-	- —	| ict
Naročnina za Ljubljansko ||§i	Mm	xiL JffS	H	H K§| ^l@k
pokrajino: letno 70 lir (za	pf%C	TE%a*Ji ^dV M JHm H	ILm H 0nJB H	Gregortičeva“ulica“23.J iS
inozemstvo 75 lir), za '/> Rji Pl 'iJV	TOQr	M	m	H	kMMJ E^S VHHF 19	25 52 Uprava: Gregor,
leta 35 lir, za ‘/i leta 17.50	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
lir, mesečno 6.— lir. Te-	*	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis	za trgovino, Industrijo, obrt In denarništvo	nici v Ljubljani St. 11.953.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE 1» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima 1ST1TUT0 ECONOMICO IT AL1ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.
Uredništvo: Ljubljana,
LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera:
1STITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaja
vsak torek In petek______
Liuoiiana. torek24.
C ena0 60
Ustanovitev izprasevaine Komisije za mojstrske izpite
Visoki komisar za Ljuoljausko pokrajino je izuai liasteunjo na-reuoo:
Cl. 1. — Pri Pokrajinskem korporacijskem svetu se ustanavlja s pristojnostjo za vse ozenuje pokrajine izprasevaina komisija za mojstrske izpite iz ouriov po st. 1. do ati. g 23. zakona o ooruu bivše kraljevine Jugoslavije z ane 5. no-vemora 1931.
Komisija ima sedež pri Pokrajinskem korporacijskem svetu, po poirem pa iaiiko zaseda tuui v brugiii sredisciti pokrajine.
Ci. Z. — izprasevaina komisija iz preunjega etena je redoma sestavljena iz treh članov. Za izpite iz stroke podkovačev (št. 7 § 23. zakona), izdelovalcev ortopedskih predmetov in bandazistov (st. 53;, mesarjev (št. 65), prekajevalcev (št. t>b), izdelovalcev predmetov iz cementa in umetnega kamna (št. 70), tlakarjev (popločarjev, šl. 71), krovcev (št. 72), štukater-jev in sadrarjev (št. 74), izdelovalcev raznesi! in predmetov za umetni ogenj (sl. 79 in 80) ter inštalaterjev vodnik, kanalizacijskih in plinskih naprav (št. 81) je komisija sestavljena iz štirih članov, katerih eden mora biti doktor aii imeti univerzitetno diplomo v stroki, ustrezajoči obrlu, katerega naj kandidat izvršuje.
Cl. 3. — Izpitna taksa znaša L. 250.— za kandidate iz stroke podkovačev, izdelovalcev raznesil in njih sestavin kakor tudi .inštalaterjev vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav, po L. 200,— pa za druge obrte. Poleg tega morajo plačati kandidati L. X).— kot povračilo stvarnih stre kov.
Predsedniku in članom izpraše-valne komisije gre honorar, ki ga določi Visoki komisar na predlog Pokrajinskega korporacij, sveta.
Cl. 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino in nadomestuje odredbo bivšega bana dravske banovine z dne 8. junija 1932 št. 3521/1 in poznejše spremembe z dne 9. oktobra 1934 št. 5161/1, z dne 21. januarja 1938 št. 78/3 in z dne 27. oktobra 1937 št. 6803/1.
Ljubljana dne 16. novembra 1942-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli
Italijanski gospodarski
odnošaii	s
V	prejšnjih številkah smo podali sliko o gospodarskih odnoša-jih Italije z Romunijo in Bolgarsko. Da izpopolnimo sliko gospodarskih odnošajev Italije z južno-vzhodno Evropo, podajamo danes še članek dr. dirka v sSudost-Echo«
0 gospodarskih odnošajih Italije s Hrvatsko in Albanijo.
