in borb. Zvečer so prl- čaj prve pomoči katerega se bodo teri nergaJči v Polomu ln vsi, ki udeležile tovarišice m tovariši iz menjj0 da je članarina samo zato, —------------- ,1—kl se podjetij, ustanov želijo usposobiti za Nujno je, da se tečaja udeležijo tiste tovarišice in tovariši, ki to no ostrih bojih pri uničenju znane redili v istem domu za pripadnike dejavnost že opravljajo, pa imajo drugi, ki »e da imaj0 p0tem od RK materialne t0 koristi, čeprav do njih niso upra- vičeni. H. T. čali 150 odstotkov akontacije nad decembrsko najemnino.« Govorili smo tudi o delu Stanovanjskih skupnosti, ki so bile ustanovljene za Kočevje-mesto in na Rudniku. Zvedeli smo, da sta Stanovanjski skupnosti organizacijsko že začele z delom. -žem JLA pester program s plesom, tako da je minil ves dan v prijetnem reške formacije nemških čet. Svečanosti v garnizonu so „ udeležili predsedniki in sekretarji razpoloženju, komitejev iz Ribnice in Kočevja Kakor v zadnjem času že več-poleg številnih predstavnikov jav- krat se je tudi tokrat pokazalo, da nega življenja iz obeh občin ter je sodelovanje vojske in lokalnih ali nimajo tečaja za prvo pomoč, da si svoje znanje osvežijo, dopolnijo ali pa pridobijo. Občinski odbor Rdečega križa Kočevje je predvidel v svojem programu dela za leto 1960 tudi tečaj Ribniški podmladkarji Rdečega križa Združenja rezervnih oficirjev in organov ljudske oblasti ter rezerv- internatskega značaja za Prvo po predstavnikov vojaških komand. Ob nimi oficirji izredno lepo in uspeš- tej priliki so zastopniki pionirskega odreda osemletne šole iz Rib- no in da je zaradi tega zadovolj- imo za kraje, ki so precej oddaljeni od zdravstvenih delavcev. V teh nice čestitali vojakom k prazniku, zastopnik Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Kočevja tov. Maver pa je izročil komandantu tov Ivanoviču priznanje za požrtvovalno sodelovanje oficir- stvo nad takmru rezultati oboje- krajih kolikor nam todo na raz-stransk0 upravičeno. Tudi ob tej , finančna sredstva, bomo priliki je živ m neposreden stik nnr-mi,, t.udl omarice med predstavniki vojske in ljudske oblasti dal novih iniciativ za sodelovanje v prihodnjem letu. B. M. nabavili in opremili tudi omarice prve pomoči. Ker menimo, da so taki tečaji nujno potrebni in v korist našega Na osnovni šoli v Ribnici je bil lani Podmladek Rdečega križa zelo aktiven. V začetku leta so vzporedno z volitvami pionirskih odbornikov izvolili tudi razredne od-bbre PRK. 26. oktobra so se odborniki sestali na šolski konferenci in izbrali šolski odbor Podmladka RK. Na konferenci so OSNOVNE ORGANIZACIJE IN VOLIŠČA SZDL Tekmujte med seboj kdo bo prej končal z volitvami. V prihodnji številki bomo objavili najboljša volišča. gQgQgOg ^BOBC3BOBC3BC=>BCDBeiBC3BOBe>BeJBC3BC3BClBC3BCDBCDBCDBC3BCDBCZ>BCDBCDBCDBCDBCDBCDBC=>BCDBCDBCDBCDBCDBO do tri člane, skrb za čistočo na straniščih prevzameta dva pod-mladkarja, ki se tedensko menjavata po razredih, učence bodo seznanjali s potekom in pomenom posameznih tednov v okviru RK, uvedli bodo dopisovanje s podmladkarji RK na drugih šolah. Nadaljevali bodo z obiski in po- sprejeli bogat program dela. Le-ta močjo bolnim součencem, dopiso- vali v Radio-Ljubljana m Pionirski list, sodelovali bodo z dopisi v V hladnem decembrskem dnevu je pršil dež. Okoliški hribi so biti odeti s snegom in meglo. To je bilo tistega dne, ko sem na domu v Mozlju našel tov. Jožeta Ivančiča. Vzradoščen me je sprejel. Jože je naš stari znanec, ki je doslej prenašal na pripadnike naših edinic svoja bogata izkustva iz težkega dela partizanskih bolnišnic na Ro- Partizanska izkušnja ni zatajila govori med drugim: ~»»'1 “i O™ raijm taSTbodo tečaj za prvo pomoč. Pripravili bodo različna predaje vprašal o tem njegov 9-letni vaJ?ja *.razgovore za Podmladek J _.. .1 '-to'-' v v IVUM. T?TZ 7o « mnrpp KrvHz-k nViielrnll TIP- »Meni ni potrebno dva dni za tako vosti prekosil sam sebe. Kdo bi nalogo. V vojni nam sovražnik ne pričakoval, da bo skril orožje in bi omogočil toliko časa. Moja zamisel je, da nalogo izvršim v štirih ali petih urah. Sovražnika je gu v času nemšl^ ofenziv m^d treba prevariti, pileči ga je tre NOV. Dostikrat so ga naši tova- ba za nos. Prevariti Mvra&uka riši z veliko pazljivostjo poslušali, dram m hitro je večjega pomena ko je pripovedoval o svojih doživ- ak^Lpa k™anjf’ ljajih in izkušnjah iz partizanskih okopati, ker časov. Tudi tokrat sem ga naprosil za pomoč in sodelovanje. Prosil sem ga za njegovo mišljenje, kako bi najboljše skrili top in »tegač« v primeru potrebe. Rekel sem mu, da bi bilo najbolje, če bi on sam za- maskiral en oddelek. Dal san mu Zaradi tega sem x najbolj bal| da čas dva dni za uresničitev te na- ^ vjdeje sledovi gosenic in loge. Jožeta je naše zaupanje v nje- nežko bo šele sedaj, ko je zemlja gave sposobnosti zelo razveselilo, razmočena skriti sledove, obenem pa ga je zaskrbelo, čili bo Za delo mu je bila dana for-kos svoji nalogi. Dogovorili smo macijska »posluga«. se za ponovni sestanek za nasled- p0 izvršenem delu sem šel, da nji dan. vidim rezultat. Kako sem bil izne- Spet smo se srečali v njegovem naden. Odpadle so vse variante, o »tegač« na križišču pota, na najbolj prometnem mestu. Odločil sem, da pošljem vojake in starešine, da iščejo in s tem v praksi preverijo ali je Jožetova ukana uspela. Površina za iskanje je merila okrog 4 kvadratne kilometre, čas za iskanje pa je bil odmerjen na dve in pol uri, ker bi tudi sovražne enote imele omejen čas. Prepričani, da bodo našli skrito enoto, so pregledali vsak grm in vsako luknjo. Ko so preiskali ves prostor, niso nič našli in na zbor-sled običajnega pešca, no mesto so prišli praznih rok. Obraz Jožeta Ivančiča je izražal veselje nad novim uspehom. Mno- za to zadnje skoraj nikdar ni dovolj časa.