Letnik XXIX.
Poitnlna v gotovini platana.
Številka 3.	=
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE v Ljubljani. ■■ . ■
GASILEC
Cene enkratnim oglasom:
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din,
•/4 strani 80 Din,
'/8 strani 40 Din,
'/16 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 18. junija 1925.
Vesti starešinstva.
1.
Skupščina »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana.«
V prvi številki letošnjega »Gasilca« smo objavili dnevni red letošnje skupščine »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«, ki se vrši dne 12. julija t. 1. v Ljubljani, in pa dnevni red odborove seje, ki se vrši prejšnji dan, t. j. 11. julija 1.1.
Na skupščino in odborovo sejo danes znova opozarjamo ter vabimo župne načelnike in druge odposlance žup, da se zborovanja udeleže v polnem številu.
Železniška uprava brez dvoma tudi letos dovoli odposlancem polovično vožnjo. Odposlancem se bo pri odhodni postaji izkazati z izkaznico svojega društva ali svoje župe, da se pelje na skupščino »Jugoslovanske gasilske zveze« v Ljubljano. Pri odhodni postaji bo plačati cel vozni listek, ki bo veljaven tudi za nazaj.
Izkaznica naj se glasi: N. N. iz...............se kot
odposlanec (Jasilske župe...................udeležuje	letne
glavne skupščine »Jugoslovanske gasilske zveze« dne
11.	in 12. julija t. 1. v Ljubljani in ima udobnost do polovične vožnje po železnicah.
(Jasilno društvo (gasilska župa) V...........................
dne.......................1925.
Načelnik:	Žigi	Tajnik:
V Ljubljani je izkaznice predložiti JGZ, da jih žigosa in s tem uveljavi za vožnjo nazaj.
Opozarjamo tudi izvoljene odposlance, da si pravočasno oskrbe tozadevne izkaznice od strani svoje gasilske župe, ker se brez nje ne bo pripustilo nikogar k glasovanju. Pri prihodu na skupščino bodo morali svoje izkaznice oddati. Tiskane izkaznice ima v zalogi g. Herman Zupan, knjigovez v Ljubljani, Gajeva ulica štev. 2.
2.
Prošnje za srečolove.
Ministrstvo poljeprivrede se je postavilo na stališče, da prošnje za srečolove načelno odklanja, češ da je zavzelo to v Sloveniji že prevelike dimenzije. Merodajnim, gasilstvu naklonjenim osebam se je na prošnjo JGZ posrečilo preokreniti ministrstvo poljeprivrede in domenjeno je sedaj tako, da je vse prošnje za prirejanje tombol in srečolovov, naslovljene na ministrstvo poljeprivrede, v bodoče predlagati potom Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, ki bo podala svoje mišljenje in odposlala prošnje na kompetentno mesto.
^ . 4,.. 1	t	3.
Gasilske potrebščine.
Gasilno društvo v Zagorju ob Savi je naročilo novo motorno brizgalnico in zategadelj proda še novo snemalno
brizgalnico, ki bo na razpolago takoj, ko dospe motorna brizgalnica. Ceno in pogoje pove omenjeno društvo.
Gasilno društvo v Radečah na Dolenjskem išče in kupi mehanično, vsaj 12 metrov dolgo lestvo. Kdor ima naprodaj tako lestvo, naj se obrne na omenjeno društvo.
Novo gasilno društvo v Gorici, okraj Maribor, kupi že rabljeno, toda dobro ohranjeno brizgalnico. Dogovor neposreden.
NAROČAJTE „GASILCA“.
Gasilski zlet v Brno in Lvov.
Zveza češkoslovaškega gasilstva priredi dne 5., 6. in
7.	julija t. 1. pod protektoratom prezidenta Masaryka svoj drugi gasilski zlet, in sicer v brno. K zletu je vabljeno posebno laskavo tudi slovensko gasilstvo. Spored zleta je:
Dne 3J7.	ob	10.	uri	otvoritev gasilske razstave.
Dne 4J7.	ob	15.	uri	koncert v razstavi,
ob I8.V2 uri gledališče, ob 19. uri akademija v Stadionu, ob 2i.Vz uri sestanek v Besedi.
Dne S./7.	ob	5.	uri	budnica,
ob	6.	uri	zbirališče gasilstva na Starem
Brnu.
ob 8. uri sprevod po Brnu, ob 10. uri poklonitev republiki in Brnu, ob	11.	uri	gasilska vaja,
ob	12.	uri	obed v Besedi,
ob	15.	uri	gasilske vaje v Stadionu	(s se-
kiricami, lestvami, sanitetne vaje, vaje članic i. t. d.), ob	19.	uri	gledališče.
Dne 6./7.	ob	8.	uri	vaje z razstavljenimi brizgalni-
caini in orodjem, ob	10.	uri	sanitetne vaje v Stadionu,
ob	20.	uri	reprezentančni večer v Besedi.
Dne 7J7. izleti v okolico.
Zastopstvo JGZ se udeleži zleta in želeti bi bilo, da se več slovenskih gasilcev udeleži tega poučnega zleta, ki bo ena največjih gasilskih prireditev, kar jih pozna slovansko gasilstvo.
Kdor se udeleži zleta, naj to nemudoma naznani JGZ, da mu izposluje legitimacijo. Fo Češkoslovaški bo vožnja z legitimacijo znižana za 50%.
Tudi Glavna zveza poljskega gasilstva ima od 3. do
5.	julija t. 1. svoj gasilski zlet v Lvov, h kateremu vabi slovensko gasilstvo. Zlet se vrši o priliki 50-letnice Ma-lopoljske gasilske zveze.
Kdor se udeleži tega zleta, naj to takoj naznani JGZ,.
Odlikovanja.
(Janko Hoja n.)
1. K a j j e odlikovanje? — Odlikovanje je viden znak priznanja in pohvale ža storjeno delo.
2. Kakšno delo z a s 1 u ž i o d Okovanje? — Odlikovanje zaslyzi le izredno, res vestno in vztrajno delo.
3. Kdo deli odlikovanja? — Odlikovanja deli lahko vsak gospodar in vsako podjetje svojim marljivim uslužbencem, vsaka organizacija svojim zaslužnim članom; poleg tega pa odlikujejo iste lahko tudi javne in državne oblasti, ako njihovo delo tudi v občo korist resnično zasluži odlikovanje.
4. Kakšno je odlikovanje? — Odlikovanje je različno. Ono se lahko označi bodisi z ustno ali pismeno pohvalo, bodisi s poklonitvijo kakega daru, diplome ali svetinje.
5. Kakšen namen i m a odlikovanje? — Odlikovanje ima predvsem namen vzbuditi obče zanimanje ter vzdramiti mlačneže in nestanovitneže k resnemu in vztrajnemu delu; dalje pa služi tudi odlikovancu kot nekakšen znak spomina in hvaležnosti ter bodrila k nadaljnemu delovanju.
6. Kdaj doseže odlikovanje svoj namen? — Odlikovanje doseže svoj namen le tedaj, če sc isto podeljuje samo res zaslužnim osebam za njihova izredna, priznanja vredna dejanja.
7. K a j j e v ta namen potrebno? — V ta namen je neobhodno potrebno, da se pri odlikovanjih postopa z največjo strogostjo in skrajno štedljivostjo ter ser predlaga v odlikovanje izključno le samo one osebe, ki po svojem delu in po svojtim življenju to odlikovanje tudi resnično zaslužno.