Takoj po ustanovitvi Neodvisne llrvatske Države je stopila Italija v trgovinske stike s to državo. Danes zavzema Italija že drugo me sto (takoj po Nemčiji) v zunanji trgovini Hrvatske. V času od junija do septembra 1941 je znašai delež Italije v celotnem hrvatskem izvozu 21, v uvozu pa 30 odstotkov. Dosedaj je Italija dobivala iz Hrvatske predvsem les, konje, ovce, koze in drugo drobnico, nadalje perutnino, jajca, železne rude, boksit in nekaj premoga. Ta navedba j>a ni popolna slika o možnostih hrvatskih dobav Italiji, ker tu niso navedene žitarice tei tudi le v neznatni meri druge hrvatske rude.
Italija pa je dobavljala Hrvatski surovine in polfabrikate za tekstilno industrijo, kakor staničnino in bombažne sukance, nadalje aluminijaste izdelke, cigaretni papir, stroje, avtomobile, traktorje in mo-lorje, kemične izdelke itd. Stalni italijansko-hrvatski odbor za carinska in valutna vprašanja skrbi, da je pri dobavljanju blaga čim manj težkoč. Nekatere zasebne družbe na Hrvatskem so si nadele nalogo, da čim bolj pospešujejo italijansko-hrvatsko blagovno izmenjavo. Tako delniška družba »Induvoz« v Zagrebu z glavnico
1 milijona kun, italijansko-hrvat-ska trgovinska družba »Soica« v Dubrovniku z glavnico 250.000 kun, Družba za lesno industrijo in trgo vino v Zagrebu s podružnico v Fiume in druge družbe.
Italija pa se ne zanima samo za
trgovinski promet, za zboljšanje uonosa kmetijstva z večjo dobavo umetnih gnojil, temveč predvsem za izkoriščanje rudnih bogastev Hrvatske, ki se deloma niti se ne izkoriščajo, ker to ovirajo tudi prometne težave. Dostikrat ne vo-uijo do /udnih ležišč nobene železnice ali pa samo ozkotirne. Transportni stroški se zato zaradi preklauanja z ozkotirne na nor-malnotirno železnico znatno povečajo. Velikopotezno italijansko-nrvatsko sodelovanje naj te težave odpravi. Italija je pripravljena Hrvatski pri odpravi teh težkoč pomagati tudi na ta način, da zgradi potrebne nove železnice oz. da dobavi potrebni železniški material. Italija pa se zanima za izgradnjo lii vatskih železnic iii cest tudi zato, ker je Hrvatska zaledje in tranzitna dežela za italijanska pristanišča Trieste, Fiume, Vene-zia, Sebenico, Spalato itd. v prometu z deželami na vžhodu in jugu Evrope.
Da. se Italija ne zanima samo teoretično za rudna bogastva v južnovzhodnih državah, dokazuje nedavna ustanovitev družbe za raziskovanje rudnih ležišč, za prevzem udeležb pri rudnikih in za nakup rud. Pri tej družbi sta udeleženi holding družba italijanske težke industrije »Finsider«, ki je pod državnim vplivom, in pol-državnu družba »AMMI« (Azieuda Minerali Metallici ltaliani).
Zelo močno se zanima Italija tudi za ležišča zemeljskega olja na Hrvatskem. Najdišča v Kutini so, kakor se zatrjuje, tako izdatna, da ne bi mogla kriti samo celotno hrvatsko domačo potrošnjo, temveč bi ostalo olja še za izvoz. Pol-državna italijanska družba za zemeljsko olje AGIP si je že izkoriščanje novih ležišč zagotovila. Poleg tega pa je udeležena tudi pri Medjimurski petrolejski d. d.
llivatska Vacuum Oil družba deluje v ozki naslonitvi na italijan ske tvrdke. Poleg tega pa nameravajo ilalijanske družbe tudi pn četi z izkoriščanjem ležišč oljnatega škriljevca v Liki.