« Razmislil sem, in napotke, ki mi jih je dal, sem takoj sprejel, a vse delo sem prepustil njegovi inica-tivi. Nekajdnevni dež je zemljišče zelo zmehčal, tako da se je na njem videl tudi dvojnih gum težkega orožja. Kako go let je že od takrat — 1944, 1945, ko je bil v strahu ali bo nje- nirji, mladinci in njegovi stari partizanski tovariši. Vsi so mu želeli uspešno delo in mu tudi pomagali. Vse je bilo tako skrbno zamaskirano, da ni bilo mogoče odkriti nikakih sledov. Ko je tovariš Ivančič govoril o svojih izkušnjah in načinu dela, je z roko pokazal, kje je top in kje »tegač«. Vsi prisotni so bili zelo iznenadeni in prišli so do zaključka, da so bili res uspešno ukanjeni. Naš Jože je ponovno napravil izpit, z njim pa delavci in uslužbenci in vsi tisti, ki so pomagali v tej akciji in ljubosumno čuvali tajnost, za katero so vedeli. Uspešno so izvršili svojo nalogo tudi vojaki vodnika Petkoviča, ki so sicer spali s tovariši skupaj, a skrite sin. Bilo je pravo veselje za vse, posebno pa zanj. Zdelo se mi je, kakor da imam pred seboj starega športnika, ki v starih letih dosega lepe uspehe in se s tem pomlajuje. Naš Jože se je pomladil, mi pa smo od njega dobili veliko praktičnih izkušenj, katerih podrobnosti tu ne morem odkrivati, ker nam to lahko koristi kot poučen primer. Naj bo to obenem tudi obrazložitev, zakaj nismo opisali detajlov, ker to ne bi bila več tajnost in originalnost rešitve vojaške vaje bi v tem primeru lahko postala površnost. Tem potom se zahvaljujemo tov. Jožetu in vsem vaščanom, kateri so nam pomagali, da se je naloga izvršila. To je bil lep uspeh tudi cestarja, ki je pod krinko službe gieni. odpravljal komaj vidne sledove Učno RK, za 8. marec bodo obiskali nekatere stare in revne matere in jih obdarili, pripravili bodo prireditev s pogostitvijo za starčke, na kraju leta bodo obiskali starčke v Domu počitka v Ponikvah, uredili vse omarice prve pomoči ter skrbeli za redno plačevanje članarine. Danes že lahko povemo, kako uresničujejo svoj program. Higieniki s trakovi RK na rokavih skrbe za čistočo v razredih in straniščih, skrbe, da si vsak po uporabi stranišča in pred malico umije roke. Razredni higieniki posebej še nadzirajo osebno čistočo in čistočo razreda. Šolski higieniki pa morajo vse delo nadzirati. Pionirji podmladkarji tekmujejo med seboj v učenju, disciplini, hi-V razredih pa imajo raz-uvedeno kontrolo nad tem, enjjpi c* v ijas » • «***>» oivuu v v —--- , . , gosenic, in traktorista, ki je uni- kdo nosi s seboj brisačke ta kdo čeval komprimitirane sledove na travniku. To je bil uspeh tudi delavcev in domačinov, ki so poučili domu. S ponosom starega partizana mi je zaupal svojo misel: tajnosti niso nikomur izdali, tudi gova ukana pred sovražnikom svojemu komandirju ne. Na nji- otroke, da ne smejo in niso izdali uspela ali ne. Danes, po 15 letih, hovih obrazih se je bralo veliko skrivnosti starega partizana, ki ga čeprav so bile le vaje, je bil spet zadovoljstva Spet enkrat se je vi- imajo vsi radi. Vsem njim so na- v strahu, ali mu bo uspelo. .Tokrat delo, da je čuvanje vojne tajnosti memjene te ni nikomur zavezoval oči, da bi garancija mnogih uspehov. preberejo, zakril kraj, kjer je opravil svoje " S tovarišem Jožetom se vrača-katerih mi je govoril. Reči moram, delo, kakor je bilo to med vojno, mo v vas. Vsi so ga spraševali: da je po originalnosti in iznajdi ji- O Jožetovi nalogi so vedeli pio- »Ali so našli top?« Najprej pa ga vrstice z željo, da jih DRAGO IVANOVIČ podpolkovnik JLA ne. V nekaterih razredih pišejo na seznam učencem pike tistim, ki brisačke pozabijo. To zelo pomaga in število pozabljivcev je vedno manjše. Z delom so začeli tudi krožki prve pomoči, za katere je precej zanimanja in ob pomoči tovarišev razrednikov že lepo delajo. Tako delajo v Ribnici. Kako pa drugod? Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek dne 12. I. 1960. ob 19.30 bodo v prostorih gimnazije predavanja: V »Šoli za starše« prof. Jože Valentinčič: »Duševnost in vzgoja predšolskega otroka«. V »Šoli za mlade« prof. Franc Pediček: »Zrelost za zakon in izbira zakonskega druga.« V Fari ob 19. uri javno predavanje. Drago Benčina: »Nove stanovanjske razmere na vasi.« Osnovne organizacije ZK obveščamo, da bo predavanje o drugi študijski temi za Kočevje dne 11. I. 1960 ob 19. uri v kinu »Jadran«, Stara cerkev dne 14. I. 1960 ob 19. uri v osnovni šoli Stara cerkev. Za organizirane šahiste Končno le dom telesne kulture v Kočevju Šahovske organizacije kočevske in ribniške občine so v zadnjem letu v okviru sv.jega dela dosegle lepe uspehe. Na področju dveh občin deluje okoli 150 organiziranih 'šahistov in pri tem niso upoštevani pionirji, ki marljivo delujejo v okviru svojih šahovskih krožkih po šolah. Posebno delavna so društva in sekcije v Kočevju, na Rudniku, v Ribnici in Kočevski Reki, ostale sekcije pa zaradi objektivnih težav delujejo nekoliko slabše. Ce- polje, Loški potok, Predgrad, Fara, Osilnica in še nekateri drugi kraji, organiziranih šahovskih enot. Navzlic vsemu prizadevanju odbora, ki p..vezuje šahovske organizacije v kočevski šahovski coni, se 'število organiziranih šahistov ni povečalo, čeravno so za to dani vsi pogoji. Organizacije SZDL in ostale organizacije, predvsem mladinske, bi morale v tem pogledu napraviti napredek. Danes, ko vlagamo vse sile za ustanavljanje raznih klu- ravno je bilo pričakovati, da se bo kov, bi morali misliti da bi v okvi- na tem področju napravilo še več, to ni uspelo, ker Občinska šahovski odbor ni mogel ustamxvati v večjih središčih novih šahovskih enot, ki bi vključevala ljubitelje šaha iz posameznih krajev. Nemogoče in tudi nerazumljivo je to, da nimajo večji kraji, kot je Sodražica, Velike Lašče, Videm-Dobre- Iteseda o kočevskih Inikarjih Za novoletne praznike je tudi kočevska »Svoboda« priredila pre senečenje za najmlajše. Z je prirejena za ročne lutke, kar pa ni bistveno vplivalo na uprizori-mario- tev. Pri uprizoritvi so v glavnem netnimi' lutkami je vprizorila igri- sodelovali učenci obeh osemletk, le co v dveh dejanjih Janeza Kadiša: trije so bili dijaki prvega gim-o>Dedek Mraz prihaja«. Igrico so nazijskega razreda. Pod vodstvom uprizorili večkrat in je bilo vedno tov. Glada so vložili mnogo truda dovolj mladih obiskovalcev. Lut- v uprizoritev. V bodoče namera-kam se je sicer poznalo, da delajo vajo uprizoriti še eno igrico, do-šele začetne korake in da niso do- kler pa ne po stalnega odra, pred-voli žive, vendar je pohvalno že stave ne bodo redne. Res škoda bi J- mr r' x- - ” ■’ ’ bilo, če organizacije v občini in ustanove že v začetku ne bi podprle mlade lutkarje, ker bodo sicer izgubili na poletu. Ko se bodo to, da so pri »Svobodi« sploh začeli z lutkovnimi predstavami. »Svoboda« nima dovolj sredstev, in bi bila potrebna pomoč vseh množičnih organizacij v Kočevju lotili uprizoritve kakega novega ter ObLO, da bi se lutkovne pred- dela, bodo morali paziti, da vsaj v govoru odstranijo tiste napake, ki smo jih