8. K d’o zakrivi nepravilna in n e z a s 1 u ž -na odlikovanja? — Nepravilna in nezaslužna odlikovanja zakrivi predvsem oni, ki predlaga v odlikovanje ljudi, ki ne ustrezajo danim pogojem in odlikovanja tudi nikakor ne zaslužijo; dalje pa tudi oni, ki se za odlikovanje poteguje in odlikovanje sprejme, dasiravno dobro ve, da mu odlikovanje ne pripada in tudi nima nobene pravice do njega.
9. A 1 i so taki slučaji sploh mag o č i? Taki slučaji so lahko mogoči zlasti ondi, kjer se ne odlikuje toliko storjenega dela, ampak le bolj dolgoletno vztrajnost in žilavost pri enem- in istem poslu.
10; So 1 i taki-slučaji koristni ali škodljiv i?— Taki slučaji nepravilnega odlikovanja neizmerno škodujejo smotru odlikovanja, ker postane isto popolnoma brezpomembno in izgubi sploh vsako privlačno silo ter tudi vsako spoštovanje.
11. Kaj je treba/Ukren iti, da se to p r e -preči? — Da se to prepreči, je treba strogo in brezobzirno paziti na to, da se nikdar in pod nobenim pogojem ne predlaga v odlikovanje ljudi, ki ne ustrezajo popolnoma danim pogojem in odlikovanja sploh ne zaslužijo.
12. K d o n a j pazi na nepravilnosti ?
Na nepravilnosti je dolžan paziti predvsem dotični. ki predlaga ljudi v odlikovanje. On je osebno odgovoren za točno navedbo potrebnih podatkov, vslcd česar mora strogo paziti na to, da se nikogar ne predlaga v odlikovanje, če tega ne zasluži in sploh nima pravice zato.
13. Kdo je poleg tega še dolžan paziti na nepravilnosti? — Na nepravilnosti in zlorabo odlikovanj je poleg tega dolžan paziti tudi oni, ki tozadevne predloge za odlikovanja priporoča na merodajno mesto: končno na tudi vsakdo, ki vidi v odlikovanju res znak priznanja; katerega ie treba zaslužiti; ne pa Izmole-dovati ali celo kupiti.
14. N a katera odlikovanja je treba posebno paziti? — Posebno je treba paziti na državna
odlikovanja, kajti ista so vezana na strogo začrtane pogoje in določila, katerih se nikdar in nikakor ne sme prestopati.
15. Kakšna državna odlikovanja so p r i-znana gasilski organizaciji? — Gasilski organizaciji so priznana odlikovanja za 251etno in pa za 40-letno vztrajno in vestno delovanje v gasilnem društvu.
16. Kakšni d r u š t v e n i č 1 a n i s o 1 a h k o d e-1 e ž n i tega odlikovanja? — Tega odlikovanja so lahko deležni le društvom redni ali izvršujoči člani, ne pa tudi podporni, ustanovni ali samo častni člani.	,
17.	K a t e r i m red n im	čl a n o m j e n a m e n j e-
no	to	odlikovanje? —	To	odlikovanje je name-
njeno izključijo le onim rednim društvenim članom, ki res požrtvovalno in -nepretrgano aktivno delujejo kot pravi gasilci skozi 25 ali 40 let v gasilnem društvu ter so neomadeževanega življenja.
18.	Kate r i r e d n i č 1 a n i	, n i: m a j q pravice
do	tega o dl i k o v a. n jat?	—	Do tega odlikovanja
n'majo pravice predvsem oni redni člani, ki so samo na papirju gasilci, v resnici pa ne sodelujejo kot pravi gasilci v rednem društvenem življenju; dalje oni, ki sploh ne prebivajo v območju društva, in pa oni, ki so izstopili kot izvršujoči gasilci iz gasilnega društva.
19.	Ali	mora kdo- biti član vedno	le	enega in i	s t e	g a d r u š t v a? — Ni potrebno, da	bi	moral
kdo biti član vedno le enega in istega gasilnega društva, biti pa mora nepretrgoma predpisano dobo pravi izvršujoči gasilec onega gasilnega društva, kjer stalno prebiva.
20.	A I i	m o r e biti kdo r e d n ' čl a	n	d r u -
štva,	če	.sploh ne prebiva v območju i
ga društva? — Nikakor ne! Že društvena pravila sl im a, zapovedujejo, da more biti redni društveni; č'an le oni, ki živi v kraju tega društva; kajti sicer š pičili ne mo e izpolnjevati svojih gasilskih dolžnosti.
21. Kaj je treba torej n a p r a v i t i z oni m i rednimi člani, ki se preselijo ali izselijo i z društveneg a ob m o č j a? — One rediie društvene člane, ki se preselijo ali izselijo iz društvenega območja,, je treba kot redne ali izvršujoče člane črtati ter jim nasvetovati, da vstopijo v gasilno društvo svojega novega bivališča. Ce in kadar pa se povrnejo nazaj, se jih ponovno sprejme kot redne društvene člane ter se jim vpiše in prišteje tudi prejšno odsluženo dobo v domačem in tujem gasilnem društvu.
22. K a j n a j še n Upravi z o n i m i redni m i člani, ki svojevoljno zapuste gasilno d r u-š t v o, p o z n e j e pa zopet pristopijo? — Najbolje je, da se takih sploh ne sprejema več za redne društvene člane. Ce'pa se jih že ponovno sprejme, se jim všteje za odlikovanje ie ono dobo, ki jo odslužijo od ponovnega sprejema dalje. Le v izrednih, uvaževanja vrednih slučajih jim more društveni odbor všteti tudi prvo, drugo ali tretjo odsluženo, pa svojevoljno prekinjeno dobo.
23. Kaj n a j se napravi z društveni tri i v a-r u h i? Društveni varuhi ali takozvani obnemogli gasilci so brez vsakega dvoma redni društveni člani prav do svoje smrti, odnosno do svojega prostovoljnega' izstopa iz gasilnega društva, zato se posluje z njimi prav tako kot z rednimi ali izvršujočimi gasilci, ne glede na to, če so vsled svoje starosti postali za aktivno gasilsko delovanje nezmožni. Oni so bili, so in morajo ostali vpisani kot redni društveni člani ter se jih ne more in ne sme brez povoda črtati iz vrst društvenega rednega članstva.
24. A 1 i i m a m o r da pravic o d o odliko-v a n j a o n i podporni, ust a n o v n L a 1 i č a s t-n i č 1 a n d r u š t v a , k i je b i 1 h e kaj č a s a tudi aktivni gasilec? — Niti podporni, niti ustanovni in tudi ne častni društveni član nima pravice do
omenjenega gasilskega, odlikovanja, četudi je bil morda Dar let ali celo 25 ali -10 let aktivni gasilec, pa to danes ni več; kajti odlikovanje je namenjeno in priznano izključno le izvršujočim članom gasilnega društva, to je pravim gasilcem, k: še danes aktivno sodelujejo v gasilnem društvu.
25. A 1 i ni v tem o z i r u prav n o h e n e i z-jeme? — V tem oziru ni in ne more bit' prav nobene izjeme, ker je to odlikovanje pač znalk vztrajnega in nepopustljivega aktivnega gasilskega dela, ki nikakor ne pripada onim. ki so to delo iz tega ali onega razloga opustili 'n se mu umaknili, dasi ravno so ga morda oni prvi započeli in ga še danes po svoji rnoči podpirajo, toda ne več kot pravi, izvršujoči gijs'lci.