Tudi v drugih industrijskih panogah zavzema italijanski kapita. deloma po svoji udeležbi deloma z lastnimi podjetji važno mesto. Tako je družba Montccatini usta uovila v Zagrebu podružnico (>. enim milijonom kun kapitala) in bo najbrže prevzela tudi proizvodnjo kemičnih izdelkov. Lastna zastopstva imajo na Hrvatskem tudi avtomobilske tvornice FIAT in lo-komotivna tvornica Breda. Svojo podružnico na Hrvatskem ima tudi znana tvrdka Pirelli, dočim ima daleč po svetu znano lesno podjetje Feltrinelli lastne žage v Bosni. Na špedicijskem polju deluje italijanska tvrdka Mangili. Bunca Commercialc Italiana v Milanu, ki igra veliko vlogo tudi v denarništvu Romunije, Bolgarske in Grčije, ima večinski delniški paket Hrvatske banke.
Dominanten je položaj obeh velikih triestinskih zavarovalnic v hrvatskem zavarovalništvu. Obe zavarovalnici kontrolirata poleg lastnih podružnic tudi druge zavarovalnice. Tako so prevzele Assicurazioni Generali posle »Beo-gradske Zadruge« ter »Save«, posle »Srbije« ter zavarovalnice »Rossija Foncičre« pa je prevzela zavarovalnica Riunione Adriatica di Sicurta. Poseben italijansko-hrvatski dogovor ščiti interese italijanskih družb pri prenosu nepremičnin, zvišanju delniških glavnic in drugih bistvenih spremembah v hrvatskem zadružništvu.
Z Dalmazijo je dobila Italija pokrajino, ki je važna za pridobivanje oljčnega olja in ovčjerejo. Sedaj pridela Dalmazia letno približno 31.000 stotov oljčnega olja.
Z zvišanjem oljčnih dreves od 4 na 5 milijonov bi se mogla proizvodnja uvigiiili na 45.uoo sioiov.
V	lem primeru bi mogla Dalrna-zija po kritju lastnih potreb letno izvoziti 15 tisoč stotov olja. Ovčjereja naj bi se v Daimaziji dvignila z zboljšanjem plemena.
Zelo pomemono je ribištvo ter bi se mogla zgraditi močna industrija ribnih konserv.
Od mineralnih naravnih zakladov Dalinazije je treba omendi ležišča boksita, lignita in marmorja. Od dalmatinskih industrijskih podjetij imajo poseben pomen cementarne v Spalatu, ki morejo letno jiroizvesti skoraj 1 milijon ton cementa. S tem bi se storilnost italijanskih cementarn povečala za približno eno petino. V dalmatinski cementni industriji je prevzelo vodstvo največje italijansko podjetje za cement »Italcementi«.
Nameravajo se nadalje spopol-uiti l udi ladjedelnice v Trati, Spalatu in Curzoli. Da bi se povečala industrija Dalmazije, namerava Italija tudi v večji meri izkoriščati velike vodne sile dežele. Te bi mogle dati po precej zanesljivih cenitvah okoli 2400 milijonov kWh.
Italijanski gospodarski odnošaji s Hrvatsko so torej zelo intenzivni, da pa se še zboljšajo, si prizadeva tako Italija ko Hrvatska.
Nemško-slovaška lesna pogajanja zaključena
Slovaška je nekatere lesne vrste dobavila v manjši količini, kakor pa bi jih morala po pogodbi z Nemčijo, nekatere druge vrste pa v večji meri. Pri sedanjih nemško-slovaških pogajanjih v Bratislavi je bil glede izravnanja slovaških dobav dosežen sporazum in bo Slovaška dobavila Nemčiji dolžne količine. Dosežen je bil tudi sporazum glede cen, ki ostanejo ne-izpremenjene, kakor so bile dogovorjene v marcu. Tudi struktura izmenjave blaga je bila zboljšana in prilagojena dejanskim potrebam. Končno je bilo dogovorjeno, da bo Slovaška dobavila Nemčiji tudi celulozo in papir.