opazili pri zadnjih ru teh klubov delovale tudi šahovske skupine in organizacije. Ce hočemo, da se bomo šah is ti kočevskega področja uvrščali v tekmovanje z ostalimi conami, moramo storiti vse potrebno, da se naše vrste številčno povečajo in da se vsa predvidena tekmovanja po programu Okrajne šahovske zveze Ljubljana izvedejo, ker v nasprotnem primeru se ne bomo mogli uvrstiti v finalna tekmovanja, ki bodo prihodnje leto. C as bi bil, da se mnoga nerešena vprašanja šahovskih organizacij rešijo. Tako ima ŠD v Kočevju težave glede prostorov, kajti prostori v kavarni »Zvezda« niso primerni' za mladino, po podatkih tega društva pa v okviru društva najbolj aktivno delujejo mladinci. Tudi ostala društva se borijo s številnimi problemi, ki jih bo mogoče rešiti le s skupnim sodelovanjem pristojnih činiteljev. -goš Že pred leti so bili narejeni projekti, začeli so z gradnjo, takrat še pod okriljem in v režiji TVD Partizan, potem pa je v Ljubljani prišlo do požara, načrti so zgoreli, ukinjen je bil še okrajni ljudski odbor, ki je bil pobudnik gradnje, sklad za pobijanje alkoholizma je bil vključen v redni proračun ljudskega odbora — tako je na koncu koncev zmanjkalo poleg načrtov še denarja. Res ni nič čudnega, če je nastopilo nekakšno mrtvilo, ko je vse izgledalo, da je izgubljeno. — Sedaj je zopet nekaj več upanja. Že pred nekaj meseci sestavljen ali ponovno obujen režijski odbor je ponovno zastavil svoje delo in pred kratkim je bil pred Komisijo za revizijo projektov Okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani potrjen investicijski program za gradnjo tega doma. Vrednost doma znaša 110 milijonov din. — V razpravi pred Komisijo za revizijo pa je prišlo do sklepa, da je dejansko možno z manjšimi dopolnitvami in brez prevelikega povečanja stroškov objekt urediti tako, da bi v njem bilo še okrog 15 prostorov, ki bi lahko po svojem obsegu in ureditvi služili raznim družbenim organizacijam za njihovo dejavnost. Z ozirom na to, da danes tudi najbolj delavne družbene organizacije in društva gostujejo na vseh koncih in krajih in celo v gostinskih prostorih, bi bilo res prav, da se organizacije zavzamejo, da se Dom uredi tako, da bi tem organizacijam bilo mogoče v bodoče zajamčiti prostore. — Vsako povečanje objekta bo seveda povečalo sedaj predvidene stroške. Zato bi bilo verjetno treba, da bi ali ljudski odbor ali pa občinski odbor Socialistične zveze sklical sestanek zainteresiranih organizacij na razgovor, kako bi se dala ta stvar urediti, da bi vse skupaj ne preobremenjevalo lokalnih sredstev, ki bodo že premočno angažirana v zvezi z gradnjo objekta v sedanjem obsegu. Težava je toliko hujša, ker bo treba takoj reševati ne samo gradnjo tega objekta, ampak tudi rešiti vprašanje šolskih prostorov, ki postaja v Kočevju že akutno in bo zaradi pomanjkanja prostorov v jeseni že treba delno uvesti pouk v treh izmenah, česar si ne želijo ne starši ne prosvetni delavci in na koncu tudi družbene in gospodarske organizacije ne, ker je jasno, da tak pouk obremenjuje mladino in ji nudi nenormalen pouk stave vršile redno in se zato ne bi mladina ob nedeljah dopoldne dolgočasila. Prepričani smo lahko, predstavah, če da bi se tudi starejši navdušili za niso mojstri, lutkovne predstave, če bi bile le redno. Osnovne možnosti so dane. Treba je najti novo obliko dela! Pred kratkim Vsa tehnična dela pri uprizoritvi, to je izdelava lutk, kostumov, V Šeškovem domu je na razpolago scene in odra, je opravil Matija mala dvorana, pri »Svobodi« pa Glad, ki je vložil v vse to 100 imajo tudi dovolj mladih ljudi, ki delovnih ur in s tem dokazal, da jih veseli delo v lutkovni sekciji, imajo on in njegovi mladi sode-Za začetek je vsekakor treba imeti lavci resnično voljo do dela v lut- »Svoboda« stalni oder, ki ga pa sama ne more nabaviti. Igrico, ki so jo priredili, so mo- naprej, rali sicer nekoliko spremeniti, ker kovni sekciji. Vendar pa — z dobro voljo ne bo šlo samo daleč GIBANJE PREBIVALSTVA KOSTEL Rodili sta: Malnar Jožefa, gospodinjska pomočnica iz Kužlja 12 — deklico Jožefo in Rauh Ljudmila, gospodinjska pomočnica iz Vasi 3 — dečka Martina. je bil v pro- lenovem studencu«, katerega se je že v vodenju lutk štorih osemletke »Jožeta Soška« udeležilo 15 članov. Tam so se te-redni letni občni zbor odreda »Svo- čajniki spoznali s taborniškim živ-bodnih gozdov« Kočevje. Taborni- Ijenjem. Poleg rednega programa ki so razpravljali o nekaterih zelo so izvedli orientacijski tek, tekmo-perečih problemih svoje organize- vanje v streljanju z zračno puško, bije, pregledali pa so tudi uspeh izvedli so izlete v jamo Treh bra-in naredili plan za bodoče delo. tov, na Stojno, na Mestni vrh itd. Poročilo o delu organizacije je Ob tabornem ognju sta tovariša podal dosedanji starosta odreda to- Golob Ludvik in Siraj Ivan privabiš Siraj. Vsega načrta, ki so si povedovala tabornikom doživljaje ga taborniki zadali v preteklem le- iz NOB, ter obujala svoje spomine tu, niso mogli izvršiti. Organizirali na težke dneve jugoslovanskih našo vodniški tečaj v koči »pri Je- rodov. Druga večja akcija je bila organizirana v prvomajskih počitnicah. Planirana je bila na 22. april (za proslavo obletnice ustanovitve KP in Dneva tabornikov), vendar zaradi slabega vremena ni bila izvedena. Pri tej akciji — propagandnemu taboru z razstavo in tabornim ognjem, je sodelovalo približno 50 tabornikov. Vsem tem gre zasluga, da je propagandni tabor uspel. Ob tabornem ognju je tabornikom in RIBNICA je Benčina Angela, go-iz Ribnice 234 — dečka je Prijatelj Marinka, Dolenjih Lazov 31, star Rodila spodinja Janka. Umrla otrok iz 13 dni. KOČEVJE Rodili sta: Jakič Matilda, delavka iz Slovenske vasi 30 — deklico stara 23 let, June Peter, uslužbenec iz Kočevja, Ljubljanska 9-a, star 27 let in piršič Marija, uslužbenka iz Kočevja, Ljubljanska 9-a stara 27 let, Prelesnik ing. Anton, usluž. iz Kočevja. Reška c. 7, star 25 let in Masič Metka, profesorica iz Kočevja, Rožna ul. 26, stara 25 let. KINO JADRAN. Kočevje: od 8. do 10. januarja italijanski cinemascopski film »Rimske zgodbe«, 10. januarja mehiški film »Ne tajim svojo preteklost«, 13. in 14. januarja jugoslovanski film »Ciganka«, od 15. do 17. januarja jugoslovanski cinemascopski film ZAHVALA Miroslave in Vidovič Marija, go- SVOBODA, Rudnik: 9. in 10. jan. .San... ,7. januarja matinej, * -°" YJSi S in „tTOl Kočevje, 4. I. 1960. nemškega filma »Lažni Adam«. Državnemu zavarovalnemu zavo- ostalim udeležencem pripovedoval du_Novo mesto se-lepo zahvalju- svoje spomine na NOB tov. Siraj. .