26. Kaj pa z onimi rednimi č 1 a n i, k i so o b e n e m tudi častni društveni člani?
Redni društveni člani, ki jih je za njihove zasluge imenovalo društvo tudi svojim časform članom, so brez dvoma pri tem izvzeti, ker oni so poleg svojega častnega članstva še vedno tudi redni društveni člani in se z njimi postopa prav tako.kot z vsemi ostalimi izvršujočim^ člani. Seveda, če pa so se po zadobitvi častnega članstva umaknili iz vrst rednega društvenega članstva in ne sodeluieio več tudi kot pravi gasilcu potem se jim ne more več šteti akt:vne$ra gasilskega delovanja in se jih tud1!' ne more predlagati v odlikovanje kot izvršujoče gasilce, koiiin je ravno odlikovanje namenjeno.
27. Kaj sledi iz vsega t e g fli. — Iz vsega tega sled", da ic treba pri tozadevnih predlogih za navedena gasilska odlikovanja postopati z vso previdnostjo. strogostjo in štedlUvostjo. da pridejo tako do odlikovanja res Ic in samo oni zaslužni izvršujoči gasilci, za katere so ta odlikovanja določena.
28. K a j ie v ta n a m e n p o t r e b n o? — V ta namen je predvsem potrebno, da društva točno vodijo prednisane članske knjige, zlasti za svoje redne člane. Iz teh knjig m o na bit' natančno razvidno, kdai ie pristopil eden ali driitri k gasilnemu društvu ter koliko časa in kako ie deloval ter delnic kot Pasi'cc. Knjige se morajo vjemati s sejn’m zapisnikom, v katerem ino'‘n biti itak tudi vpispno. kdai sc ic tet^a ali onega sprejelo v trasilno društvo ter tudi vse njegove morebitne spremembe. zasluge ali kazni.
?9. Ali je nat a n č n a r a z v i d n o s t b r e z k n i i tr mogoča? Natančna razvidnost Ivez pred-n;sanih kn.ihr ic popolnoma nemogoča in se takih podatkov tudi nikakor ne more upoštevati. Kdor pred oblastni' in nadzorovalnimi organi ne bi mogel dokazati resničnost svoüli navedb tudi s pomočjo urejenih društvenih kniig. la bo ostal brezdVomno na ced'ilu in bo nreiel odlikovanie v vse drugačni oblik', o kateri sc vnu morda niti no sanja
30 Od kdaj in do k dai ie to potrebno in veliavno? To je bilo neobhodno potrebno in veliavno za preteklost ter ie neobhodno potrebno in veliavno tudi za sedanjost ;n bodočnost. Brez 'točno nrfiienih društvenih kniicr se ni smelo in se tudi ni mo^h ter se ”e sme in -ne more predlagati nikogar v odl’Vo-van’e ako nočemo zaiti v nerriiefnosti 'n — b^imažo.
Gasilski sklad in podpore.
(Janko Moja n.)
Malokatera stvar se v gasilskih 'Vrstah toliko obravnava kot ravno gasMski sklad in na nodoorc iz tega sklada. Veliko ic eovorienia in razburjenja, še več jeze. sovraštva i” nevoščljivosti a iako iako malo stvarnega m/in^triv^^ia in resne vol’e. nriti stvari do dna ter jo tako kot k1 v resnici.
Neštetokrat se in že obravnavalo to vprialšanie na naših zborovanjih, pa tudi v našem strokovnem glasilu,
a vedno znova vstopajo razni veščaki, ki skušajo nevednim ljudem dopovedati, koliko nTlijonov in milijonov prihaja) vsako leto v gasilski sklad in kako si te milijone razdeljujejo gospodje pri zelen' mizi. gasilna društva pa ' odpravljajo z drobtinami.
Pameten človek seveda ne bo tega kar slepo verjel, ,ampak se bo preje o stvari natančno prepričal. Vzel bo v roko zakon o doneskih zavarovalnic in na podlagi tega zakona bo ugotovil, da morajo vse zavarovalnice vsako leto plačati dva odstotka od vplačanih požarnih zavarovalnin kot zakoniti donesek v korist gasilnih straž in en odstotek kot podporo gasilcem, ki so se ponesrečil' v službi.
To je torei zakoniti gasilski sklad, ki ga upravlja in vodi oblast sama po obstoječem tozadevnem zakonu in po zaslišanji,! ter predlogih gas'lske organizacije.
Zakonite prispevke v ta sklad vplačujejo sicer zavarovalnice. a one zaračunavajo te prispevke, svojim zavarovancem, tako. da zavarovalnice nrav nič ne prispevajo v ta sklad :z svojega premoženja, kar skušajo nekatere tu in tam dopovediaiti kakemu gasilnemu društvu ki iih nadleguje za podporo.
Iz tetra gasilskega sklada, in sicer 2%. se podeljuje v s a. k o loto e n k r a t podporo vsem potrebnem gasilnim društvom in na občini?im. ki vzdržujejo lastno gasilsko stražo. Ne razdeli pa sc vsega nabranega sklada, ampak se pusti eno petino istega kot rezervo do pri-lindnie redhe razdelitve. Iz te rezerve se daje tudi med letom v res nujnih, katastrofalnih slučajih možne podpore enemu ali dnigermi gasilnemu društvu, ki ie zašlo v nepredvideno nesrečo. Kolikor rezerve ostane do prihod-nie redne razdelitve, se io nrišteie k novemu, med' letom nabranemu denarju ‘n to se potem zopet razdeli, pu-sfivši eno netino vsega sklada kot rezervo.
Iz 1% gasilskega sklada na se podeljuje podpore vsem ponesrečenim gasilcem in njihovim svojcem, dalje podpore za ponesrečeno gasilsko vprego in za pri noža ni n oškodovan o gasilsko orodje. Te podpore se ru'izdel’nip za v sak slučaj nosebei in snr.oti med celim Ir^nni ("VMino neporabljenih enoodstotnih vsakoletnih doneskov nakazine oblast podpornemu sk'adu Gasilske '''•p-an'7'’ciie. ostali znesek na obdrži in uporablja si? m a kot rezervo ki so sme norab’ti le izjemoma
Važno za vsa gas’lna dnvštvigi ie. da no obstoječem zakolu o gasilskem skladu lahko dosežejo iz 1 % gasilskega sklada S., točk» b) kri-tie zavarovalnine za ?voic zavarovane gfisilce. Previdna gasilna društva imaio namreč svoje člane-gasilce zavarovane za slučaj nezgode v gasilski službi. Katero društvo tega še nima. naii stoni v.stik z eno ali drugo zavarovalnico ter naj sklene z mo zavarovalno pogodbo za svoie člane gasilce Zavarovalnina ie sicer preče i visoka vendar pa !e nezgodno zavarovanie orirwo^Hivo. zlast' ker se Inbko v«tp(l dchio zavarovalnino doseže [7, 1% e a sil-skopa sklada Treba !e vložiti Ic tozadevno nrošnio ter 'i priložiti potrebne 1'stine o zavarovanhi
Toliko v splošnem o našem gasilskem skladu. Priporočam. dl?/ vsak gasilec natančno preštudira zakon o fasilskem skladu in so tega zakona strogo drž! ter ne n;'s vd'i praznim govoricam o pasitsk^m denarju.
n-., ni pPisjlsM sHad nobena tainos* samo gotovih lindi in da 11' vse tako, kot se tu in tam čuie o njeni evo vam
uradnega Izkaza
vplačanih zavarovalnin v letu 1 924.