Razpis Friderika Homana ustanove
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani razpisuje za 1. 1942 iz Friderik Hoinanove ustanove devet podpor po 76 Lir. Upravičeni do teh podpor so obubožani trgovci na ozemlju Ljubljanske jmkrajine. Podpore prejemajo samo oni bivši trgovci, ki so obubožali zaradi bolezni. nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde. Rok za vlaganje prošenj je do 15. decembra 1942. Nekolkovane prošnje morajo biti opremljene s potrdilom občine o prosilčevem siromašnem stanju, in sicer občine, \ kateri prosilec stalno stanuje, kakor tudi s potrdilom krajevnega pristojnega združenja trgovcev. Združenje trgovcev overava prošnje, kakor tudi potrjuje, da je prosilec bivši trgovec in da je obubožal zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde.
Italijansko trgovinsko pravo
I)r. Milan Škerlj.
(Konec.)
21. Določbe tzv. trg. obligacijskega prava so prešle iz načrta 1940. v knjigo o obligacijah. Spremembe pri tem prenosu niso tako velike, kakor bi bilo sicer pričakovati, kajti načrt 1940 je bil izdelan po načelu, da v trg. zakonik spadajo samo tiste določbe obligacijskega prava, ki so svojstvene tigovini. Zalo se tu ne bom bavil s tistimi določbami knjige o obveznostih, ki nimajo neposrednega stika z določbami načrta 1940.7
V	drugem naslovu prvega dela so v 6. poglavju splošne določbe o zastopstvu.
22. V tretjem naslovu so obdelane posamezne pogodbe. V
7 Torej ne s splošnim delom, naslovom prvim (o obveznostih sploh), z naslovom drugim (o pogodbah sploh), uiti ne z naslovi o enostranski obljubi, o poslovodstvu brez naloga, o plačilu nedolga, o neupravičeni obogatitvi, o nedovoljenih dejanjih, kakor tudii ne s tistimi tipi pogodb, ki v trg. prometu ne prihajajo v poštev ali za nje ni posebnosti. Naglasiti je treba, da je zlasti med odredbami o obveznostih sploh mnogo takih, ki jih pogrešamo na našem pravnem področju, tako da se mora pr a lesa opirati na druge analogne odredbe, na vedo in na sodstvo.
pivo poglavje — kupoprodajna pogodba — so prevzete določbe o obročnih poslih (»prodaja s pridržkom lastnine«, v načrtu 1940 prodaja na obroke«), dalje določbe o kupu po listinah in o terminski prodaji kreditnih papirjev, vse s spremembami. Precej so spremenjeni pojem dobavljalne pogodbe (somministrazione) in določbe o nji (5. poglavje). Določbe o prevozu (8. poglavje) so stvarno skoro nespremenjene, pač pa je redakcija skrajšana. Deveto poglavje (nalog) obravnava v 2. odseku komisijo, prevzet je le majhen del določb iz načrta 1940, večina ni bila potrebna, ker se da posneti iz občih določb o nalogu; pri špediciji — 3. odsek — so razlike manjše. Določbe desetega poglavja (agentska pogodba) so po večini prevzete liz načrta 1940., tako tudi enajstega, toda govor ni več o poklicnih mešetarjih — »me-diatori«, temveč o mešetarjenju — >mediazione«. Določbe o hrambi v ! prenočišču in o javnih skladiščih so prevzete v 12. poglavju (o hrambi), stvarno so malo spremenjene. To velja tudi za kontokorent (16. poglavje). V 17. poglavju (bančne pogodbe) je v odseku o bančnem depozitu nekaj novih koristnih določb; dodan je nov odsek o bančnih operacijah v kontokorentu, določbe o eskontu so nekoliko pre-
drugačene. V 20. poglavju je urejena zavarovalna pogodba; sistem je ostal, dodanih ali izpuščenih je več prav važnih določb, mnogo snovi pa je ostalo nespremenjene, često do besede. 23. poglavje ureja kreditni nalog.