- i-x i Meseca avgusta je GS napravila pohod po Alpah. Udeležilo se ga je pet članov, pohod pa je trajal teden dni. V proslavo občinskega praznika so se taborniki udeležili pohoda »Po kurirskih stezah okupiranega Kočevja«. Branili so prehodni pokal za najboljši čas proge, vendar so ga letos izgubili. Poleg teh večjih akcij so se taborniki udeležili tudi prostovoljnega dela pri graditvi novega vajeniškega doma in obnovi mesta Kočevja, redno so se vršili sestanki vodov in izleti. Pereč problem, ki so ga nakazali na tem občnem zboru, je deio z jem za izplačano zavarovalnino. Marinšek Jože, Gorenje 19 pri Kočevju. ZAHVALA Ob težki izgubi našega očeta in moža MARTINA RAC KI izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so nam lajšali trpljenje. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Gozdne uprave Kočevje, ki nam je ob težki uri stala ob strani, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zad- PRISPEVKI ZA NOVE INSTRUMENTE RUDNIŠKE GODBE DPD »Svoboda« Kočevje-Rudnik je pričelo z akcijo za nabavo novih instrumentov za svojo godbo na pihala in naletelo pri širšem krogu simpatizerjev te godbe, bodisi v Kočevju ali izven njega, na razumevanje. Naj navedemo samo primer, kako je na prošnjo »Svobode« reagiralo podjetje »Šuma« iz Zagreba. ».. . naše poduzeče če nastajati potmoči u maksimalnim svojim granicama akni ju koja ide tim putem, jer je ona u interesu podizanja kulture našeg naroda ...« Doslej so prispevala za nabavo instrumentov tale podjetja: ŽTP Ljubljana 500.000 dinarjev »Šuma« Zagreb 200.000 dinarjev »Kurivo« Ljubljana 50.000 dinarjev »Avto« Kočevje 20.000 dinarjev »Kurivoprodaja« Ljubljana 25.000 dinarjev Kemična tovarna Kočevje 10.000 dinarjev »Zvezda« Kranj 5.000 dinarjev »Josip Kraš« Zagreb 70.000 dinarjev »Kurivo« Kranj 15.000 dinarjev Tudi večje število posameznikov iz Kočevja in drugod je poklonilo »Svobodi« omembe vredne zneske, ki po vzpodbudni in hvalevredni. Vsem, ki so doslej prispevali, hvala! Ponovno se obračamo na kočevske gospodarske organizacije in posameznike, da to akcijo podpro in omogočijo društvu nabavo novih instrumentov čim prej. Denarne zneske prosimo, naj nakažejo na tekoči račun 600-656-162 pri Komunalni banki Kočevje oziroma sporočijo višino darilnega zneska društvu, ki bo zanje dalo v tisk primemo reklamo. Člani rudarskega kolektiva v Kočevju prispevajo iz svojega osebnega dohodka v ta namen mesečno vsak po 50 din, medtem ko je DS rudnika Kočevje sklenil to akcijo podpreti z znatnim zneskom neposredno pred samo nabavo. »Svoboda« Kočevje-Rudnik tudi ne dvomi v izdatno pomoč ObLO Kočevje, saj znaša cena za instrumente nad 3 in pol milijona dinarjev, godba pa je kočevskemu javnemu življenju nujno potrebna. UO DPD »SVOBODA« KOČEVJE - RUDNIK Čestitke vojakov za novo leto spodinja iz Dolge vasi 29 je v Kar-lovici 7 pri Velikih Laščah rodila dečka Franca. Poročili so se: Šterk Pavel, delavec iz Starega trga 17, star 24 let in Movrin Ana, delavka iz De-skove vasi 6, stara 20 let. Briški Janez, gozdni delavec iz Dolenje češki film »Na končni postaji«, 10. januarja matineja več pestrih filmov, 16. in 17. januarja barvni film »Zvezda Indije«. RIBNICA: 9. in 10. januarja ital. cinemascopski film »Možje in volkovi«, 16. in 17. jan. ameriški barvni film »Afriški lev«. ZAHVALA Občinskemu in Okrajnemu od- Za novo leto pošiljajo voščila Nadalje pošiljajo čestitke: Franc _ najlepšimi željami v letu 1960 Lipovec iz Ceteža, Franc Godec iz vajenci. Vajencem, ki jih naš odred svojim staršem, znancem in prija- Ilove gore in Slavko Glavan iz Ma-ima 35, ne moremo nuditi toliko tel jem ter dekletom fantje, ki slu- lega Vosolnika, ki služijo vojaški taborniškega življenja kot ostali žijo vojaški rok v Han Pjesku V. p. rok v Zaječaru, V. p. 2837. Iz Trav- novoletnoSdariio° Pav^fTn^Alo^z mladini._Zakaj? Vajenec je zapo- 1979/6 Jože Štros, Vili Hvala, Jože nika V. p. 2685 pošiljajo čestitke Novak iz Mahovnika. fr/« 01 TUIUS yvv»w», IlčlVtUJV, IVA. vvv/l* Zj^ajuai , A t CU1U A.VAA- IVU JJ 8709/4 Žage 2, star 24 let in Žagar Sla- VELIKE LAŠČE: 9. in 10. januar-vica, gospodinjska pomočnica iz ja ameriški barvni film »Nocoj Lazov 1, stara 24 let, Goljevšček bomo peli«, 16. in 17. januarja Alojzij, delavec iz Dolge vasi 56 ameriški barvni film »Houdini«. Ktar 27 let in Kač Marija, delavka DOBREPOLJE: 9. in 10. januarja iz Dolge vasi 16, stara 19 let, Lipovec Cvetko, mizarski pomočnik iz Koblarjev 3, star 19 iet in Holc-man Terezija, delavka iz Slovenske vasi 2, stara 21 let. Mesojedec Franc, invalidski upokojenec iz Kočevja, Roška c. 45, star 38 let in Podjetje »Ključavničarstvo« — Kočevje, sprejme v službo: 1. SALDOKONTISTA-(ko) 2. LIKVIDATORJA (posli z banko. slen od 6. do 21. ure zvečer, v ne- strajnar, Vinko Virtič, Jože Po- in pozdrave Anton Gregorič, An-deljo pa si želi vsak počitek. Treba havnilc, Metod Žgajnar, Franc Mi- ton Bregar in Albin Kašmrlj. Iz bo najti nov način dela za te vrste belič, Franc Recek in Marjan Ga- V. p. 8709/4 Kovin, * hršek. Čestitkam se pridružujejo: Jože Kljun iz V. p. 1883-2, Sarajevo; fantje, ki služijo vojaški rok v Beogradu; Emil Farazin, Tone Lob-kar, Viktor Gradišar, Ivan Centa, Banat V Virovitici služijo vojaški rok Milan Žagar. Jože Stucelj, Stanko Kopač in Jože Klun. Svojim domačim in vsej mladini čestitajo za novo leto. Čestitkam se pridružujeta vojaka Jože Lovšin iz Mrt- Strukelj Marija, knjigoveška de- ski vrtnar«. vmu«.u. 0.