1. »T?osiia-Fonsier« zavar. d Beograd 3127-90 Diti
2. »Triala v« zavarov. in pozava-ov. v
T inbliani	............13.536 • 63	»
1	A/’irfi-'r,, dp]	7av^irov d	vi i"b1’mi	27.—	»
4	»Jugoslavija»	Sfrtfoš. zavar. drpžha	103 367*56	•»
5.	»Sava« opče osigur. d. d.	v Zagrebu	58.868'SO	»
6. »Union« zavar. dr.	v	Ljubljani	.	.	3.365*39	»
7. »Versicherungsverband für Papierindustrie«, Wien 1.................. 1.077'— »
8 »Riunione Adriatica di Sicurta« gen.
pos/t. v Ljubljani............... 74.386*18 »
9.	»Šumadija« zavar.	in	pozaviair.	dr.	655'64	»
10. »Vzajemna zavar.«	v	Ljubljani	.	.	81.950'90	»
11. »Dunav« zavarov. d. d. v Ljubljani, podružnica v Ljubljani.............. 53.458*95 »
12. »Slavija« jugoslov.	zavar. banka	.	71.928*40	»
13. »Croatia« ziaivarov. zadr. podružnica v Ljubljani.................... 33.693*45 »
14. »Concordia« plača za zavar. dr.
Reichenberg........................ 673*12 »
skupaj	.	.	527.192 *.92 Din.
Od tega odpade nia 1%	gasilski	sklad	175.730:97 Din,
na 2% gasilski sklad pa 351.461*95 Din.
* *
*
Iz tega' uradnega izkaza lahko razviditc, koliko je vsaka zavarovalnica vplačala predpisanih prispevkov v gasilski sklad v letu 1924. Ako trd' katera zavarovalnica drugače, potem naj to svojo trditev primerno dokaže, da moremo izslediti napako in io odpraviti. Naša dolžnost je. da se zanimamo za gasilstvu namenjeni denar in da pazimo na to, eku so računi vedno pravilni in čisti.
Na prvi pogled lahko ugotovimo, da se je v letu 1924. za poslovno leto 192 3. steklo res precej denarja v gasilski sklad. Vprašanje pa nastane, kaj se ,ie s tem denarjem ukrenilo? Kdor pozna tozadevni zakon o gasilskem skladu, si bo z računi kmalu na jasnem.
Oglejmo si dveodstotni gasilski sklad!
Tega se ie nabralo 351.461*95 Din. Fno petno, t. j. 70.292*39 Din je treba po zakonu pustiti kot rezervo, razdeli pa se približno 281.169*56 Din. Ker je bil giaisilski sklad za leto 1924. še skupen za celo Slovenilo, in ker imajo pravico do podpore iz 2% gasilske0"’ sklada vsa potrebna gtaisilna društva in tudi vse občine, ki vzdržujejo svoje gasilske straže, je morala naša gasilska orga-nizac’ja s tem tudi računal in stol vi ti oblasti pač tak predlog razdelitve, da ie bito oblasti mogoče istega upoštevati. Predlagala ie za vsako organizirano gasilno društvo količnik 400 Din. novoustanovljenem gasilnim društvom vsai dvolui količnik župnim vodstvom za kritje upravnih stroškov 75 Din od vsakega društva', zveznemu vodstvu za kritje ogrormrh upravnih stroškov 15.000 Din. ostanek na je prepustila neorganiziranim gasilnim društvom, odnosno občinam, ki vzdržujejo svoje gasilske straiže.
Društva. k> niso vložila prošenj, niso bila deležna podpore 'n se ie njihov količnik razdelilo med ostala gasilna društva iste easilske župe. Podrobne predloge glede razdelitve nodnor so stavila nosamezna župna vodstva za svoja društva in t< predlogi so se no večini tudi upoštevali. Nekatera premožnejša društva so odstopila svoi delež siromašneišlm društvom svoje gasilske župe. kiar se je tudi upoštevalo.
Na nodlagi zveznih nredlooov je razdelil na svojem tertoriiu veliki župan ljubljanske oblasti iz 2% gasilskega sklada sledeče nodpore:
1. 263-im nasilnim društvom v skupnem znesku............................... 123.550*— Din
2. 19-im gasilskim župaim v skupnem
znesku	•.	20.775*—	»>
3. »Jugoslovanski gasijsk' zvezi« v
skupnem znesku........................ 8700-— »
skupaj . . 153.025 •— Din
veliki župan mariborske oblasti na svojem teritoriju pa iz istega sklada sledeče podpore:
1. 189-im gasilnim društvom v skupnem znesku	 90.300*	—i	Din
2. 13-im agsilskim župam v skupnem
znesku................................. 14.775*— »
3*. »Jugoslovanski gasilski. zvezi« v
skupnem znesku......................... 6.300*— »
skupaj
111.375*—Din.
Naša skupna gasilska organizacija ie torej letos prejela iz 2% gasilskega sklada za leto 1924. sledečo podporo:
1. 452 organiziranih gasilnih društev
je prejelo .......... 213.850 *— Din
2. 32 gasilskih žup je prejelo .	. . .	35.550*—■ »
3. Vodistvo »Jugoslovanske gasilske
zveze« je prejelo............... 15.000:—• »
skupaj
264.400*—Din.
Ostanek razpoložljivega,' 2% gasilskega sklada pa sc je razdelilo občinam, ki vzdržujejo lastne gasilske straže.
Vidi sc. da je skupna vsota sicer precej velika, posamezniki pa so prejeli le prav skromne podpore.
Če si ogledamo sedaj še 1% gasilski sklad1, nam prikazuje ta v letu 1924. sledečo sliko:
a)	redne podpore:
1. Anton Klembias, Ljubljana ....	160*—	Din
2. Jožef Kores, Šikolje....................... 1.850*—	»
3. Ivana Lukan. Ljubljana..................... 325*—	»
4. Frančiška Žargi. Ljubljaniai ....	4.900*.—	»
5. Frančiška Rakuš, Pobrežje pri Mariboru ............................................. 600	—	»
6. Blaž Mlinarič, Gornja Radgona . .	1.200*—	»
7. Anton Jančar. Gornja Radgona . .	150*—	»
8. Andrej Vogrinc. Brežice.................... 150*—	»
skupaj . .	9.335*— Din.
b)	izredne podpore:
1. Županstvo Vrhnika, za poškodbo konja Frana Ogrina iz Bevk . . .
2. Mestnemu mag'stratu	Ljubljana,	podpora	za	zavarovanje	gasilcev . .	.
3. Janez Habjan, Trzin, enkratna podpora .....................................
4. Fran Oštir. Letuš, podpora za oovna>-čilo zdravniških stroškov in odškodnina na zaslužku .........................
5. Frančiška Levec, Ljubljana, enkratna podporfai.................................
6. Franc Mirnik. A rja vas. enkratna podpora	kot	odškodnina	za poškodbo	.
skupaj .	.
3.500*— Din
4
5.000*— » 300 •— »
1.600'— »
1.400 •— » 1.500*- » 13.300*—Din.