23. Peti naslov ureja kreditne papirje. V splošnih določbah je nekaj važnih sprememb, manj v v določbah o imetniških papirjih, določbe o ordrskih papirjih so znatno bolj izčrpne kot v načrtu
1940.,	kar je naravno: načrt 1940. se je pozival na določbe o menici, ki jih je vseboval, knjiga o obligacijah nima določb o menici, torej je morala marsikaj izčrpno urediti. To velja v izvestni meri tudi za imenske papirje.
24. Konec tolikoletnega prizadevanja za reformo italijanskega trg. zakonika je torej ta, da je trgovinski zakonik izginil. Seveda pa ni, kakor smo videli, izginila trgovin-sko-pravna materija in tudi poslej se bo uporabljalo mnogo določb, ki so prevzete v državljanski zakonik, pretežno, nekatere skoro izključno na tistem polju človeške delavnosti, ki jo v širokem gospodarskem smislu imenujemo trgovino. Gotovo je, da je italijanska zakonodaja dosegla višek komercializacije (občega) državljanskega prava, ki se je začela s švicarskim obligacijskim pravom in nadalje-
vala v nemškem državljanskem zakoniku, v naši III. noveli in v poljskem oblig. pravu.8 Skušnja more pokazati, ali je misel, ki ji treba v mnogih ]K>gledih priznati prednosti pred dosedanjim stanjem, res posrečena v tem pomenu, da bo olajšala praktično uporabo zakonskih določb in bolje koristila napredku celega gospodarskega življenja kot dosedanja ločena zakonika. Visoko stoječa in zlasti v poslednjih desetletjih z velikimi koraki napredujoča in poglabljajoča se italijanska pravna veda, in ne manj italijansko sodstvo, sta pred novimi obsežnimi in težkimi nalogami; veda se jih je že lotila s tisto vnemo, s katero je spremljala in pospeševala reformno za-kenodavno delo, sodstvu pa ne bo več treba iz dosedanjega zastarelega trg. zakonika črpati nove misli in norme, porajajoče se in potrebne v novem gospodarskem razvoju Italije. Njemu bosta po-boljšanje mnogih norm in popolnitev mnogih vrzeli delo v marsikaterem |K)gledu znatno olajšala, seveda pa je snov, ki jo mora prebaviti, izredno obsežna.
8 Predavanje v »Pravniku«, »Slov. Pravnik« 1937, str. 149 sl. Tudi pri nas se je pred 20 leti zastopala misel enotnega obligacijskega zakonika v smislu švicarskega. Padla je, ker ni bilo enotnega občega državljanskega prava.
Trgovce vljudno obveščamo, da jih prihodnje dni obišče naš akviziter radi novoletnih voščil v »Trg. listu«. Prosimo vse gospode trgovce, da letos objavijo svoja novoletna voščila predvsem v »Trg. Listu« in s tem manifestirajo svojo stanovsko zavednost.
Iz italijanskega gospodarstva
Družba Snia Viscosa je začela zidati za v-se svoje delavce, ki delajo pri lijiej že več ko 20 let, stanovanjske hiše, ki so moderno in higienično urejene. Prva skupina takšnih hiš je bila te dni v Paviji v navzočnosti zastopnikov oblasti izročena svojemu namenu in so se delavske družine vselile v nove hiše.
Da se poenoti industrijska proizvodnja, je bila v Rimu v ministrstvu za ljudsko vzgojo konferenca zastopnikov italijanske industrije ter tehničnih fakultet. Zlasti se je razpravljalo o vprašanju, kako doseči tesnejše sodelovanje med Zavodom za poenotenje industrijske proizvodnje ter tehničnimi fakultetami. Glavna naloga slednjih je, da vzgoje med svojimi slušatelji smisel za industrijsko poenotenje.