«»^ lskuj au pu žiti sc prosiave občinskega praz- obenem pa pozdravlja kolektiv tr- vinu, Banat. V. p. 8709/4. Uspešno lavka iz Ljubljane, Trdinova 2, PONIKVE: 14. decembra francoski sporazumu. Pismene ponudbe z opi- njka itd Program je pester, na no- govine »Spelca« na Vidmu ter Su- novo leto želita tudi Anton Oder etn 1 r etn Ant/An ___1 . _ • _ _ crtrrt Hn^pHamih ZAnnslitmr in rt i-7_ . . .7 1 _ - • XA ; , 1-1 1 T-r 1 „ • T r _ nm n /i tabornikov. Na zboru je starosta preči tal predlog proračuna, kateri znaša cca 1000 din na člana. Mislimo, da nam bo ta proračun odobren v ________________ - . Pogoji poleg splošnih: pod 1. po- večji meri kakor lani. ameriški barvni vistavision film Polna srednješolska izobrazba z 2 jn kakšni so načrti? Organizirati Ciril Centa, Ivan Kaplan, Ivan Zu- vic in Miha Žagar iz Žage pri Ko-»Kovinska zvezda«, 10. januarja leti prakse ali nepopolna srednje- vodniški tečaj, redni letni tabor, žek in Ivan Marinč. Iz V. p. 4762 stelu, ki služita vojaški rok v Vra- ob 19. uri francoski barvni film eolska izobrazba s 5 let prakse; pod poživiti delo med vodi, vzpostaviti pošiljata voščila vojaka Anton nju, V. p. 2406/1. Prav tako želijo »Nana«, 13. januarja francoski f. popolna srednješolska izobrazba tesnejše stike z OS (Okrajno stare- Adamič in Ivan Gorjanc, iz V. p. vse najboljše v novem letu Alojz film »Na smrt obsojen je pobeg- m. , ,et0 PJ’akse ali nepopolna z sinstvo), nadaljevati tradicionalne 5984 Uroševac, Kosmat pa Milan Pirc iz Jurjeviče, Jože Požar iz So- nil«, 16. in 17. januarja ameri- veX __, .„ pohode, organizirati okrajni tabor- Škulj in Lojze Rauh. Prav tako dražice in Alojz Miklič iz Kočev- " niški mnogoboj v Kočevju, udele- želi ob novem letu vse najboljše ja, ki služijo vojaški rok v Ko- ški barv. vistavision film »Španski vrtnar«. Osebni dohodki po tarifnem pra- vilniku. Nastop službe takoj ali po se proslave občinskega praz- obenem pa pozdravlja kolektiv tr- vinu, Banat, V. p. 8709/4. Uspešno stara 26 let, Jalovec Anton, strojni ključavničar iz Salke vasi 100, star 26 let in Rozman Vida, delavka iz Kočevja, Trg svobode 11, stara 21 let, Drobnič Alojz, elektro-monter iz Rudnika 23, star 29 let m Kuhar Frančiška, kuh. pomoč, iz Salke vasi 103, stara 26 let. V Ljubljani pa so se poročili: Sega Alojz, delavec iz Brega 28 star 28 let in Kastelec Zora, delavka iz (Brega pri Kočevju 28, film »Na smrt obsojen je po- som -dosedanjih zaposlitev in o iz begnil« obrazbi, pošljite podjetju. Rok do- PREDGRAD: 9. in 10. januarja stave ponudb je do popolnitve del. ameriški barvni film »Rdeče mest. voizvoljenem vodstvu pa leži na- štarjeva iz Bruhanje vasi vojak in Karlo loga, da se ta program uresniči. Pavle Šuštar. V. p. 6472/6, Banja Zvonce. ‘ Luka. Sega iz V. p. 9718/1, Sivi Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej- Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Kotnu-1-265 nalni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje Podveznice«, 16. in 17. januarja ameriški barvni film »Med nebom in zemljo«. SODRAŽICA: 9. in 10. januarja francoski barvni film »Sakra-menska frklja«, is. m 17. jan. češki barvni film »Pokorno javljam«. KOČEVSKA REKA: 9. in 10. jan. jugoslov. film »Osumljen«, 16. in IZGUBLJENO 81. decembra 1959 je bil od avtobusne postaje Kočevje do Novih sel izgubljen kovček. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na avtobusni postaji v Kočevju. SLUŽBA Iščem mlado dekle, ki ima rada otroke za gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini v Ljubljano. Izžrebani reševalci V sredo, 6. januarja, ob 10. uri Ljubljana, Stritarjeva 7/II, posebna komisija izžrebala na- 10. nagrada, 500 din, Marjan grade novoletne križanke. Muha- Lunder, šalka vas pri Kočevju s ti žreb je takole razdelil nagrade: 1. nagrada, 3000 din, Marjanca Zelnik, Velike Lašče 67, ILizr ““ E—-™- ^srsstru OSILNICA: 10. januarja ameriški film »Med nebom in zemljo«, 17. januarja jugoslovanski film »V soboto zvečer«. POZOR! Kosler, Ortnek. ČESTITKI Ljubi sestri in teti Tončki Ogrinc iz Amerike vse lepo za njeno praznovanje, predvsem pa vasi. veliko zdravja želi sestra Pavla z manovič, Dolga vas 59 pri Kočevju, 6. nagrada, 900 din. Tončka Rjave, Kočevje, Kolodvorska 13, Slike za vse legitimacije naredim družino, posebno pa nečakinja Ma-v dveh urah. Fotografiram tudi na rica. domu. Amaterjem razvijam filme — * — _ v popolno zadovoljstvo. Vsem po- Dragi in skrbni mami Veroniki žem. Vinice 22, Sodražica, (pri Furlanu) in Angelca slovnim strankam želim srečno Turk iz Stalcarjev želimo vse naj- 8. nagrada, 700 din, Irena Bon- Željne 10, Kočevje. Lepe knjižne nagrade od 11. do 20. nagrade pa prejmejo po vrstnem redu: Milena Lavrič, Hrib 13, 2. nagrada, 2500 din, Milena Po- Loški potok, Karol Mikulič, Kočevje, Kolodvorska 2, Franc Drobnič, Goriča vas 44 pri Ribnici, Bogomir Samsa, Dolnje Retje 5, Velike Lašče, Eva Fabjan, Študentsko naselje blok I. Ljubljana. Vida Groboljšek, Leninov trg 1, Trbovlje, Branko Pajnič, Bukovica 18, Ribnica, Pavel Benčina, Travnik majorju JLA želim srečno novo ________________ . 83, Loški potok, Marija Rupe, Ul. leto, obilo sreče in zdravja ter 7. nagrada, 800 din, Anica Ora- Martina Krpana 16/111,_ Ljubljana veliko uspehov na novem službe- Zobec, nem mestu. Veliko sreče in zdravja tudi ženi Slavici in otrokoma 3. nagrada, 2000 din, Mirica Klun, Kočevje, Podgorska 7„ 4. nagrada, 1500 din, Franc Šega, Sodražica 69, 5. nagrada, 1000 din, Lili Rad- Nadalje želijo obilo uspehov v novem letu Anton Drobnič iz V. p. 8868/1, Pula, ter Alojz Benčina iz Podpreske in Franc Bartol iz Loškega potoka, ki služita vojaški rok v Sarajevu V. p. 1524/16. ŽELJE IN POHVALA Dolgoletnemu upravniku Kmetijske uprave Koprivnik, ing. Francetu Goršiču želimo na novem službenem mestu veliko zadovoljstva in delovnih uspehov. Obenem se mu zahvaljujemo za vso skrb vloženo za zboljšanje posestva in Delovni kolektiv KU Koprivnik in vaščani ČESTITKA Ljubemu sinu Francetu Fajdigu, 1960 leto. Fotograf Božič, Kočevje boljše k njenemu godu hčerka Ivka čina, Kočevje, Kolodvorska 2, Vse denarne in knjižne nagrade Branku in Berici, mama Anica z družino in Lado z družino. 9. nagrada, 600 din, Vera Vesel, pošljemo po pošti še ta teden. Hildica. KLIČE Nekdo, ki se sicer ni predstavil, nas je po telefonu prosil, da v tej rubriki opišemo, koliko so med prazniki iztržile trgovine, gostilne, mesarije in kako so novo leto dočakali tisti, ki so bili v službi. Najprej želimo povedati, da so naši ljudje sprejeli in potrošili v decembru precej denarja. Novo leto pa so dočakali v veselem razpoloženju. V prejšnji številki smo napisali, da bomo v tej rubriki posredovali samo telefonske odgovore. Poklicali smo 2-76 (Trgo-promet), 3-58 (hotel Pugled', 2-40 (Mesar), 344 — Komunalno banko pa smo vprašali koliko gotovine so izplačali v decembru. Odgovorili so: 2- 76 Decembra so naše trgovine Iztržile blaga za 20 odstotkov več kot druge mesece. To je vsako leto tako. Zelo veliko smo prodali tekstilnega blaga, tako da je trgovina »Tkanina« v enem dnevu iztržila za 1,2 milijona dinarjev. Dosti prometa je bilo še v špecerijah. Manj smo prodali radioaparatov, več pa mopedov kot prej. 3- 58 Po praznikih smo nesli milijon dinarjev na banko. Posebno veliko smo prodali hrane. Gosti več jedo in manj pijejo. 