V letu 1924. se ie torei izplačalo iz 1% gasilskega sklada na rednih podporah 9335 Din. na izrednih pa 13.300 Din. skupal torej 22.635 Din.
Začetkom leta 1924. je znašal 1% gasilski sklad 158.842*42 Din. med letom se je razdelilo 22.635 Din. ostalo ie torej 136.207*42 Din. Četrtino ostanka1 se je po zakonu nakazalo podpornemu skladu »Jugoslovanske gasilske zveze LjubHana«. t. i. 34.051 *85 Din. ostalo pa se ie kot rezervo priključilo v letu 1924. nabranemu 1% gasilskemu skladu, iz katerega sc podeljuje podpore v letošnjem, t. j. v letu 1925.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da'je V/<- gasilski sklad jako močan, medtem ko 27 gasilski sklad nudi komai možnost, da prejme iz njega vsako gasilno društvo vsako leto podpore za par metrov dobrih gasilskih cevi. Treba nam bo na vsak način gledati, da skušamo čimpreie priti do zvišanja 2% gasilskega sklada. na eni strani, da se ljudje zavarujejo za višje vsote, na drugi strani pa, dal se prispevki dvignejo vsaj na 4%. kar so že napravile tudi gasilske organizac'je v drugih državah, kjer imajo tozadevni ziaikon o gasilskih do>-neskih»
Društvene in župne vesti.
A.	Društvene.
Gas'Jno društvo v Krškem je imelo dne 15. marca t. 1. svoj redni letni občni zbor. pri katerem je bil izvoljen za načelnika tov. R Engelsberger, za podnačebrka tov. L. Glogovšek in za tajnika tov. Kolešnik.
Gas'Ino društvo v Rašici je na svojem rednem letnem občnem zboru dne 19. marca t. 1. izvolilo za načelnika tov. A. Kreča, za podnačelnika tov. A. Aleša, za tajnika tov. Kušarja.
Gasilno društvo na Krk' je dne 5. aprila t. 1. na svo jem rednem letnem občnem zboru izvolilo za načelnika tov. E. Bregarja, za poveljnika tov. A. Škufurja, za namestnika tov. A. Zupanca, za tajnika tov. A. Murna.
Gasilno društvo v Sori je imelo dne 5. aprila t. 1. svoj letni občni zbor., na katerem so bili izvoljeni zsai načelnika tov. J. Gaber, za poveljnika tov. V. Kuralt, za namestnika tov. E. FiTč, za tajnika tov. E. Polkorn.
Gasilno društvo v Dolskem je na svojem občnem zboru dne 7. maja t. 1. izvolilo za načelnika tov. M. Medveda, tov. i. Zupančiča za poveljnika in tov. J. Kokalja za tajnika.
Gasilno društvo tla Pšati sporoča, da so mu za
uspešno gašenje požara na Studi naklonile zavarovalnice »Sava« 600 Din, »Vardar« 450 Din in »Slavija« 450 Din, skupno torej 1500 Din. za kar se jim društvo tem potom ponovno najiskreneje zahvaljuje ter jih priporoča vsem interesentom, zlasti pa priporoča gasilnim društvom, dal vsikdar z največjo vnemo rešujejo poslopja zavarovana pri omenjenih zavarovalnicah, ker jih bodo iste vedno radevolje nagradile za njihovo uspešno delo.
Prostovoljno gasilno društvo v Hotedr&'c5 opozarja vsa sosednja giaislm' društva, da praznuje dne 28. junija t. 1., to je na 1. esno nedeljo 20-letnico svojega obstoja. Ta slavnost bo združena s slovesno otvoritvijo novodozidanega gasilskega doma in z blagoslovljenjem društvenega prapora. Prosimo vsa sosednja društva, da se pri določitvi svojih prireditev ozirajo na hiaš: dan ter v mnogobrojnem številu posetijo našo slavnost.
Gasilno društvo v Hardeku pri Ormožu je imelo
3.	maja 1925 svoj redni občni zbor. Iz letnega poročila posnemamo, da je društvo v preteklem letu delovalo pri šestih požarih. Odlikovani so bili s srebrno svetinjo za 25-letno požrtvovalno delovanje v prostovoljnem gasilstvu ustanovni člani našega društva, in sicer načelnik Fran Handželič, naš dolgoletni tajnik Anton Porekar in gasilci Jakob Kociper. Fran Kociper, Jakob Novak, Matevž Sr abot'č, Fran Megla. Jurij Žnidarič in Fran Miško. — Sklenilo se je med rdrugimi prirediti pogosteje gasilske vaje in naročiti še 6 izvodov »Gasilca«, ki se bodo razdelili med moštvo. — Pred občnim zborom so se polnoštevilno udeležili Florjanove službe božje v Ormožu hardeško (z društveno godbo), ormoško in loper-č:čko gasilno društvo pod poveljstvom župnega načelnika tovariša Hanželiča.
Gasilno društvo v Orehovici je na letošnjem svojem občnem zboru, katerega se je udeležil tudi župni načelnik tov. Ratkovič in župan g. Zagor, razpravljalo o delovanju društva. Novih volitev ni bilo, pač pa so se izpolnila nekatera mesta društvenih funkcijonarjev-
Gas!!no društvo v Kostanjevici jc na svojem občnem zboru dne 26. februarja t. 1. izvolilo za načelnika tov. Poloviča. za namestnika tov. Straščeka Tov. Bučar, ustanovitelj in večletni načelnik župe, je bil izvotljen za častnega člana.
Rudniško gasilno društvo v Mežrci je imelo dne 21. maja t. 1. svoj redni občni zbor, katerega se ie udeležilo 103 člani. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika tov. Färber T., za poveljnika tov. Dvornik M., za namestnika tov. Govejšek T.
Gasilno društvo Cerknica je priredbo dne 21. maja v Cerknici pri »Homovcu« kljub zelo slabemu vremenu dobro obiskan koncert. Koncertne točke ie z vso preciznostjo izvajal oddelek godbe Dravske divizije. Mnogo-b rojno občinstvo in gasilstvo je vzradoščeno sledilo izvajanjem posameznih komadov in ie s trajajočim aplavzom dajalo duška svoji zadovoljnosti nad prireditvijo od strani društva na lepem užitku izvajanih točk.
Tovariš Andrej Žuli an (Cerknica) je v krotkih besedah očrtal vzgojni pomen godbe med narodom ter v presenečenje občinstva naznanil, da ima Cerkniško gasilno društvo že godala1 in svoj godbeni odsek Na splošno željo je moral godbeni odsek društva nastopiti z že naučeno koračnico, katero ie izvajal pod vodstvom gospoda Willitzerja. učitelja iz Cerknice, tako dobro, da priznanje občinstva in navzočega gospoda dr. Čerina v obliki ploskanja in bodrilnih vzklikov kar ni moglo prenehati in so morali gasilci ponovno večkrat zaigrati.
Godba šteje 21 domačih mož in fantov — gasilcev. Ustanovitev .je na pobudo društva izpeljal tovariš Andrej Žuljan z dobrohotnim sodelovanjem gospoda dr. Čerina. Društvo se ie pod vodstvom g. učit. Willitzerja in s pomočjo godbenikov Dravske divizije pridno in redno vežba, tako da bo v kratkem času lahko nastopilo v javnosti.