Številko, ki so bile pred kratkim objavljene o zaposlitvi v posameznih italijanskih industrijah v letih 1937 do 1940, dajejo tudi pregledno sliko o zaposlitvi v italijanski lesni industriji. Od skupno 4.3 milijona zaposlenih je bilo nameščenih v lesni industriji
282.000,	v stavbeni industriji 559 tisoč in v papirni ter podobni industriji 53.000 nameščencev.
Z ukrepi za ureditev trga so bili izdani tudi predpisi o tipiziranju pohištva. Glavni namen tipiziranja (»ohištva jo pocenitev pohištva.
Določitev naivišiih cen
za sir
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil naslednje nove maksimalne cene za sir:
Clen 1. — Maksimalne prodajne cene za sir se določajo takole:
(Prva številka znači ceno na debelo, franko skladišče, brez trošarine; druga, v oklepaju, pa ceno na drobno, vštevši vse.)
1. G rana tipico 1939 in starejši 24.65 lir za kg, (32.10).
2. Grana tipico 1940 22.55 (29.70).
3. Grana tipico 1941 20.90 (28.05).
4. Asiago 15.50 (19.30).
5. Emmental in Sbrinz 17.70 (20.90).
6. Fontina 17.95 (21.40).
7. Provolone 16.35 (20.60).
8. Mozzarella 15.10 (19.50).
9. Bel Paese in Italico 14.90 (19.-).
10. Gorgonzola 16.50 (24.—).
11. Taleggio 14.40 (18.50).
12. QuartiroIo 13.90 (18.—).
13. a) Topljeni sir (Roma, Erbo idr.) v kosiii po 2—3 kg 18.10 (22.40); b) v zabojčkih |>o 100 kosov a 25 g 21.40 (26.30); c) v škatlah po 6 kosov 6 25 g 4.— (5.—).
14.	Pecorino Roma 21.70 (25.90).
Za dozorevanje sira se sme cenam pribiti pri:
Grana tipico 1941 od 1. XI. 1941 do 1. VIII. 1942 po lir 0.20 pri kg na mesec;
Asiago in Sbrinz, stara nad 4 mesece, po lir 0.20 za vsak mesec pri kg;
Emmental in Provolone, stara nad 4 mesece, enkratni znesek lir
0.60 pri kg;
Pecorino Roma od 1. XI. 1941-XX po lir 0.25 pri kg.
Člen 2. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po predpisih in postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8.
Clfen 3. — Ta nared ba, s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 19. nov. 1942-XX1.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: limilio Grazioli
Zvišanje obrokov kruha in sladkorja za nekatere potrošnike
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča:
V. izvajanju Ducejevih navodil za povečanje obrokov nekaterih življenjskih potrebščin veljajo naslednja objavljena določila za mesec november:
1.	Kruh. Kot dodatek rednih količin, ki so že določene za tekoči mesec, bo razdeljen vsem obrok kruha za tekoči mesec in sicer 750 gramov kruha (50 gramov na dan za drugo polovico meseca) ali
650 gramov žitne moke ali 1125 gramov koruzne moke,
2. Sladkor: Poleg že določenih količin za tekoči mesec bo razdeljena dodatna količina za tekoči mesec 400 gramov za otroke do 3 let in 100 gramov za otroke od 14 do 18 let.
3. Živila za juho. Kot dodatke količinam za mesec november bo razdeljena za otroke do 3 let dodatna količina za tekoči mesec v teži 1000 gramov riža.
V	teku je sedaj razdeljevanje posebnih bonov za nakup dodatnih obrokov kruha, sladkorja in zakuhe.