2- 40 Ob sobotah in nedeljah prodamo mesa in mesnih izdelkov za 400 tisoč. Za novoletne praznike pa smo prodali še enkrat toliko. Dobro smo bili založeni z vsemi mesnimi izdelki. 3- 44 V decembru smo izplačali za tretjino več denarja kot ostale mesece. Kako so tisti, ki so bili v službi dočakali novo leto, Vam bodo kar sami povedali: 3-40 (Spl. ambulanta): Zdravnika, ki je bil za novo leto v službi (dežurni) ni doma. Je šel v Osilnico. 04 (Reševalna postaja): Tudi za Silvestrovo ni bilo miru. Zvečer sem moral v Podlesje in peljati bolnika v Novo mesto. Ob II. uri zvečer sem se vrnil, ob 3. uri na dan novega leta so me že klicali. Peljal sem dva močno ranjena pretepača iz Stare cerkve v Novo mesto, 02 Ribnica (postaja Ljudske milice): za Silvestrovo ni nihče potreboval naše pomoči. Nekaj opravka smo imeli s pretepači na novoletni dan. 03 (gasilci) naš telefon se ni oglasil! 08 (informacije na pošti): Največkrat sem morala odgovarjati na vprašanje, koliko je ura. Naročniki so zahtevali tudi več medkrajevnih pogovorov. Ob polnoči pa so mi nekateri voščili srečno novo leto. 289 (Elektro) prekinitve električnega toka ni bilo in sem imel mir vso noč, 295 (veterinarska postaja) dežurnega veterinarja so dvakrat klicali. Slo je za nujno pomoč in ne daleč iz Kočevja. Novoletno praznovanje otrok jd Bili smo na poučnem izletu Pred dnevi smo učenci obeh petih razredov v Sodražici obiskali dve lesni podjetji in Oljarno. Pri spoznavanju prirode smo se namreč uporabljajo za parfume, še več pa v zdravilstvu. Vsi smo bili tudi že v »Štolami« v Izberju. Letos nismo šli tja na učili o gozdu in uporabi lesa. Naj- posebni izlet, le naša delegacija je »TELA« V PREDSTRUGAH V Predstrugah v Dobrepoljski dolini bo v kratkem pričel obratovati obrat Tovarne električnih aparatov iz Ljubljane »Tela«. Ta obrat bo v sklopu tega obsežnega podjetja izdeloval vrsto različnih izdelkov. Večji del delovne sile bo iz Dobrepoljske doline, nekai bo pr^smo si ogledali »I*sno galan- šla terijo.« omenjenem podjetju in se vozijo na delo iz »Iz majhne žage je nastala prava smo jih takoj in veliko. Pri urah „ T ________„ . , tovarna,« je začel pripovedovati to- tehnične vzgoje pa smo jih s pri- ni variš Košir. Razkazal nam je mo- dom uporabili, derne naprave, lepo izdelane pred- Opisani izleti so nam nudili ve-mete in druga Najdalj smo se za- liko znanja, ki smo ga utrdili še držali v skladišču. Občudovali smo skupno v šoli, zato smo bili z njimi televizijske stolčke, deščice-čebu- zelo zadovoljni. larice in lesene konjičke. Lani so naredili v »Lesni galanteriji« tudi mnogo obešalnikov. Vse te predmete izvažajo v ZDA. Galanterija nam je pokazala, koliko je vreden bukov les. za katerega so včasih mislili, da je uporaben le za drva. Videli smo tudi sušilnici, v katerih se les posuši približno v 14 Učencj in učenke osemletke Sodražica. V. razreda ni plan tega obrata predvideva, da bodo v nekaj letih obrat razširili. Pričetek obratovanja tega obrata pomeni za to dolino, ki nima večjih obrtnih in industrijskih objektov, precejšnjo pridobitev, saj se bo odvišna delovna sila lahko zaposlevala v tem obratu. Ni bilo šole, ki jo ne bi obiskal dedek Mraz s spremstvom in darovi. Na sliki: dedek Mraz na šoli »Jožeta Šeška« — (Foto Božič) Miličnike so obdarili decembra 1959 popoldne so tudi ostali motoristi, predstavniki miličniki kot običajno vršili kon- Združenja šoferjev, trolo cestnega prometa na križišču V imenu svoje organizacije so dneh in ga gre v vsako 6 kubičnih pri spomeniku v Kočevju. Prav ta izročili miličnikom skromna dari-metrov. Zanimalo nas je tudi, ko- dan so pričakovali velik promet, la, katera jim poklanjajo, kot je liko imajo zaposlenih v podjetju. Tega dne so bili službujoči milič- dejal predsednik Združenja šofer-Tovariš Košir je povedal, da šteje "ild prav prijetno presenečeni. Pri jev tov. Pirman, za vzorno vzdr- kolektiv 86 ljudi Potem smo se napotili še v podjetje »Suha roba«. Skladišča so bila napolnjena z raznimi solnicami, žlicami, vilicami, noži, krožniki s pripravami za sušenje perila itd. S,lužbe 50 med drugim ževanje prometne varnosti. Med drugim je tudi dejal, da so naloge Združenja iste kot prometnih miličnikov, t. j. da nauče šoferje in druge koristnike ceste, kako naj se ravnajo na cesti. Predstavniki Združenja pa so obdarili tudi pio- ustavili tudi tri motoriste, ki so se pripeljali od kavarne »Zvezda« proti spomeniku. Po izvršenem pregledu dokumentov je stopil k miličniku Jože Lesar, za njim pa Videli smo tudi obode, škafe, san- »oba ,iz Kočevja. V ke ter druge praktične predmete. l™®?d Zdruz- š?f(?rjev m avtome- mrje - prometnike. Največ obodi naredijo suhorobarji bP°druzmca Kočevje sta v imenu prometnih miličnikov v Globeli in na Slemenih, škafe srečno novo leto m obilo m pionirjev - prometnikov se je M=,ui=„ » Zfmarlcah, Zamo-tecu ”, Ji dedek Mraz pripeljal z raketo Obiskal nas je dedek Mraz in Sodražici. Vsak dan imamo priliko videti vozove naložene z viso- --------- kimi skladovnicami takih lesnih izdelkov, ki jih izdelovalci vozijo naprodaj v »Suho robo« v Sodražico. Upravnik KZ Sodražica Franc s »POSLEDNJI MOŽ« V SUŠJU Na Silvestrovo, 31. decembra in ponovitvijo 3. januarja, se je Levstek je popeljal našo šestdeset igralska družina KUD »Dr. Ivan člansko skupino v obrat eteričnih Prijatelj« Sušje pri Ribnici pred-olj — v Oljarno. Videli smo po- stavila v tamkajšnjem Zadružnem stopek, kako pridobivajo olje. domu številnim gledalcem z vese-Transporter je dvignil drobne loigro »Poslednji mož«. Namen igre smrekove vejice in jih pripravil za je predvsem zabavati, čeprav ima v velika kotla. V vsak kotel gre 750 sebi tudi prizvok družinske tira-kilogramov iglic. V šestih urah so nije. ki je bila upodobljena v dru-iglice skuhane. Iz kotlov priteče žinskem poglavarju Petelinu. Nje- V torek 30. dec. popoldne smo bonbone, pajace iz volne, lizike ter začeli krasiti naš razred. Najprej druge sladkarije. Da je bilo čim smo iz enega kota na vse strani več prostora, smo klopi pomaknili ___ napeljali niti, na katere smo po- ob stene. Novoletno jelko pa smo miličnik Anton Kranjc, ki je zaže- tem navezali snežinke. Na stene pa postavili na tovarišicino