Podpisani odbor se čuti dolžnega tem potom izreči javno zahvalo v prvi vrsti gospodu dr. Čerinu ki s svojo dobrohotno uvidevnostjo pomaga napredku gasilstva v naših obmejnih krajih, istotako vojaštvu godbe Dravske divizije, ki rade volje prihaja večkrat na teden k vežba-nju v Cerknico, nič manj pa našemu vrlemu, neumornemu kapelniku učitelju Willitzerju. k; se ne straši truda, naše domače fante vztrajno vaditi in vzgajati do spor polnitve. Istotako društvu Cerknica s tovarišem Andrejem Žuljanom, k: se ne straši stroškov, da pomaga razvoju gasilstva do svojega cilia. '
B.	Župne.
Litijska gasilska župa je imela dne 1. marca t. 1. svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo vseh 9 gasilnih društev po svojih odposlancih. Poleg tajnikovega in blagajnikovega poročila je občni zbor razpravljal tudi o odlikovanju gasilcev, o napravi rezervarjev, o župnih vajah in o slavnostih v župnem okolišu. Župni načelnik tov. Lajovic je bil izvoljen za častnega člana župe.
Šentjernejska gasilska župa je nai svojem rednem letnem občnem zboru dne 23. marca t. 1. razpravljala o poročilih župnih funkcijonarjev, o župnih vajah, o novih župnih pravilih, o župnem zletu in odposlancih na skupščino JGZ. Na občnem zboru so bila zastopana vsa društva raizen enega, ki se morebiti gane do prihodnjega občnega zbora.
Korotanska gasilska župa je na občnem zboru dne
19.	aprila t. 1. sprejela nova župna pravila in v starešinstvo župe so bili izvoljeni tov. Färber T. za načelnika, Lahovnik F. za namestnika, Dvornik M. za tajnika in blagajnika. Ule M. za namestnika, Ceršak J. m prised-nika. Za odposlance na občni zbor JQZ sta bila izvoljena tov. Dvorak in Pondeljek.
Novomeška gasilska župa je imela dne 22. marea t. 1. svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilp 14 gasilnih društev, 8 pa jih ie izostalo. Izostaje pa ni pripisovati toliko brezbrižnosti kakor slabemu vremenu. Občni zbor je poleg poročil funkcijonarjev razpravljal tudi o preziranju navodil, o poročanju požarov, o zborovanjih, o disciplini, o noši kroja, o zveznem zletu leta 1926. v Novo mesto in o uporabi konj pri požarih. Nova župna pravila so bila sprejeta 'n v stairešinstvo izvoljeni tov. Preželi J- za načelnika. Jevšček K. za.namestnika. Rozman A. za trajnika in blagajnika.
Šentjurska gasilska župa nam je vposlala temeljito poročilo o nadziranju in stanju vseli v župi združenih gasilnih društev. Gasilna društva so povoljno opremljena, preskrbljena s starejšimi ali pa novimi gasilskimi domovi. Gasilsk: duh je svež in obeta lepih uspehov.
Ižanska gasilska župa je na svojem rednem letnem občnem zboru, katerega so Se udeležila po svojih odposlancih vsa v župi združena gas. društva, sprejela nova župna pravila. V starešinstvo župe so bili izvoljeni tov. Modic J. za načelnika, Avanco F. za namestnika, Kozin J. za tajnika in blagajnika. Občni zbor je razpravljal poleg poročil tajnika in blagajnika o župnih vaijah, o odlikovanjih. o slavnostih in drugih prireditvah v župi.
Strukovska gasilska župa ie imela dne 3. maija t. 1. v Puževcih svoj redni letni. občni zbor, na katerem so podali načelnik, tajnik in blagajnik svoje poročilo. Občni zbor je razpravljal tudi o župnih vajah ,v treh skupinah, o signalnih vajah ter o vol it vi odposlancev na skupščino JGZ. Blagajniški posel je bil poverjen župnemu tajniku tov. Bako.
Ribniška gasilska župa je na svojem rednem oljčnem zboru poleg poročil župnih funkcijonarjev razpravljala o župnih vaijah, o požarnem redu, o povrnitvi škode po zavarovalnicah, o podporah iz 2% doneskov, o beračenju dobitkov in o delegatih na skupščino JGZ. Na tem občnem zboru, ki se je vršil dne 3. maja t. 1., so bila sprejeta nova župna pravila in v starešinstvo so bili izvoljeni tov Merher I. za načelnika, Doganoč F. za namestnika, Erhovnic K. za tajnika, Klun F. za blagajnika in Lovšin A. za prisednika
Gasilska župa Slovenjgraška je imela dne 3. maja t. 1. svojo redno skupščino, katere se je udeležilo 16 društev po 32 odposlancih. Za župnega tajnika ie b:l izvoljen tov. Leopold Kopač iz Slovenjgraca, tov. Jos. Mravljak iz Vuzenice pa. za odposlanca na skupščino JGZ. Župni izlet se vrši dne 28. junija t. 1. v Marenberg, o priliki 50-letnice tamkajšnjega društva. Soglasno se je sklenilo župo razdeliti v 3 okrožja, in sicer v »Šaleško«, v »Mislinjsko« in v »Dravsko« okrožje. >
Savska gasilska župa je na svojem rednem občnem zboru dne 4. maja t. 1. razpravljala o poštnini gasilnih društev, o taksah, in o srečolovih. Sprejeto je bilo troje' samostalnih predlogov za skupščino JGZ.
•
Ljubljanska gasilska župa ie imela dne 10. maja t. 1. svoj redni letni občni zbor, na katerem so bila zastopana vsa v župi združena gasilska društva. Poleg poročil župnih funkcijoniairjev je občni zbor razpravljal o •župnih vajah v preteklem in v bodočem letu, .o župnih prireditvah itd. Občni zbor je soglasno sprejel nova
župna pravila in izvolil starešinstvo v zmislu novih pravil. Za župnegai načelnika je bil izvoljen tov. Barle F., za namestnika tov. Zupan F., za tajnika in blagajnika tov. Mikuž Z., za namestnikiai tov. Vidmar J., za prisednika tov. Rojina I.
Kranjska gasilska župa je na svojem rednem občnem zboru dne 17. maja t. 1. izvolila v stairešinstvo. in sicer za župnega načelnika tov. Sajovica J., za namestnika tov. Mayrj,« R., za tajnika in blagajnika tov Dipo-lija J., za namestnika Likozarja J., za prisednika tov. Holzhakerja. Občni zbor ie soglasno sprejel nova župna pravila.
Gasilska župa Cerkniška je na letošnji redni skupščini dne L junija sprejela nova župna pravila in po teh izvršila dopolnilno volitev. Izvoljeni so bili: za tajniškega namestnika tovariš Janko Vivoda (Rakek), za namestnika pregledovalcev računov tovariš Davorin Bolite (Lož), za odposlanca za skupščino JGZ pa tovariš Matija Mršek (Unec). Skupščina je določila letošnji župni zlet na dan 21. junija v Dolenje-Jezero.
Delovanje župnega odbora in blagajniško stanje je v kratkih besedah očrtal župni1 načelnik, /statistične podatke Pa ie podal tajnik tov. Janko Mlakar (Rakek).