Nove tobačne cene
Od 23. novembra veljajo naslednje nove cene za tobak:
za kg
rezani tobak Dalmazia L. 300.— rezani tobak la.	„ 150.—
smotke:	za	kos
Cavour	L.	5.—
regalia	„	5.—
toskanke, boljše vrste „	1.30
toskonke, slabše vrste „	0.65
Virginia	„	1.50
portorico	„	1.25
domače, kratke	„	0.75
cigarete:
Savoia	„	1.20
Macedonia extra	„	0.65
NazionaM	,.	0.35
Neretva	„	0.45
Morava	„	0.40
Zeta	„	0.35
Ibar	„	0.30
Drava	„	0.25
rezani tobak:	za	kg
savski	L. 220,—
extra za pipo	„ 300,—
I.	vrste iza pipo	„ 180,—
II.	vrste za pipo	„ 120,—
Gospodarske vesti
Že v 2t urah
barva, plusira in kemično s n a 2 i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce ovratnike in manšete. Perc, suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Za vodjo Nadzorstvenega urada za zaščito štednje in (lajanje posojil je z odločbo Visokega komisarja imenovan namesto Angela Nikole Donninija in njegovega namestnika rag. Arturja Raitana rag. Marij Menegati.
Z odločbo Visokega komisarja je imenovan za člana posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov namesto rag. Arturja Raitana rag. Marij Menegati.
Krvatski komisariat za cene je dovolil zvišanje cen za les in lesne izdelke za 30 %.
Srbske državne železnice so zvišale blagovno tarifo za približno 33 %. Za prevoz žita, moke, premoga, rud itd. je zvišana tarifa samo za 10 odstotkov. Nič pa se ni zvišala tarifa za prevoz drv.
Po sklepu bolgarske vlade ne smejo v bodoče državne in občinske oblasti prevzemati nikakih ob-
veznosti glede uvoza ali izvoza katerega koli blaga. Na ta način naj bi se zunanja trgovina Bolgarske osredotočila v direkciji za zunanjo trgovino.
KJ
S. A. LEJET
Via Petrarca 8, Triesfe
Industria cioccolato — cara-melle — cacao ed affini Fondata nel 1875 — Impor-tatrice — Esportatrice in tutti i Paesi del mondo
Industrija čokolade — karamel — kakava in slično Ustanovljena 1875. leta — Uvoz — Izvoz v vse dežele sveta
s^^ffiS6vsffis®se®ss©a©siSG LANIFICIO ROSSI
SCHIO (Viccnza) Stabilimenti:	Schio — Rocchette —
Picvcbelvicino — Cogollo — Marano Vic. — Vicenza — Paccnza
Fusi 120.000 — Telal 2.600 — Operai 9.000 PRODUZIONE
Filati tli lana imstl, pettinati e car dati, per tessltura, raagl eria, bonet-teria ecc. — Tessuti di lana e inistl, pettinato e cardato, uniti e fantasla, per uorac e doima — Panni mil tari
— Feltri — Coperte — St a migne por bandiere
120.000 vreten — 2.500 statev — tt.000 delavcev PROIZVODNJA ineSanlh volnenih prej, česanih in gra-da&anih, za tkalnice, pletilnice, čep ee i. dr. — Volnene in mefiane tkanine, iz česane in gradašane volne, gladke in fantazijske, za moSke in za ženske
— Vojaško sukno — Klobučevina — Odeje — Blago za zastave
#>
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, skrbni naš očka, brat, stric in svak, gospod
Jernej Černe
hotelir in posestnik Na zadnji poti smo ga spremili v nedeljo, dne 22. novembra ob 1/2 4. uri z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se je darovala v ponedeljek 23. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 20. novembra 1942.
FRANJA
soproga
MARIJANCA, METI, NEJČE, MARKO
otroci
in ostalo sorodstvo
■■a
Zahvala
Za vse izraze sočutja in poklonjeno cvetje ob smrti
■ v
inz.
Milo Jelačina
vsem najlepša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo Eksc. Visokemu komisarju za krasen venec.
Ljubljana, dne 23. novembra 1942.
Melita Jelačin
in ostalo sorodstvo
n 'A-*-:*
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.