mizo. Pri- lel vsem šoferjem srečno novo leto smo pribili sliko dedka Mraza in šel je dan prihoda dedka Mraza, in da bi v letu 1960 še tesneje so- palčkov. Moj sošolec Janez Zadra- Veselo smo se posedli za mizo. Pridelovali pri vzdrževanju varnosti vec je prinesel Novoletno jelko, čakali smo ga. Stopil je v razred prometa. Nanjo smo obesili: stekleno bunko, in nas prisrčno pozdravil. Sprem- ljale so ga snežinke in palčki. V razredu so snežinke zaplesale kolo: »Dedek Mraz prihaja«. Ko so končale kolo, nas je Dedek vprašal, če bi tudi mi kaj zapeli. Tedaj pa so stopile iz klopi TO IN ONO JUNAK NOŽA V STARI CERKVI pametjo Č. M. iz Salke vasi. Podobna ugotovitev velja tudi za K. Na Silvestrovo 31 dec zvečer ie Bosanca N. in M. R. ter m°|e so^obte in nekaj zapele. J.N3 bilvesttovo, Ji. oec. zvečer je ■ družbo in še nekatere nre- Nato nam le dedek Mraz pove- P 1ŠCi,y...g0stl^_°*t °d.: napeteže, ki jim je dajal pogum dal, da nam je prinesel televizijski ri cerkvi v družbi svoje žene in rjava tekočina, ki jo prečistijo in Sovo vlogo je doživeto podal Alojz sina M. S. iz Slovenske vasi. Dru-" “ "" - žina je prisedla k H. J. iz Sloven- ske vasi. Lepo so se zabavali vse do 1. ure po polnoči v novem letu 1960. Nekako ob istem času je prišel v lokal L. N., po rodu Bosanec, iz Srednjih Ložin in njegovo dekle G. M. Vsedla sta se v bližino tako dobe dišeče olje. Spravijo ga Tanko, v aluminijaste posode, veliko pa ga Tudi ostali nosilci glavnih in pripravijo za izvoz v Avstrijo in manjših vlog so pokazali solidno Nemčijo. Največ olja dajo borove igralsko znanje in zato želi odo-iglice. najmanj pa smrekove. To- bravanje. Da je igra lepo uspela variš Levstek je poudaril, da so v gre nedvomno zasluga tudi priza-lanskem letu pridobili velike koli- devnemu učitelju in učiteljici Gre- čine olja tudi iz storžev jelke. Če- benc iz osnovne šole Sušje, ki sta omenjene družbe. K tema dvema mu služi eterično olje? Mnogi ga vložila veliko truda za uspeh igre. g° je petje razjezilo, zato se je spravil na L. N., zakaj poje te pesmi. Prišlo je do spora in do spopada. V trenutku, ko je ležal M. S. pod L. Obiskali smo vojake v Livoldu alkohol. K tem »junakom« je treba prišteti tudi M. K. iz Predgrada in H. F. prav tako iz Predgrada, a zadnji je lažje poškodoval Š. p. doma iz Predgrada. Vsekakor zaslužijo povzročitelji pretepov in' drugih nerednosti v Silvestrovi noči če ne drugega, vsaj prezir. CIGANA STA UKRADLA KONJE V noči od 18. na 19. december lani, sta bila posestnikoma D. N. iz Novih lazov in R. J. iz Delača Vreme je bilo oblačno in nič kaj bila majhna votlina z dimnikom, N je potegnii iz svojega žepa nož , N°vlh laz0Y d, v®„f v prijazno, ko smo odšli izpred šole kjer je plapolal ogenj. Udobno smo in iadPal Mojemu nasprotniku 12 140000 din v Livold, kjer je taborila enota sedeli na pogradu in poslušali pri- vbodljajev v trebuh, stegno in hr- sta Ma konia na?-! ribniškega garnizona. Vojaki so ta- povedo vanje vojaka: bet| hkrati pa je nehote dvakrat dma v klavnici na Reki kamor borili v gozdu blizu ceste. Zagle- »Tu vidite Hrvata, Bosanca Sr- zabodel z nožem H. J. Oba sta bila st"ukYadeM konia nrinc ia]a Z z—„ - sprejemnik. Tega smo se razveselili, ker smo vedeli, da bomo televizijo lahko gledali. Po odhodu dedka Mraza Bmo pomalicali. Potem smo se začeli zabavati. Nekatere deklice so pele razne popevke. Zabavali smo se in tako je mineval čas. Po zabavi nam je VII. razred priredil igrico z naslovom »Igrače«. Ko je bilo proslave konec, smo se veselo vračali domov. Doma pa smo zopet dobili darila. Andlovič Zinka, 4. a r. osn. š. »Mirka Bračiča« SPOR MED ŽENSKAMI 1. januarja je prišlo do sporov in pretepanja zaradi novoletnih voščil njihovih otrok med tremi tomobilu. Pohiteli smo k njim in ja in Slovenca. Vsi smo kot eiio jih opazovali pri delu. Nato nam telo. Videli boste, kaj pomeni sloje komandir čete razkazal voja- ga, ko boste prišli na naše mesto,« ško taborišče. V majhni dolinici je Potem smo zapustili prijazne vo-stal velik top skrbno zamaskiran, jake in se odpravili proti domu. V bližini so bili vojaki in kurili Radi bi še večkrat obiskali vojaške ogenj. Tudi mi smo se jim pridru- enote in spoznali njihovo življenje, žili, oni pa so nam pokazali orožje. VIII. raz. osn. šole Videli smo topove, protiletalske »Jože Šeško« Strojnice, puške in bombe. Vojaki so nam pokazali tudi poljsko ku- VSI NA PREDAVANJA! nico. , M. S. zasluži za svoje nečedno delo zasluženo kazen. POTREBNE SO BILE INTERVENCIJE V noči med 31. decembrom 1959 in 1. januarjem 1960 so imeli organi LM precej nepotrebnega dela. Intervenirati so morali v več primerih in na več krajih. Tako na cigana. h. F. in P. M. Spor se je zaključil Tatinska cigana sta pripeljala s pretepom. H. F. in M. H. sta od-konja na Sušak. Tam sta si od 'šli skupno na stanovanje P. M., nevestne uslužbenke na občinskem kjer sta jo pretepli. In epilog: so-uradu na Sušaku izposlovala ži- dišče bo imelo spet eno nepotreb- na vinska potna lista za konja brez potrebnega overjenja o lastništvu živali. Do klavnice jima je šlo vse posreči, potem pa se je jima zataknilo. Po zaslugi nekega usluž- no zadevo več, ki bi bila nepotrebna ... KONJ GA JE UBIL Pred kratkim je tragično umrl 76-letni Jože Benčina iz Ribnice. hinjo in zemljanke. Vabimo vse prebivalce Ribnice in primer v hotelu »Pugled« in neka- benca v tamkajšnji klavnici je pri- Benčina je šel zvečer v hlev. Tu šla kraja na dan. O tem pa je ga je iz neznanih vzrokov udaril lianfc-i Jo Jomo «konana dva Kočevja, da se masovno udeležijo terih drugih krajih. Zaradi prete- uslužbenec obvestil tudi organe j a v- konj takd nesrečno, da je podle-J ' • ’ —*- —i-i-.il- —j-------1 i.i «it pa jn nemoralnega vedenja, ki mu ne varnosti na Reki. Lastnikoma gel poškodbam. Drugi dan so 1,3 metra globoko v zemljo. V njej je vseh zanimivih predavanj, ki prostora za osem oseb. V steni je pripravlja Delavska univerza. je botroval alkohol, se je sprl s so konja takoj vrnili. našli v hlevu mrtvega. ga. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIQIOIOIOIOIOI03IOIOIQIOIOIOIOIOOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Ko so 6. aprila 1941 preletela prva sovražna letala slovensko ozemlje, je ban dr. Natlačen sklical zastopnike vseh meščanskih strank, in ustanovili so Narodni svet za Slovenijo. Za predsednika Narodnega sveta so izbrali dr. Marka Natlačena. Ko je Centralni komite KPS zvedel za ustanovitev tega sveta, je takoj zahteval, da pošlje v Narodni svet svoje predstavnike tudi KPS. Dr. Natlačen je imel po zaporih več protifašističnih borcev, ki so se vsi prostovoljno javili v vojsko. Po okupaciji Slovenije, dne 16. IV., je ban dr. Natlačen poslal dopise vsem sreskim načelnikom, župnikom, županom in šolskim upraviteljem in jih opozarjal, da je vsakdo, ki mu je pri srcu blagor našega ljudstva,,, dolžan skrbno delati na to, da še ohranijo dobri odnošaji do okupatorskih čet ter da se opusti vse, kar bi moglo te odnošaje poslabšati. Ban Natlačen in škof Rožman sta se šla -takoj poklonit okupatorju in mu izrazila svojo zahvalo in vdanost. Škof Ražman je pa naročil svojim podrejenim duhovnikom, naj bodo prijazni z okupatorskimi oblastmi in naj jim v vsem pomagajo. Hkrati pa jih je odvračal od narodnoosvobodilnega gibanja. Veliko slovenskih duhov- Slovenska reakcija v času NOB nikov v začetku ni bilo -nenaklonjeno OF ali je celo z njo sodelovalo. Na izrecno prepoved škofa Rožmana so pa to nekateri opustili in tako vedno bolj sodelovali z okupatorjem. Spomladi 1942 so se pojavljali zarodki BG kot vaške straže, istočasno so se pa vršile organizacijske priprave za oborožitev organiziranih legalnih edinic. Njihovi organizatorji so moledovali pri italijanskih generalih in potovali celo v Rim k papežu s prošnjo, da posreduje pri Mussoliniju, da dovoli oborožiti te oddelke BG. Italijanski generali so se temu upirali. Ko so pa partizanske enote začele spomladi 1942 z velikimi ofenzivnimi operacijami in osvobodile velike teritorije, so Italijani sprevideli, da ne bodo mogli z lastnimi silami obdržati in kon-itroiirati okupiranega ozemlja. Dne 2. VI. 1942 je bil imenovan general Rupnik za ljubljanskega župana. Ko je bil kot župan prvič v avdijenci pri generalu Robotiju, mu je predlagaj ustanovitev vojaške formacije, Belo gardo, kar je Roboti vzel z zadovoljstvom na znanje. V teh najtežjih dneh v zgodovini slovenskega naroda, se je slovenska reakcija podala na pot zavezništva z okupatorjem v oboroženi borbi -proti -svobodoljubnim silam slovenskega naroda, ki je bil široko povezan v OF. Ker je bilo prebivalstvo Kočevske prekaljeno v dolgoletni nacionalnih borbah s Kočevskimi Nemci, niso reakcionarne sile nikdar dobile zaslombe pri prebivalstvu Kočevske, zato se BG med prebivalstvom Kočevske ni mogla nikdar razviti. Posamezni verski fanatiki ali njihovi plačanci, so delovali po navodilih bivših verskih ali posvetnih politikov in izdajali zavedne Slovence, pristaše OF, predvsem pa komuniste. Prav po zaslugi teh izdajalcev je bilo že leta 1941, posebno pa še v rani spomladi 1942, prijetih in odvedenih v zapore mnogo svobodoljubnih ljudi katere je okupator med zasliševanjem nečloveško mučil, streljal kot talce, obsojal na dosmrtne ali dolgoletne robije, v najboljšem primeru pa pošiljal v internacije, kjer jih je veliko število umrlo zaradi lakote. Eden glavnih organizatorjev BG v Kočevju je bil uslužbenec Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju, Havelka, poznejši komandir Be Ga v Stari cerkvi. Havelka je delal v tesni povezavi z ža-ndarmerij. narednikom vodnikom Cirkom, Šoferjem Ilijom, dekanom Flajnikom, Alojzom Ivančič in drugimi. Ti ljudje so imeli široko razpredeno mrežo obveščevalcev, ki so jih obveščali o delu komunistov, OF in njenih aktivistov, kakor tudi o kretanju partizanskih edinic. Sodišča OF so izrekla nad temi izdajalci in krvniki slovenskega naroda smrtno obsodbo, kateri so se pa nekateri odtegnili s tem, da so pobegnili z okupatorjem. Slabše je bilo pa v zapadnem koncu okraja. Župnik Pravhar in kaplan Puhar iz Loškega potoka sta že junija 1942 organizirala Be Ga v Loškem potoku. Zato je -tudi v nekaterih vaseh tega področja sodelovalo večje število prebivalcev z Be Ga. prav tako je bilo tudi v nekaterih vaseh v okolici Ribnice in Sodražice. Po zaslugi nekaterih duhovnikov, predvsem kaplana Lavriha in Polda, se je Be Ga bolj razširila v okolici Dobrepolja in Velikih Lašč. Tudi Plava garda ni imela na kočevskih tleh nikdar trdnih tal. Prve dni septembra 1943 se je Novakov odred s štirimi bataljoni, v katerih je bilo približno 200 mož Plave garde, nastanil v Grčaricah. Partizanske edinice so to postojanko takoj napadle in jo po treh dneh borbe likvidirale. Ob italijanski kapitulaciji 9. IX. 1943 zjutraj, je Be Ga cdinica, sestavljena iz 20 mož pod poveljstvom Danila Havelka, prišla iz Stare cerkve v Kočevje. Havelka se je takoj podal na italijansko komando in zaprosil, da mu odhajajoča italijanska armada izroči oblast v Kočevju, kar so mu Italijani prav radi ugodili. Be Ga je takoj zastražila italijanska skladišča. Aktivisti OF so pa že vršili v mestu mobilizacijo in navalili tudi na italijanska skladišča. Havelka je ukazal streljati na te aktiviste, ko je pa spoznal, da je prebivalstvo proti njim, se je pridružil odhajajočim Italijanom in jo odkuril proti Ribnici. V Ribnici je kapetan Vojič s 50 belogardisti iz okolice zahteval, da mu prepustijo Italijani oblast. Ker je bila pa Ribnica že obkoljena od oddelkov NOV, se je ital. posadka predala, belogardisti so jo pa popihali preko Male gore v Struge. Naslednjega dne so zasedle enote NOV tudi Struge, Dobrepolje in Velike Lašče. Vsi belogardisti iz okoliških področij so se zbrali v Turjaku, misleč, da jih bodo grajski zidovi obvarovali žalostnega konca. Njihovi računi so bili pa napačni in NOV je že po nekaj dneh likvidirala tudi to zadnjo njihovo postojanko v našem predelu. Po nemški okupaciji kočevskega področja so se preostale razpršene grupe Be Ga prelevile v Domobrance in se ponovno udinjale tiemiškemu okupatorju, ki je s pomočjo le teh vzpostavil svoje močne postojanke po vseh večjih centrih in od tam vdiral z močnimi oddelki na osvobojeno ozemlje, kjer je moril in ropal nedolžno prebivalstvo. Ker je moč NOV vedno bolj rasla, se niso domobranci več javno kazali po terenu. Zato so organizirali tajno organizacijo »Črno roko«, ki je vdirala na osvobojeno ozemlje in pod zaščito teme iskala po stanovanjih posamezne aktiviste in jih morila. V začetku maja 1945, ko so zopet ozeleneli svobodni gozdovi, so edinice narodnoosvobodilne vojske dokončno uničile okupatorja in ga pognale z naše zemlje. Z njimi so zbežali tudi njihovi zvesti, dolgoletni zavezniki. Rudi Podlogar