Delovanje župnega odbora je bilo v minulem poslovnem letu osredotočeno na enotno poslovanje društev v administrativnem oziru. Društva so se z zanimanjem in točnostjo odzivala pozivom in navodilom odbora. Do popolnega brezhibnega poslovanja je v nadalje potrebno le še posamezno obojestransko spopolnjevanje. Da pa se društva vsestransko razvijejo do one stopnje, ki jih usposablja izvrševati svoj vzvišeni poklic med narodom, mora odbor to leto posvetiti glavno pažnjo tehnični izobrazbi društev.
Odbor je reševal tekoče zadeve v 4 sejah. Dopisov je župa prejela 54, oddala 72 in 12 okrožnic. V župi je 11 društev, 13 brizgalnic, 11 navijakov, 4 vozovi za moštvo, 7 domov in 1885 in dobrih cevi. Pozaroy je bilo 5, zletov 1.
Blagajniški prebitek znaša 1351 ‘91 Din, proračun za prihodnje poslovno leto pa 2820 Din, primanjkljaj torej 868-09 Din. ki se krije po sklepu skupščine s 5% prispevki od čistega prebitka društvenih prireditev. 1
Poročilo o delovanju odbora je skupščina vzela odobruje na znanje. Skupščina, kateri je prisostvovalo mnogo gasilcev vseh društev, se ie vršila v Zerovnici, kjer je isti dan imelo bratsko društvo prireditev. Vrli žerovniški gasilci so podali pod vodstvom učiteljstva iz Grahovega igro »Anarhist«. Učiteljem, izreka odbor iskreno zahvalo za vzgojevalno delo med gasilstvom.
Beltinska gasilska župa ie imela dne 24. maja t. '• v. Beltincih svoj redni občni zbor, ki je bil pravzaprav sijajna manifestacija tamkajšnjega gasilstva. Zborovanja so se udeležila vsa društva župe ter je poleg poročil župnih funkcijonarjev razpravljala tudi- o razvoju gasilstva. o odpravi starih pravil, o enotnem slovenskem poveljevanju. o odpravi državnega gas. nadzornika, o vožnji po železnicah. Občni zbor ie sprejel nova župna pravila, pomnožil starešinstvo v zmislu novih pravil in izvolil odposlance za skupščino JGZ.
Dopisom na JGZ je za odgovor prilagati poštne znamke.
Raznoterosti.
Gasilska zveza za idrijski okraj. Gaslna društva Idrija, Spodnja Idrija, Cerkno, Orni vrh, Godovič. Medvedje brdo, Ledine in Plužnje so ustanovila zvezo, kateri je italijanska oblast pritrdila.
Gasilski dom v Idriji. Gasilno društvo v Idriji se je odločilo še letos postavit' 24 metrov dolg in 10 metrov širok gasilski dom. ki bo ena izmed najlepših stavb v Idriji.
Internacionalna gasilska razstava v Salzburgu. Od
10.	do 16. julija t. 1. bo v Salzburgu velika internacijo-naina razstava gasilskega orodja, gasilske oprave in reševalnih priprav Razstava bo za gasilstvo vsekako poučna pr'reditev.
Zahvala podstaroste Jos. Turka. One 10. aprila t. 1. je praznoval tov. Jos. Turk, podstarosta JGZ 60-letnico. Od vseh strani mu je došk> toliko čestitk in ovacij, da se ne more vsakemu posebej zahvaliti. Prosi nas, naj se tem potom vsem in vsakemu 'zreče njegova najiskrenejša zahvala.	'	,
Častno članstvo. Vrhniška in Ljubi jamska gasilska župa sta za zasluge na polju gasilstva izvolili starosto JGZ tov. Frana Biairleta za svojega častnega člana.
Gasilske prireditve. Gasilno društvo v Orlah otvori in blagoslovi novi gasilski dom dne 28. junija; gasilno društvo v Hotederšici praznuje dne 28. t. m. svojo 20-letnico in otvori novi gasilski dom; gasilno društvo v Vojniku, na Vidov dan 28. jun;ja. priaiznuje svojo 45-let-n'co; gasilno društvo Bizovik ima 5. julija t 1. društveno veselico na prostem. Sosedna društva naj se na te prireditve ozirajo.
Smrtna kosa. Dne 12. aprila je umrl večletni in zaslužni član gasilnega društva v Stožicah tov. Jos. Jakopič, dne 24. aprila t 1. načelnik gasilnegiai društva Šmartno ob Paki tov. Ivan Krevselj. Rajnik je bil ustanovitelj in večletni načelnik društva.
Zg. Ložnica pri Žalcu. Dne 28. junija t. 1. bo blago-slov'tev, oziroma otvoritev novega gasilskega doma s službo božjo na prostem. Spored bo pravočasno po časnikih in plakatih maiznanjen.
Zg. Ložnica pri Žalcu. Dne 25. aprila t. 1. se ie vršil za društvi Zg. Ložnica in Gotovlje gasilski shod spojen s predavanjem zveznega odbornika tov. 1. Vengusta iz Celja. Tov. predavatelj nam je v dveurnem predavanju orisal dolžnosti našega pokliaai. Shod ,se je vršil na Zg. Ložnici; ob'sk jako povoljen.
Kupujte pri tvrdkah, ki imajo inserate v „Gasilcu“.
Pogovor.
Vsem, ki rabijo cev. Tov. I. Rus na Bledu nudi brez dobička nastopne cevi:
»E« za 20 atmosfer po	34	Din
»P. P. L.« za 15 atmosfer	po...................32	»
»P. P.« za 12 atmosfer	po.....................30	»
gumirane cevi po...............................62	»
Cene so- brezobvezne. postaja Jesenice.
IZJAVA.
Članek- »Delitev Slovenije in gasilstvo^« v zadnjem »Gasilcu«, kar lojalno izjavljamo, nima v mislih podstaroste JGZ. tov. di». Bergmanna. Članek je imel namen gasilski misli koristiti, nikakor pa Žaliti kateregakoli.
Uredništvo.
„Naročajte in širite naš list“.
Vežbovnik
za slovensko gasilstvo: GASILSKA KNJIŽNICA 1. in 2. zvezek, oba zvezka vezana v-eno knjigo, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani.
Cena Din 10 s pošto poštnino več.
Knjigo priporočamo vsakemu zaved. in vestnemu gasilcu.
ENOTNA
za gasilna dru- JL* 1 ^1	JI	1	^	i-% ljana4, cena 2 Din
štva združena v	s pošto pošt. več
,Jugoslov. gasil- D P A Vf I I A in PRAVILA za ski zvezi Ljub-	a	▼	* ■—rf m Bjug0sl0vansk0
gasilsko zvezo Ljubljana“ ter za ,,Gasilske župe“, cena 3 Din, s pošto poštnino več.
Požari.
V Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom je dne 15. maja t. 1. ob 5. uri popoldne izbruhnil požar. Gasilno društvo je delalo noč in dan, da je omejilo pOžiair. Vode ni bilo in tuhinjski gasilci so si znali pomagati s prstjo in rušami.
9 9 9
9 9 9
so v zalogi
pri predsedstvu „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“
v Ljubljani.
i
{
Kdor ne bere, ta ne ve,
da ima
HERMAN ZUPAN,
kn igovez,
Ljubljana, Gajeva ulica st. 2
(za palačo „Ljubljanske kreditne banke)
« zalogi
prav vse potrebne poslovne gasilske knjige in tiskovine po predpisih JGZ ter posreduje pri
nabavi vseh gasilskih potrebščin.
Gasilci, obračajte se vedno le nanj!
'"■SgW'üiL
I
Požor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po na.jnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 13.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najoovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
STAMPI LIJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913.
Delniška glavnica znaša 3,000.000‘— Din v zlatu
, JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) In „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čiiski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja iz lačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in m ornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
C,
M. FROHLIH, CELJE,
KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11
L
KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
J
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi jenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogreb *ih stroškov
vpošte vajte edino-le
V.™.-!™? 7AVAR0VALNIC°
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodneje pogoje.
Ipeciiali|tzagaiil$ke čepice
kakor vse druge potrebščine za gasilce
po najniiji ceni
dobavlja
Martin Orehove,
odlikovan krznar in izdelovatelj čepic.
CELJE, Dolgopolje štev. 1.
Pozor, gasilci!
Največja izbira gasilskih čepic, gumbov, naramk, znakov
se dobi pri tvrdki
I. WANEK,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
na drobno in na debelo, po najnižjih cenah.
ii inn l
(GRADSKA ŠTEDI0N1CA)
V LJUBLJANI.
Stanje vloženega denarja preko 133 milijonov dinarjev ali 532 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in- davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
Gasilna društva! Le
i
tt
o
N
O
a
Preden kupite, oglejte si posebno močne
I
impregnirane in garantirane po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 441. — Maribor, Vetrinjska ul. 20. — Kamnik. Šutna 4.
M
*
O
N
O
XP
na
  %
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuraničev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago sa obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, rastezalnein mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA, nasledit. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničeva ul. 18.
UUBUANSKA KREDITNA BANKA
DelnISka glavnica:		Centrala:	Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA
Din 50,000.000		Liubllana, Dunajska c.	
		Podružnice:	
	nad	Brežice, Celja, irnomelj, Gorica, Kranj,	Telefon M. 261, 413, 502,
Din	10,000.000	Logatec, Maribor, MetkovK, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	S03 in 504.
■r SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Ročne ognjegasne naprave „EXPRESS“.
Konopne cevi za brlzgalnice.
Gumijeve cevi za vodo, vino
VIKTOR
BOHINEC
Pneumatika
za avtomobile, motocikle in bicikle.
Dežni plašči. Nepremočljivo platno
za avtomobilne strehe in vozove.
LJUBLJANA, Dunajska c. 21
Zastopnik tovarne:
Podpetmki.
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: Čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste i. t. d.
Nepremočljive, obliko obdržujoče čepice. Odlikujejo se po trpežnosti, lahkoti in eleganci.
Narumkl vseh vrst, lastnega izdelka, £ino izdelani in trpežni.
Podjetje je na novo moderno urejeno in povečano.
CENIK ZASTONJ
..................Tvrdka..............
| ANT. KRISPER, Ljubljana
j............. Mestni	trg	21,	............
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev najboljše kakovosti po znatno znižanih cenah.
SIEGEL & DRUG
D. Z O. Z.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
Nudi izborno blago za delavni gas. kroj.
	LJUBLJANA Dunajska cesta it. 31.	
SVITA VY Č. s. R.)		WIEN ...
„SAVA“
OpČe osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo;
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Asslcurazloni Generali v Trstu.
Genlno zastopstvo za Slovenilo v Ljnoljani, Sv. Petra uta 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
18-83
b 192-3
A> / ;
, u <1 y n <>.{•
Vsem p. t. gasilnim društvom priporoča se za nabavo gasilskih zastav (praporov) v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce kakor tudi načrte franko in gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore:
I. Neškudia , Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25
Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min.
Vozna brizgalnica s patent, stroje10* na peresih z dvema curkoma, močen pritisk vode.
Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča.
Normalna
spojka
Dvokolna brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode.
Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih od 200 — 355 2/min.
Ročnik.
Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolidnejSi izpeljavi.
Gobčnik,
Cene zmerne
Postrežba točna
□ D- —D USTANOVLJENO 1767. n----------------------------na
STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d.
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.	.	.	„	Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5.
Telefon št. 142 in 230.	Brzojavi:	STIL.	Telefon	št.	9.
Priporočajo svoje najmodernejše, na podlagi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: Vozne četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeno brizgajoče. Berglaste brizgalnice z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine.
□
D
□
D
□□
ODD
Specijalno podjetje za gasilske potrebščine, brizgalnice, orodje, cevi, obleke,
s	*	\
znake.
Specijalist v vseh gasilskih zadevah.
MILINKOVIČ & Co.
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 7
Priključeno:
elektrotehnično podjetje, motorji, elektromaterijal, žarnice i. t. d.
D
□
D
ciSefvrtev i ^ßacnW«!
Ssäi^ii/
Q A S I L E C
Zastopstvo: Stjepan Javor, Zagreb, Gunduličeva 23.
S '
Nala devlza je:
Postreiba toina. Gasi,stvo.zadoVoliti!	^ne zmerne.
Četverokolna normalna brizgalnica.
WIEN, IX., Porzellangasse No. 2
Tovarna gasilnega orodja
K. ROSENBAUER, Line ob Donavi.
Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila:
Avtobrizgalnica.
Cevi: sesalne, spiralne in konopne (znamka G;) čelade usnjate, medene, poniklane in črno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gesilske znake in gumbe sve-tlljke in blago za delavne in slavnostne kroje odpočije takoj s pošto ali železnico: JAVOR, Zagreb
Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne
Četverokolna bencinska brizgalnica.
Zastopstvo tovaren:
Man.
Linz ob Donavi in
ü-Mll
Wien
in trgovina z gasilnim orodjem:
Stiepan Jim
Zagreb
i ■ Gunduličeva ul. br. 23
Ustanovljeno leta 1820.
Speciialna tovarna brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, extinkterjev, avtomobilskih, motorskih in parnih brizgalnic, s batnim ali pa s centrifugalnim črpalom
R. A. Smekal d
Slalinany pri Chrudinu
Podruinica: Tu rž Sir. Mariin
osrednja tovarna:
Praga-Smichov
z o.i.
Čechy na Hanč Morava
Predilnica konopnih cevi
Priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje:
*
Predpisana četverokolna brizgalnica na"peresih z enim ali dvema curkoma; močen pritisk vode
Novost, lahka konstrukcija, vleče in meče vodo z obeh strani, da ni treba obračati brizgalnice
Brizgalnica kombinirana z motorjem
Smekalov extinkteC'METEOK“
Čelada|
Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročen in motorski pogon, po zmernih cenah.
Dvokolne snemalne brizgalnice
e
Avtomobilna brizgalnica
Motorna dvokolna brizgalnica z batnim brzotekim črpalom za visoki prltisek
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in potiebftine, kakor: čelade, pasove, sekirice, roEne in mehanilne lestve najnovejie vrste. Delavna in slavnostne obleke, (epice in gasilske mamke po najnižjib cenah. Vozove za {kropljenje nlic, vozove za cevi in lestve. Telovadno orodje za in le in drnStva. - Oblinam ia gasilnim druitvem olajiani plačilni pogoji Hal zastopnik potnje vsak mesec v Jugoslavijo; obisk istega brezplačen
Postrežba tožna.
Mehanična sukalna lestva (rotačna lestva)
Za vse stroje se Jamči.	Cene	solidne.
Ustanovljeno leta 1820.
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.